25.5.2017

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/4

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/891

z dne 13. marca 2017

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 37(a)(i), (ii), (iii) in (vi), (b), (c), (d)(i), od (iii) do (vi), (viii), (x), (xi) in (xii) ter (e)(i), člena 173(1)(b), (c), (d) in od (f) do (j), člena 181(2), člena 223(2)(a) in člena 231(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (2) ter zlasti člena 62(1) in člena 64(6)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1308/2013 je nadomestila Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 (3) in določa nova pravila v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave. Poleg tega so bila z njo na Komisijo prenesena pooblastila za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov v zvezi s tem. Navedeni akti bi morali nadomestiti ustrezne določbe Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (4).

(2)

Da bi se okrepila pogajalska moč proizvajalcev sadja in zelenjave ter omogočila pravičnejša porazdelitev dodane vrednosti vzdolž dobavne verige, bi bilo treba spodbuditi priznavanje organizacij proizvajalcev in njihovih združenj. To je treba doseči ob spoštovanju nacionalnih pravnih in upravnih struktur.

(3)

Treba bi bilo določiti, da se organizacijam proizvajalcev priznajo proizvodi, ki jih zahtevajo. Kadar se zahteva priznanje proizvodov, namenjenih le predelavi, bi bilo treba zagotoviti, da so dejansko dostavljeni za predelavo. Organizacije proizvajalcev bi morale imeti na voljo strukture, potrebne za zagotavljanje njihovega delovanja. Da bi se izvajal operativni program, bi bilo treba poleg tega od združenj proizvajalcev zahtevati, da dosežejo minimalno vrednost tržne proizvodnje, ki bi jo morale določiti posamezne države članice, da bi se zagotovila učinkovitost prejete podpore, s čimer bi se pripomoglo h krepitvi pogajalske moči proizvajalcev sadja in zelenjave.

(4)

Da se pomagajo doseči cilji ureditev v sektorju sadja in zelenjave ter se zagotovi, da organizacije proizvajalcev opravljajo svoje delo vztrajno in učinkovito, je v organizacijah proizvajalcev potrebna stabilnost. Članstvo v organizaciji proizvajalcev bi zato moralo biti omejeno na minimalno obdobje. Državam članicam bi moralo biti prepuščeno, da določijo odpovedni rok in datum, ko lahko izstop postane veljaven.

(5)	Če je organizacija proizvajalcev priznana za proizvod, za katerega je treba zagotoviti tehnična sredstva, bi bilo treba dovoliti, da navedena sredstva zagotovi prek svojih članov, odvisnih družb, združenja organizacij proizvajalcev, katerega članica je, ali da najame podizvajalce.

(6)

Glavne in poglavitne dejavnosti organizacije proizvajalcev bi se morale nanašati na koncentracijo ponudbe in dajanje na trg njenih proizvodov, da se okrepi pogajalska moč proizvajalcev sadja in zelenjave ter doseže pravičnejša porazdelitev doseženih koristi v dobavni verigi. Vendar bi morale imeti organizacije proizvajalcev možnost, da se ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ne glede na to, ali so te komercialne ali ne. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje med organizacijami proizvajalcev, in sicer bi bilo treba organizacijam proizvajalcev dovoliti, da tržijo sadje in zelenjavo, kupljeno izključno od druge priznane organizacije proizvajalcev, če se vrednost tega proizvoda ne upošteva pri izračunu vrednosti tržne proizvodnje glavne dejavnosti in drugih dejavnosti.

(7)

Čeprav je glavna dejavnost organizacije proizvajalcev koncentracija ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg, bi moralo biti v nekaterih primerih članom proizvajalcem dovoljeno, da določen delež svoje proizvodnje prodajo zunaj organizacije proizvajalcev, kadar organizacija proizvajalcev to odobri in je to v skladu s pogoji države članice in organizacije proizvajalcev. Skupni delež prodaje zunaj organizacije proizvajalcev ne bi smel preseči zgornjega praga.

(8)	Določbe glede zunanjega izvajanja, ko se dejavnosti oddajo v izvajanje subjektom, ki so tesno povezani z organizacijami proizvajalcev, bi bilo treba podrobneje opredeliti.

(9)	Da se pospeši koncentracija ponudbe, bi bilo treba spodbujati združevanje obstoječih organizacij proizvajalcev v nove organizacije z določitvijo pravil za združevanje operativnih programov združenih organizacij.

(10)

Ob spoštovanju načel, v skladu s katerimi mora biti organizacija proizvajalcev ustanovljena na lastno pobudo proizvajalcev, ki jo morajo tudi nadzorovati, bi bilo treba državam članicam prepustiti, da same določijo pogoje, v skladu s katerimi so lahko druge fizične ali pravne osebe sprejete kot člani organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev.

(11)

Da se zagotovi, da organizacije proizvajalcev dejansko zastopajo minimalno število proizvajalcev, bi morale države članice sprejeti ukrepe, s katerimi bi preprečile, da bi manjšina članov, ki morda zastopajo večji del proizvodnje oziroma delnic ali kapitala v organizaciji proizvajalcev, neupravičeno upravljala in usmerjala delovanje te organizacije. Demokratična odgovornost je že zagotovljena, kadar je pravna oblika subjektov taka, kot se zahteva v nacionalni zakonodaji, preden so priznani kot organizacija proizvajalcev. V drugih primerih bi morale države članice določiti največji odstotni delež glasovalnih pravic ali deležev in izvajati ustrezna preverjanja.

(12)	Določiti bi bilo treba pravila o priznavanju in delovanju združenj organizacij proizvajalcev, nadnacionalnih organizacij proizvajalcev in nadnacionalnih združenj organizacij proizvajalcev. Da se zagotovi skladnost, bi morala biti ta čim bolj podobna pravilom za organizacije proizvajalcev.

(13)

Zaradi lažje uporabe programa podpore za operativne programe bi bilo treba jasno določiti vrednost tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, vključno s pravili glede proizvodov, ki se lahko upoštevajo, in stopnjo trženja, na podlagi katere je treba izračunati vrednost proizvodnje. Zaradi nadzora in poenostavitve je treba uvesti pavšalni znesek za izračun vrednosti sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo. Ta pavšalni znesek bi bilo treba izračunati na podlagi vrednosti osnovnega proizvoda, namreč sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, h kateri se prišteje vrednost le tistih dejavnosti, ki niso del dejanskega procesa predelave. Ker se količine sadja in zelenjave, ki so potrebne za proizvodnjo predelanega sadja in zelenjave, med skupinami proizvodov močno razlikujejo, bi morale biti te razlike zajete v veljavnih pavšalnih zneskih. V primeru sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, ki se predelata v predelana aromatična zelišča in papriko v prahu, je treba uvesti tudi pavšalni znesek za izračun vrednosti sadja in zelenjave, namenjenih za predelavo, ki pomeni le vrednost osnovnega proizvoda. Z metodo za izračun vrednosti tržne proizvodnje bi bilo treba zmanjšati letna nihanja ali količino nezadostnih podatkov in se izogniti dvojnemu štetju, zlasti v primeru nadnacionalnih organizacij proizvajalcev in njihovih združenj. Zaradi preprečevanja zlorabe sistema se organizacijam proizvajalcev na splošno ne bi smelo dovoliti, da spremenijo metodologijo določanja referenčnega obdobja med trajanjem programa.

(14)

Organizacije proizvajalcev lahko imajo delnice ali kapital v odvisnih družbah, ki pomagajo povečati dodano vrednost proizvodnje njihovih članov. Določiti bi bilo treba pravila za izračun vrednosti takšne tržne proizvodnje. Glavne dejavnosti teh odvisnih družb bi morale biti enake kot pri organizacijah proizvajalcev.

(15)

Da se zagotovi pravilna uporaba pomoči, bi bilo treba določiti pravila za upravljanje in knjigovodenje operativnih skladov in finančnih prispevkov članov, ki zagotavljajo čim večjo prilagodljivost pod pogojem, da lahko vsi proizvajalci uporabljajo sredstva operativnega sklada in demokratično sodelujejo pri odločanju o njegovi uporabi.

(16)

Sprejeti bi bilo treba določbe, ki urejajo področje uporabe in strukturo nacionalne strategije za trajnostne operativne programe in nacionalni okvir za okoljske ukrepe. Cilj bi moral biti čim boljše dodeljevanje finančnih sredstev in izboljšanje kakovosti strategije. Sprejeti bi bilo treba tudi določbe za izogibanje dvojnemu financiranju istega ukrepa iz drugih shem podpore, kot so programi za razvoj podeželja ali promocijo.

(17)

Zaradi finančne in pravne varnosti bi bilo treba sestaviti seznam postopkov in izdatkov, ki jih operativni programi ne smejo zajemati, in neizčrpen seznam ukrepov, ki jih ti programi lahko zajemajo. Sprejeti bi bilo treba določbe glede upravičenih izdatkov, uporabe pavšalnih zneskov in lestvic stroškov na enoto ter naložb. Člen 33 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa več ciljev operativnih programov, vključno s cilji glede proizvodov, ki se proizvedejo sveži in v predelani obliki. Da bi se zagotovilo doseganje navedenih ciljev, je treba določiti pogoje, pod katerimi so lahko ukrepi v zvezi s predelavo sadja in zelenjave v predelano sadje in zelenjavo upravičeni do podpore. Kar zadeva naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, bi bilo treba sprejeti določbe za vračilo preostale vrednosti v primeru izstopa člana iz organizacije proizvajalcev.

(18)	Čeprav za operativne programe združenj organizacij proizvajalcev veljajo enaka pravila kot za operativne programe organizacij proizvajalcev, bi bilo treba nekatere zahteve uvesti na ravni sodelujočih organizacij proizvajalcev.

(19)

Da bi se omogočilo ustrezno vrednotenje informacij pristojnih organov ter ukrepov in postopkov, ki jih je treba vključiti v programe ali jih iz njih izključiti, bi bilo treba določiti postopke za predstavitev in potrditev operativnih programov, vključno z roki. Glede na to, da se programi upravljajo letno, bi bilo treba določiti, da se programi, ki niso odobreni do nekega datuma, odložijo za eno leto.

(20)

Določiti bi bilo treba postopek za spreminjanje operativnih programov za nadaljnja leta, tako da se lahko programi prilagodijo kakršnim koli novim pogojem, ki jih ob prvotni predložitvi ni bilo mogoče predvideti. Poleg tega bi bilo treba omogočiti spreminjanje ukrepov in zneskov operativnih skladov med letom izvajanja programa. Da se zagotovi ohranitev splošnih ciljev odobrenih programov, bi morali za vse takšne spremembe veljati nekatere omejitve in pogoji, ki jih določijo države članice, in obvezno obveščanje pristojnih organov o spremembah.

(21)

Da se preprečijo težave z denarnim tokom, bi moral biti organizacijam proizvajalcev na voljo sistem predplačil z ustreznimi jamstvi. V primeru prenehanja izvajanja operativnega programa ali preklica priznanja, prostovoljnega ali obveznega, ali prenehanja delovanja organizacije proizvajalcev je treba zagotoviti, da so se dosegli cilji, za katere se je izplačala pomoč, sicer bi bilo treba pomoč vrniti Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu.

(22)

Proizvodnja sadja in zelenjave je nepredvidljiva, proizvodi pa so pokvarljivi. Presežki na trgu, tudi če niso preveliki, lahko povzročijo precejšnje motnje na trgu. Zato bi bilo treba določiti pravila v zvezi s področjem uporabe in uporabo ukrepov za obvladovanje in preprečevanje kriz v zvezi s proizvodi iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Navedena pravila bi morala zagotavljati čim večjo prilagodljivost in hitro ukrepanje v kriznih razmerah ter tako omogočati, da odločitve sprejemajo države članice in organizacije proizvajalcev. Kljub temu bi morala biti zagotovilo za preprečevanje zlorabe finančne pomoči Unije in zato zagotavljati omejitve za uporabo nekaterih ukrepov, tudi v finančnem smislu. Zagotoviti bi morala tudi ustrezno upoštevanje fitosanitarnih in okoljskih zahtev.

(23)

Kar zadeva umike s trga, bi bilo treba sprejeti pravila ob upoštevanju morebitnega pomena navedenega ukrepa. Določiti bi bilo treba zlasti pravila, ki urejajo sistem povečane podpore za s trga umaknjeno sadje in zelenjavo, ki ju dobrodelne organizacije ter nekatere druge organizacije in ustanove brezplačno razdelijo kot humanitarno pomoč. Da bi se olajšala brezplačna razdelitev, je treba dopustiti možnost, da lahko dobrodelne organizacije in ustanove zaprosijo za simbolični prispevek končnih prejemnikov proizvodov, ki so bili umaknjeni s trga. Poleg tega bi bilo treba določiti najvišjo raven podpore za umike s trga, da se prepreči, da postanejo stalna nadomestna oblika prodaje za proizvode namesto dajanja v promet. V zvezi s tem je treba še naprej uporabljati skupne ravni podpore za glavne proizvode. Za druge proizvode, za katere izkušnje še niso pokazale, da obstaja tveganje za prevelike umike, je treba v vsaki državi članici določiti najvišje ravni podpore kot odstotni delež povprečja evidentiranih cen. Vendar je treba iz podobnih razlogov v vseh primerih določiti količinsko omejitev umikov za posamezni proizvod in organizacijo proizvajalcev.

(24)	Na podlagi preteklih izkušenj bi bilo treba dodatno pojasniti določbe o zgodnjem obiranju in opustitvi spravila. Podobno bi bilo treba poenostaviti določbe o podpori za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov in ponovno zasaditev sadovnjakov po obvezni izkrčitvi.

(25)

Sprejeti bi bilo treba pravila v zvezi z nacionalno finančno pomočjo, ki jo lahko države članice dodelijo v regijah Unije, v katerih je stopnja organiziranosti proizvajalcev še posebno nizka, vključno s pravili glede izračuna stopnje organiziranosti in potrditve nizke stopnje organiziranosti. Navedena pravila bi morala zajemati pravila, ki se trenutno uporabljajo.

(26)

Podpora skupinam proizvajalcev je postala del politike razvoja podeželja na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), vendar bi bilo treba pravila o obveščanju glede skupin proizvajalcev, oblikovanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki so potrebna za izvajanje določb sheme pomoči, ohraniti v tej uredbi.

(27)

Sprejeti bi bilo treba določbe v zvezi z vrsto, obliko in načini obveščanja, ki je potrebno za izvajanje te uredbe. Navedene določbe bi morale vključevati obvestila, ki jih proizvajalci in organizacije proizvajalcev predložijo državam članicam, ter obvestila, ki jih države članice predložijo Komisiji. Glede na pretekle izkušnje v zvezi z evidentiranimi podatki bi se lahko zmanjšala število in pogostost zahtevanih podatkov.

(28)

Zagotoviti bi bilo treba ustrezno spremljanje ter vrednotenje sedanjih programov in shem, da bi lahko organizacije proizvajalcev ter države članice ovrednotile njihovo uspešnost in učinkovitost. Število in podrobnost veljavnih zahtev je mogoče zmanjšati, ne da bi to vplivalo na kakovost vrednotenja.

(29)	Določiti bi bilo treba ukrepe v zvezi z ustreznimi upravnimi kaznimi, ki se uporabljajo, kadar se odkrijejo nepravilnosti. Navedeni ukrepi bi morali vključevati posebna preverjanja in upravne kazni, določene na ravni Unije, ter kakršna koli dodatna nacionalna preverjanja in upravne kazni.

(30)

Sprejeti bi bilo treba postopkovne določbe v zvezi s pogoji, pod katerimi se lahko uporaba pravil, ki so jih izdale organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in medpanožne organizacije v sektorju sadja in zelenjave, razširi na vse gospodarske subjekte, ki imajo sedež na zadevnem gospodarskem območju. V zvezi s prodajo pridelkov na drevesu bi bilo treba natančno opredeliti, katera pravila se bodo razširila na proizvajalce in katera na kupce.

(31)

Sprejeti bi bilo treba pravila v zvezi s sistemom vhodnih cen za sadje in zelenjavo. Večina hitro pokvarljivega sadja in zelenjave je namenjena za komisijsko prodajo, kar povzroča posebne težave pri določitvi njihove vrednosti. Določiti bi bilo treba možne metode za izračun vhodne cene, na podlagi katere so uvoženi proizvodi uvrščeni v skupno carinsko tarifo. Določiti bi bilo treba tudi pravila za zagotavljanje jamstva v nekaterih okoliščinah, da se zagotovi pravilna uporaba sistema.

(32)	Sprejeti je treba določbe za obveščanje o cenah in količinah uvoženih proizvodov, s čimer se zagotovi, da Komisija pravočasno in dosledno prejme potrebne informacije. Zagotoviti je treba pravila o obveščanju o primerih višje sile, da se odpravijo posledice takih primerov.

(33)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba črtati določbe Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, ki sta jih nadomestili ta delegirana uredba in Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/892 (6). Določbe Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 o tržnih standardih bi bilo treba ohraniti, dokler se ne nadomestijo. Določbe, ki se neposredno nanašajo na skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, bi bilo treba ohraniti, nekateri drugi členi, ki se nanje nanašajo posredno, pa bi morali veljati še naprej do zaključka izvajanja njihovega načrta za priznanje in njihovega priznanja kot organizacije proizvajalcev.

(34)	Da se zagotovi nemoten prehod med prejšnjimi in novimi zahtevami, bi bilo treba določiti prehodne določbe. Organizacije proizvajalcev bi morale imeti možnost, da tekoče operativne programe končajo v skladu s prejšnjimi pravili.

(35)	Ta uredba bi morala začeti veljati in se začeti uporabljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba dopolnjuje Uredbo (EU) št. 1308/2013 v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave iz člena 1(2)(i) in (j) navedene uredbe, razen v zvezi s tržnimi standardi, in Uredbo (EU) št. 1306/2013 v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v navedenih sektorjih.

Vendar se naslov II te uredbe uporablja le za proizvode iz sektorja sadja in zelenjave iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in za takšne proizvode, ki so namenjeni predelavi.

NASLOV II

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

POGLAVJE I

Zahteve in priznanje

Oddelek 1

Opredelitev pojmov

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tem naslovu se uporabijo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„proizvajalec“ pomeni kmeta v smislu člena 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), ki proizvaja sadje in zelenjavo iz člena 1(2)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi;

(b)	„član proizvajalec“ pomeni proizvajalca ali pravno osebo, sestavljeno iz proizvajalcev, ki je član organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev;

(c)	„odvisna družba“ pomeni vsako družbo, v kateri ima ena ali več organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev delnice ali lastni kapital in ki prispeva k ciljem navedenih organizacij ali združenj;

(d)	„nadnacionalna organizacija proizvajalcev“ pomeni vsako organizacijo, pri kateri je kmetijsko gospodarstvo najmanj enega proizvajalca v drugi državi članici od tiste, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež;

(e)	„nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev“ pomeni vsako združenje organizacij proizvajalcev, v katerem je najmanj eno združenje organizacij v drugi državi članici od tiste, v kateri ima združenje svoj sedež;

(f)

„ukrep“ pomeni nekaj od naslednjega: (i) dejavnosti za načrtovanje proizvodnje, vključno z naložbami v osnovna sredstva, (ii) dejavnosti za izboljšanje ali ohranjanje kakovosti proizvodov, svežih ali predelanih, vključno z naložbami v osnovna sredstva, (iii) dejavnosti za povečanje tržne vrednosti proizvodov in izboljšanje trženja, vključno z naložbami v osnovna sredstva, promocija proizvodov, svežih ali predelanih, in komunikacijske dejavnosti, ki niso promocijske, in komunikacijske dejavnosti, zajete pod točko (vi), (iv) dejavnosti, kot so raziskave in poskusna proizvodnja, vključno z naložbami v osnovna sredstva, (v) dejavnosti za usposabljanje in izmenjavo dobrih praks, ki ne zajemajo usposabljanja iz točke (vi), in dejavnosti, namenjene spodbujanju dostopa do svetovanja in tehnične pomoči, (vi) katera koli od dejavnosti za preprečevanje in obvladovanje kriz, naštetih v prvem pododstavku člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, (vii) okoljske dejavnosti v skladu s členom 33(5) Uredbe (EU) št. 1308/2013, vključno z naložbami v osnovna sredstva, (viii) druge dejavnosti, vključno z naložbami v osnovna sredstva, ki niso zajete v točkah od (i) do (vii) in izpolnjujejo vsaj en cilj, naveden ali določen v členu 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(g)	„dejavnost“ pomeni posebno aktivnost ali instrument, ki naj bi prispeval k doseganju vsaj enega cilja, navedenega ali določenega v členu 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(h)	„naložba v osnovna sredstva“ pomeni pridobitev opredmetenih sredstev, ki naj bi prispevala k doseganju vsaj enega cilja, navedenega ali določenega v členu 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(i)	„stranski proizvod“ pomeni proizvod, ki nastane s pripravo proizvoda iz sadja ali zelenjave, ki ima pozitivno ekonomsko vrednost, vendar ni glavni načrtovani proizvod;

(j)	„priprava“ pomeni pripravljalne dejavnosti, kot so čiščenje, rezanje, lupljenje, obrezovanje in sušenje sadja in zelenjave, ne da bi ju pri tem predelali v predelano sadje in zelenjavo;

(k)

„medpanožna osnova“ iz člena 34(3)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 pomeni dejavnosti za izpolnjevanje vsaj enega od ciljev, navedenih v členu 157(1)(c) navedene uredbe, ki jih odobri država članica in jih skupaj upravljata organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev in najmanj en drugi akter v živilskopredelovalni in/ali distribucijski verigi;

(l)

„temeljni kazalnik“ pomeni kateri koli kazalnik, ki izraža stanje ali trend na začetku programskega obdobja in lahko zagotovi informacije, koristne: (i) pri analizi začetnega stanja, da se uvede nacionalna strategija za trajnostne operativne programe ali operativni program, (ii) kot referenca, na podlagi katere se lahko ovrednotijo rezultati in vpliv nacionalne strategije ali operativnega programa, ali (iii) pri razlagi rezultatov in vpliva nacionalne strategije ali operativnega programa;

(m)	„posebni stroški“ pomeni dodatne stroške, ki se izračunajo kot razlika med konvencionalnimi stroški in dejansko nastalimi stroški, in izpad dohodka zaradi izvajanja ukrepa, razen dodatnega dohodka in prihranka pri stroških.

Oddelek 2

Merila za priznanje in druge zahteve

Člen 3

Pravni položaj organizacij proizvajalcev

Države članice opredelijo pravne osebe, ki lahko zaprosijo za priznanje v skladu s členom 154 Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede na njihove nacionalne pravne in upravne strukture. Če je primerno, sprejmejo tudi določbe o jasno opredeljenih delih pravnih oseb, ki lahko zaprosijo za priznanje v skladu z navedenim členom. Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila o priznanju organizacij proizvajalcev in pravnih oseb, ki lahko zaprosijo za priznanje kot organizacije proizvajalcev.

Člen 4

Zajeti proizvodi

1.   Države članice priznajo organizacije proizvajalcev v zvezi s proizvodom ali skupino proizvodov, navedeno v zahtevku za priznanje.

2.   Države članice priznajo organizacije proizvajalcev v zvezi s proizvodi ali skupino proizvodov, ki so izključno namenjeni za predelavo, kadar lahko organizacije proizvajalcev zagotovijo, da se takšni proizvodi dobavljajo za predelavo prek sistema dobavnih pogodb ali drugače.

Člen 5

Minimalno število članov

Države članice za namene člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določijo minimalno število članov.

Države članice lahko pri določanju minimalnega števila članov organizacije proizvajalcev določijo, da se lahko, če je vlagatelj zahtevka za priznanje v celoti ali delno sestavljen iz članov, ki so pravne osebe ali jasno opredeljeni deli pravnih oseb, sestavljenih iz proizvajalcev, minimalno število proizvajalcev izračuna na podlagi števila proizvajalcev, ki so povezani z vsako pravno osebo ali jasno opredeljenimi deli pravnih oseb.

Člen 6

Minimalno trajanje članstva

1.   Minimalno članstvo proizvajalca ne sme biti krajše od enega leta.

2.   Izstop iz članstva se organizaciji proizvajalcev sporoči pisno. Države članice določijo odpovedni rok, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, in datum, ko začne izstop veljati.

Člen 7

Struktura in dejavnosti organizacij proizvajalcev

Države članice preverijo, da imajo organizacije proizvajalcev na voljo osebje, infrastrukturo in opremo, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz členov 152, 154 in 160 Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter zagotavljanje poglavitnih funkcij, zlasti:

(a)	poznavanje proizvodnje svojih članov;

(b)	tehnična sredstva za zbiranje, razvrščanje, skladiščenje in pakiranje proizvodov svojih članov;

(c)	trženje proizvodov svojih članov;

(d)	poslovno vodenje in upravljanje proračuna ter

(e)	centralizirano, na stroških temelječe računovodstvo in sistem izstavljanja računov v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 8

Vrednost ali obseg tržne proizvodnje

1.   Za namene člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se vrednost ali obseg tržne proizvodnje izračuna na enaki podlagi kot vrednost tržne proizvodnje iz členov 22 in 23 te uredbe.

2.   Kadar ni dovolj preteklih podatkov o tržni proizvodnji člana za izvajanje odstavka 1, je vrednost tržne proizvodnje enaka dejanski vrednosti tržne proizvodnje v obdobju 12 zaporednih mesecev. Navedenih 12 mesecev spada v obdobje treh let pred letom predložitve zahtevka za priznanje.

Člen 9

Minimalna vrednost tržne proizvodnje

Države članice za namene člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 poleg minimalnega števila članov določijo minimalno vrednost tržne proizvodnje za organizacije proizvajalcev, ki izvajajo operativni program.

Člen 10

Zagotavljanje tehničnih sredstev

Za namene člena 154(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in člena 7(b) te uredbe se šteje, da organizacija proizvajalcev, ki je priznana za proizvod, za katerega je potrebno zagotavljanje tehničnih sredstev, izpolni svoje obveznosti v zvezi s tem, če zagotovi ustrezno raven tehničnih sredstev sama, prek svojih članov ali odvisnih družb ali združenja organizacij proizvajalcev, katere članica je, ali z zunanjim izvajanjem.

Člen 11

Glavne dejavnosti organizacij proizvajalcev

1.   Glavna dejavnost organizacije proizvajalcev se nanaša na koncentracijo ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg.

Dajanje na trg iz prvega pododstavka izvede organizacija proizvajalcev oziroma se v primeru zunanjega izvajanja iz člena 13 izvede pod nadzorom organizacije proizvajalcev. Dajanje na trg med drugim vključuje odločanje o proizvodu, ki se bo prodajal, način prodaje ter, razen če se prodaja izvede na dražbi, pogajanja o količini in ceni proizvoda.

Organizacije proizvajalcev hranijo evidenco vsaj pet let, vključno z računovodskimi dokumenti, ki dokazujejo, da je organizacija proizvajalcev skoncentrirala ponudbo in dajala na trg proizvode članov, za katere je priznana.

2.   Organizacija proizvajalcev lahko proda proizvode proizvajalcev, ki niso člani organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, če je ta priznana za navedene proizvode in je ekonomska vrednost navedene dejavnosti nižja od vrednosti njene tržne proizvodnje, izračunane v skladu s členom 22.

3.   Trženje sadja in zelenjave, kupljenih neposredno od druge organizacije proizvajalcev, in proizvodov, za katere organizacija proizvajalcev ni priznana, se ne šteje za del dejavnosti organizacije proizvajalcev.

4.   Kadar se uporablja člen 22(8), se za zadevne odvisne družbe smiselno uporablja odstavek 2 tega člena.

Člen 12

Trženje proizvodnje zunaj organizacije proizvajalcev

1.   Kadar organizacija proizvajalcev to odobri in kadar je to v skladu s pogoji, ki jih določita država članica in organizacija proizvajalcev, lahko člani proizvajalci:

(a)	prodajajo proizvode neposredno na svojih kmetijskih gospodarstvih ali zunaj njih potrošnikom za njihove osebne potrebe;

(b)	sami ali prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova organizacija, tržijo take količine proizvodov, ki so nepomembne glede na obseg tržne proizvodnje zadevnega proizvoda njihove organizacije;

(c)	sami ali prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo določi njihova organizacija, tržijo proizvode, ki jih zaradi njihovih značilnosti njihova organizacija s svojimi trgovskimi dejavnostmi običajno ne pokriva.

2.   Delež proizvodnje, ki ga kateri koli član proizvajalec trži zunaj organizacije proizvajalcev, ne presega 25 % obsega ali vrednosti. Vendar lahko države članice določijo manjši delež. Države članice lahko kljub temu ta delež povečajo na 40 % za proizvode, zajete v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 (8) ali kadar člani proizvajalci svoje proizvode tržijo prek druge organizacije proizvajalcev, ki jo je določila njihova organizacija proizvajalcev.

Člen 13

Zunanje izvajanje

1.   Dejavnosti, za katere lahko država članica dovoli, da se v skladu s členom 155 Uredbe (EU) št. 1308/2013 oddajo v zunanje izvajanje, so povezane s cilji iz člena 152(1)(c) navedene uredbe in lahko med drugim vključujejo zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje proizvoda članov organizacije proizvajalcev.

2.   Organizacija proizvajalcev, ki odda dejavnost v zunanje izvajanje, s pogodbo, dogovorom ali protokolom sklene pisni poslovni dogovor z drugim subjektom, vključno z enim ali več svojih članov ali odvisno družbo za zagotavljanje zadevne dejavnosti. Organizacija proizvajalcev ostane odgovorna za zagotavljanje izvajanja dejavnosti, ki se izvaja zunaj, ter celotnega upravljavskega nadzora in nadzora nad poslovnim dogovorom za izvajanje dejavnosti.

Vendar se za dejavnost šteje, da jo je izvedla organizacija proizvajalcev, če jo izvede združenje organizacij proizvajalcev ali zadruga, katere člani so sami zadruge, kadar je organizacija proizvajalcev članica takega združenja ali zadruge, ali odvisna družba, ki izpolnjuje zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8).

3.   Celotni upravljavski nadzor in nadzor nad poslovnim dogovorom iz prvega pododstavka odstavka 2 sta učinkovita in zahtevata, da pogodba, dogovor ali protokol za zunanje izvajanje:

(a)	omogoča organizacijam proizvajalcev, da izdajo zavezujoča navodila, ter vsebuje določbe, ki organizaciji proizvajalcev omogočajo prekinitev pogodbe, dogovora ali protokola, če izvajalec storitev ne izpolni pogojev iz pogodbe za zunanje izvajanje;

(b)	določa podrobne pogoje, vključno z obveznostmi rednega poročanja in roki, ki organizaciji proizvajalcev omogočajo učinkovito nadzorovanje dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje.

Organizacija proizvajalcev pogodbe, dogovore ali protokole za zunanje izvajanje ter poročila iz točke (b) prvega pododstavka, ki so na zahtevo dostopni vsem članom, hrani vsaj pet let zaradi naknadnih preverjanj.

Člen 14

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1.   Sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev je v državi članici, v kateri organizacija dosega večino vrednosti tržne proizvodnje, izračunane v skladu s členoma 22 in 23.

Če se zadevne države članice tako dogovorijo, lahko organizacija ustanovi sedež v državi članici, v kateri ima sedež večina članov proizvajalcev.

2.   Kadar nadnacionalna organizacija proizvajalcev izvaja operativni program in kadar se v času prijave za nov operativni program večina vrednosti tržne proizvodnje doseže v drugi državi članici ali kadar ima večina članov proizvajalcev sedež v državi članici, ki ni država članica sedeža navedene nadnacionalne organizacije proizvajalcev, se sedež do konca izvajanja novega operativnega programa ohrani v sedanji državi članici.

Če se ob koncu izvajanja navedenega novega operativnega programa večina vrednosti tržne proizvodnje še vedno doseže v drugi državi članici ali ima večina članov organizacije sedež še vedno v državi članici, ki ni sedanja država članica sedeža, se sedež prenese v navedeno drugo državo članico, razen če se zadevne države članice dogovorijo, da se kraj sedeža ne spremeni.

3.   Država članica, v kateri je sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev, je odgovorna za:

(a)	priznanje nadnacionalne organizacije proizvajalcev;

(b)	odobritev operativnega programa nadnacionalne organizacije proizvajalcev;

(c)	vzpostavitev potrebnega upravnega sodelovanja z drugimi državami članicami, v katerih imajo člani sedež, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje ter sistemom preverjanj in upravnih kazni. Te druge države članice pravočasno nudijo vso potrebno pomoč državi članici, v kateri je sedež, in

(d)	na zahtevo države članice, v kateri imajo člani sedež, zagotovitev vse ustrezne dokumentacije, ki je prevedena v uradni jezik ali enega izmed uradnih jezikov navedene države članice, vključno z vso veljavno zakonodajo, ki je na voljo.

Člen 15

Združitev organizacij proizvajalcev

1.   Če se organizacije proizvajalcev združijo, organizacija proizvajalcev, ki nastane z združitvijo, prevzame pravice in obveznosti posameznih organizacij proizvajalcev, ki so se združile. Država članica zagotovi, da nova organizacija proizvajalcev izpolnjuje vsa merila za priznanje, in ji dodeli novo številko za namene enotnega identifikacijskega sistema iz člena 22 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Organizacija proizvajalcev, ki je nastala z združitvijo, lahko programe izvaja vzporedno in ločeno do 1. januarja leta, ki sledi združitvi, ali združi operativne programe od trenutka združitve.

Za združene operativne programe se uporablja člen 34 te uredbe.

2.   Države članice lahko z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 na podlagi ustrezno utemeljene zahteve dovolijo, da se operativni programi še naprej izvajajo vzporedno, dokler se naravno ne zaključijo.

Člen 16

Člani, ki niso proizvajalci

1.   Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni proizvajalec, sprejeta za člana organizacije proizvajalcev.

2.   Države članice pri določitvi pogojev iz odstavka 1 zagotovijo zlasti skladnost s členoma 153(2)(c) in 159(a)(i) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3.   Fizične ali pravne osebe iz odstavka 1:

(a)	se ne upoštevajo v merilih za priznanje;

(b)	ne morejo biti neposredno vključene v ukrepe, ki jih financira Unija.

Države članice lahko v skladu s pogoji iz odstavka 1 fizičnim ali pravnim osebam omejijo ali prepovejo pravico do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi.

Člen 17

Demokratična odgovornost organizacij proizvajalcev

1.   Kadar ima organizacija proizvajalcev pravno strukturo, za katero se na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje zahteva demokratična odgovornost, se šteje, da izpolnjuje to zahtevo za namene te uredbe, razen če država članica odloči drugače.

2.   Države članice za organizacije proizvajalcev, razen tiste iz odstavka 1, določijo največji delež glasovalnih pravic in delnic ali kapitala, ki ga lahko ima fizična ali pravna oseba v organizaciji proizvajalcev. Največji delež glasovalnih pravic in delnic ali kapitala mora biti manjši od 50 % vseh glasovalnih pravic in manjši od 50 % delnic ali kapitala.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih določijo večji največji delež delnic ali kapitala, ki ga lahko ima pravna oseba v organizaciji proizvajalcev, če so sprejeti ukrepi, s katerimi se prepreči, da bi taka pravna oseba zlorabila pooblastila.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primeru, da organizacije proizvajalcev izvajajo operativni program 17. maja 2014, največji delež delnic ali kapitala, ki ga določi država članica v skladu s prvim pododstavkom, uporablja šele po koncu navedenega operativnega programa.

3.   Organi države članice izvajajo preverjanja glasovalnih pravic in deležev na podlagi analize tveganja. Kadar so člani organizacije proizvajalcev sami pravne osebe, ta preverjanja vključujejo identitete fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo delnice ali kapital članov.

4.   Kadar je organizacija proizvajalcev jasno opredeljen del pravne osebe, države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi se omejijo ali prepovejo pooblastila pravne osebe za spremembo, odobritev ali zavrnitev odločitev organizacije proizvajalcev.

Oddelek 3

Združenja organizacij proizvajalcev

Člen 18

Pravila o organizacijah proizvajalcev, ki se uporabljajo za združenja organizacij proizvajalcev

Za združenja organizacij proizvajalcev se smiselno uporabljajo členi 3, 6, 11(3), 13, 15 in 17. Kadar združenja organizacij proizvajalcev prodajajo proizvode sodelujočih organizacij proizvajalcev, se smiselno uporablja člen 11(2).

Člen 19

Priznanje združenj organizacij proizvajalcev

1.   Države članice lahko priznajo združenja organizacij proizvajalcev iz člena 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013 v zvezi z dejavnostjo ali dejavnostmi glede proizvoda ali skupine proizvodov, ki so navedeni v zahtevku za priznanje, kadar lahko združenje organizacij proizvajalcev učinkovito izvaja navedene dejavnosti.

2.   Združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi člena 156 Uredbe (EU) št. 1308/2013, lahko izvaja katere koli dejavnosti ali funkcije organizacije proizvajalcev, čeprav trženje zadevnih proizvodov še naprej izvajajo njeni člani.

3.   Organizacija proizvajalcev je za zadevni proizvod ali skupino proizvodov in dejavnost članica le enega združenja organizacij proizvajalcev, ki izvaja operativni program.

4.   Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila o priznanju združenj organizacij proizvajalcev.

Člen 20

Člani združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev

1.   Države članice lahko določijo, pod kakšnimi pogoji so lahko fizične ali pravne osebe, ki niso priznane organizacije proizvajalcev, sprejete za člane združenja organizacij proizvajalcev.

2.   Člani priznanega združenja organizacij proizvajalcev, ki niso priznane organizacije proizvajalcev:

(a)	se ne upoštevajo v merilih za priznanje;

(b)	ne morejo biti neposredno vključeni v ukrepe, ki jih financira Unija.

Države članice lahko odobrijo, omejijo ali prepovejo pravico teh članov do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi programi.

Člen 21

Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev

1.   Sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev je v državi članici, v kateri združenja organizacij proizvajalcev dosegajo večino vrednosti tržne proizvodnje.

Če se zadevne države članice tako dogovorijo, lahko nadnacionalno združenje ustanovi sedež v državi članici, v kateri ima sedež večina sodelujočih organizacij proizvajalcev.

2.   Kadar nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev izvaja operativni program in kadar se v času prijave za nov operativni program večina vrednosti tržne proizvodnje doseže v drugi državi članici ali kadar ima večina sodelujočih organizacij proizvajalcev sedež v državi članici, ki ni država članica sedeža navedenega nadnacionalnega združenja, se sedež do konca izvajanja novega operativnega programa ohrani v sedanji državi članici.

Če se ob koncu izvajanja navedenega novega operativnega programa večina vrednosti tržne proizvodnje še vedno doseže v drugi državi članici ali ima večina sodelujočih organizacij proizvajalcev sedež še vedno v državi članici, ki ni sedanja država članica sedeža, se sedež prenese v navedeno drugo državo članico, razen če se zadevne države članice dogovorijo, da se kraj sedeža ne spremeni.

3.   Država članica, v kateri je sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, je odgovorna za:

(a)	priznanje združenja;

(b)	po potrebi odobritev operativnega programa nadnacionalnega združenja;

(c)

vzpostavitev potrebnega upravnega sodelovanja z drugimi državami članicami, v katerih imajo pridružene organizacije sedež, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje, operativnim programom, ki ga izvajajo sodelujoče organizacije proizvajalcev, ter sistemom preverjanj in upravnih kazni. Te druge države članice nudijo vso potrebno pomoč državi članici, v kateri je sedež; in

(d)	na zahtevo države članice, v kateri imajo člani sedež, zagotovitev vse ustrezne dokumentacije, ki je prevedena v uradni jezik ali enega izmed uradnih jezikov navedene države članice, vključno z vso veljavno zakonodajo, ki je na voljo.

POGLAVJE II

Operativni skladi in operativni programi

Oddelek 1

Vrednost tržne proizvodnje

Člen 22

Osnova za izračun

1.   Vrednost tržne proizvodnje za organizacijo proizvajalcev se izračuna na podlagi proizvodnje organizacije proizvajalcev in njenih članov proizvajalcev, vključuje pa le proizvodnjo tistega sadja in zelenjave, za katera je organizacija proizvajalcev priznana. Vrednost tržne proizvodnje lahko vključuje sadje in zelenjavo, za katera ni treba, da ustrezata tržnim standardom, če se ti standardi ne uporabljajo.

Vrednost tržne proizvodnje za združenje organizacij proizvajalcev se izračuna na podlagi proizvodnje, ki jo tržijo združenje organizacij proizvajalcev in sodelujoče organizacije proizvajalcev, vključuje pa le proizvodnjo tistega sadja in zelenjave, za katera je združenje organizacij proizvajalcev priznano. Pri tem izračunu se je treba izogniti dvojnemu obračunu.

2.   Vrednost tržne proizvodnje ne vključuje vrednosti predelanega sadja in zelenjave ali katerih koli drugih proizvodov, ki niso proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave.

Vendar se vrednost tržne proizvodnje sadja in zelenjave, namenjenih predelavi, ki so ju organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali njuni člani proizvajalci ali odvisne družbe, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz odstavka 8 tega člena, sami ali prek zunanjih izvajalcev predelali v enega od proizvodov predelanega sadja in zelenjave s seznama v delu X Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013 ali v kateri koli drug predelan proizvod, naveden v tem členu in podrobneje opisan v Prilogi I k tej uredbi, izračuna kot pavšalni znesek v odstotkih fakturirane vrednosti teh predelanih proizvodov. Navedeni pavšalni znesek znaša:

(a)	53 % pri sadnih sokovih;

(b)	73 % pri zgoščenih sokovih;

(c)	77 % pri paradižnikovem koncentratu;

(d)	62 % pri zamrznjenem sadju in zelenjavi;

(e)	48 % pri konzerviranem sadju in zelenjavi;

(f)	70 % pri konzerviranih gobah rodu Agaricus;

(g)	81 % pri sadju, začasno konzerviranem v slanici;

(h)	81 % pri suhem sadju;

(i)	27 % pri predelanem sadju in zelenjavi, razen tistih iz točk od (a) do (h);

(j)	12 % pri predelanih aromatičnih zeliščih;

(k)	41 % pri papriki v prahu.

3.   Države članice lahko organizacijam proizvajalcev omogočijo, da vrednost stranskih proizvodov vključijo v vrednost tržne proizvodnje.

4.   Vrednost tržne proizvodnje vključuje vrednost umika proizvodov s trga v skladu s členom 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013. Vrednost se izračuna na podlagi povprečne cene navedenih proizvodov, ki jih trži organizacija proizvajalcev v zadevnem obdobju.

5.   V vrednost tržne proizvodnje se vključi le proizvodnja organizacije proizvajalcev in njenih članov proizvajalcev, ki jo trži navedena organizacija proizvajalcev. Proizvodnja proizvajalcev, članov organizacije proizvajalcev, ki jo trži druga organizacija proizvajalcev, ki jo je določila njihova organizacija, se vključi v vrednost tržne proizvodnje druge organizacije proizvajalcev. Dvojnemu obračunu se je treba izogniti.

6.   Razen kadar se uporablja odstavek 8, se tržna proizvodnja sadja in zelenjave fakturira na stopnji „franko organizacija proizvajalcev“, kjer je to primerno, kot proizvod s seznama v delu IX Priloge I k Uredbi (EU) št. 1308/2013, ki je pripravljen in pakiran, pri čemer so izključeni:

(a)

DDV;

(b)	interni stroški prevoza organizacije proizvajalcev, kadar je razdalja med centraliziranimi prevzemnimi ali pakirnimi točkami organizacije proizvajalcev in distribucijsko točko organizacije proizvajalcev večja od 300 km.

7.   Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna tudi na stopnji „franko združenje organizacij proizvajalcev“ in na isti podlagi, kot je določeno v odstavku 6.

8.   Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna tudi na stopnji „franko odvisne družbe“ na enaki podlagi kot v odstavku 6, če imajo najmanj 90 % delnic ali kapitala odvisne družbe v lasti:

(a)	ena ali več organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev ali

(b)	odvisno od odobritve držav članic, proizvajalci, ki so člani organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, če to prispeva k doseganju ciljev iz člena 152(1)(c) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

9.   V primeru najemanja podizvajalcev se vrednost tržne proizvodnje izračuna na stopnji „franko organizacija proizvajalcev“ in vključuje dodano ekonomsko vrednost dejavnosti, ki jo organizacija proizvajalcev odda v zunanje izvajanje svojim članom, tretjim strankam ali drugi odvisni družbi, ki ni navedena v odstavku 8.

10.   Če je zmanjšanje proizvodnje posledica naravne nesreče, podnebnih razmer ali bolezni živali ali rastlin ali napadov škodljivcev, se lahko vsaka odškodnina na podlagi zavarovanja, ki se prejme v zvezi z ukrepi zavarovanja pridelkov iz oddelka 7 poglavja III ali enakovrednimi ukrepi, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev, zaradi teh razlogov vključi v vrednost tržne proizvodnje.

Člen 23

Referenčno obdobje in zgornja meja finančne pomoči Unije

1.   Države članice za vsako organizacijo proizvajalcev določijo 12-mesečno referenčno obdobje, ki se začne najpozneje 1. januarja tri leta pred letom, za katero se zaprosi pomoč, in se konča najpozneje 31. decembra v letu pred letom, za katero se zaprosi pomoč.

Dvanajstmesečno referenčno obdobje je obračunsko obdobje za zadevno organizacijo proizvajalcev.

Metodologija za določitev referenčnega obdobja se med izvajanjem operativnega programa ne spreminja, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah.

2.   Zgornja meja finančne pomoči Unije iz člena 34(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se vsako leto 1. januarja leta, za katero se zaprosi pomoč, med referenčnim obdobjem izračuna na podlagi vrednosti tržne proizvodnje proizvajalcev, ki so člani organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev.

3.   Države članice se lahko namesto za metodo iz odstavka 2 za nenadnacionalne organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev odločijo, da bodo uporabile dejansko vrednost tržne proizvodnje zadevne organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev v zadevnem referenčnem obdobju. V tem primeru se pravilo uporablja za vse nenadnacionalne organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v navedeni državi članici.

4.   Kadar se vrednosti pridelkov znižajo za vsaj 35 % iz vzrokov, ki niso pod vplivom in nadzorom organizacije proizvajalcev, se šteje, da vrednost tržne proizvodnje tega pridelka predstavlja 65 % njegove vrednosti v predhodnem referenčnem obdobju.

Organizacija proizvajalcev pristojnemu organu zadevne države članice utemelji razloge iz prvega pododstavka.

Ta odstavek se uporablja tudi za namene ugotavljanja skladnosti z minimalno vrednostjo tržne proizvodnje v skladu s členom 9.

5.   Kadar je za novo priznane organizacije proizvajalcev premalo preteklih podatkov o tržni proizvodnji za namene izvajanja odstavka 1, je vrednost tržne proizvodnje dejansko vrednost tržne proizvodnje, ki jo zagotovi organizacija proizvajalcev z namenom priznanja.

Člen 24

Računovodstvo

Države članice zagotovijo, da organizacije proizvajalcev izpolnjujejo nacionalne standarde na stroških temelječega računovodstva, na podlagi katerih lahko neodvisni revizorji nemudoma ugotovijo, preverijo in potrdijo njihove izdatki in prejemke.

Oddelek 2

Operativni skladi

Člen 25

Financiranje operativnih skladov

1.   Finančne prispevke v operativni sklad iz člena 32(1)(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 določi organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev.

2.   Vsi člani proizvajalci ali organizacije članice so upravičeni do sredstev operativnega sklada in demokratičnega sodelovanja pri odločitvah v zvezi z uporabo operativnega sklada organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev in finančnih prispevkov v operativni sklad.

3.   Statut organizacije proizvajalcev ali pravila združenja organizacij proizvajalcev od njenih članov proizvajalcev ali organizacij članic zahtevajo, da v skladu z zadevnim statutom ali pravili združenja plačajo finančne prispevke za ustanovitev in vzdrževanje operativnega sklada iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 26

Sporočanje ocenjenega zneska

1.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev državi članici, ki jih je priznala, sporočijo ocenjene zneske finančne pomoči in prispevka Unije ter prispevka svojih članov in organizacije proizvajalcev ali združenja v operativne sklade za naslednje leto najpozneje do 15. septembra, skupaj z operativnimi programi ali morebitnimi zahtevami za odobritev sprememb obstoječega operativnega programa.

Države članice lahko določijo poznejši datum od 15. septembra.

2.   Osnova za izračun ocenjenega zneska operativnih skladov so operativni programi in vrednost tržne proizvodnje. Izračun se razdeli med izdatke za ukrepe za preprečevanje in obvladovanje kriz ter druge ukrepe.

Oddelek 3

Operativni programi

Člen 27

Nacionalna strategija

1.   Nacionalna strategija iz člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se, vključno z nacionalnim okvirom iz člena 36(1) navedene uredbe, določi pred letno predložitvijo osnutkov operativnih programov. Nacionalni okvir se vključi v nacionalno strategijo po tem, ko se je predložil Komisiji in se po potrebi spremenil v skladu z drugim pododstavkom člena 36(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Nacionalno strategijo je mogoče razdeliti na regionalne elemente.

2.   Nacionalna strategija poleg elementov iz člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 vključuje vse odločitve in določbe, ki jih je sprejela država članica za namene členov od 152 do 165 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3.   Analiza začetnega stanja je del postopka priprave nacionalne strategije in za njeno izvajanje so odgovorne države članice.

Z njo se določijo in proučijo prednostne potrebe, cilji, pričakovani rezultati in količinsko opredeljeni cilji glede na začetno stanje.

Določijo se tudi instrumenti in ukrepi za doseganje navedenih ciljev.

4.   Države članice spremljajo in ovrednotijo nacionalno strategijo ter njeno izvajanje prek operativnih programov.

Nacionalna strategija se lahko spremeni pred letno predložitvijo osnutkov operativnih programov.

5.   Države članice v nacionalni strategiji določijo največje deleže sredstev iz operativnega sklada, ki se lahko porabijo za kateri koli posamezni ukrep ali vrsto dejavnosti, da se zagotovi ravnovesje med različnimi ukrepi.

Člen 28

Nacionalni okvir za okoljske ukrepe

Poleg predložitve predlaganega okvira iz drugega pododstavka člena 36(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 države članice obvestijo Komisijo o vseh spremembah nacionalnega okvira, za katere velja postopek iz navedenega pododstavka.

Komisija da nacionalni okvir na voljo drugim državam članicam na način, ki se ji zdi ustrezen.

Člen 29

Dopolnilna pravila držav članic

Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila k Uredbi (EU) št. 1308/2013, tej uredbi in k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/892 v zvezi z upravičenostjo ukrepov, dejavnosti ali izdatkov v okviru operativnih programov.

Člen 30

Povezava s programi za razvoj podeželja, državno pomoč in promocijo

1.   Kadar se podpora na podlagi programa ali programov države članice za razvoj podeželja dodeli za operacije, ki so enake dejavnostim, ki bi lahko bile upravičene na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, navedena država članica zagotovi, da lahko upravičenec prejme podporo za zadevno dejavnost le iz ene sheme.

Kadar država članica take operacije vključi v svoj program ali programe za razvoj podeželja, zagotovi, da so v nacionalni strategiji navedeni zaščitni ukrepi, določbe in preverjanja, ki so vzpostavljeni za preprečevanje dvojnega financiranja iste dejavnosti ali operacije.

2.   Organizacije proizvajalcev, ki jim je bila dodeljena podpora iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali člena 19 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 (9), v istem obdobju ne izvajajo operativnega programa.

3.   Če je ustrezno in brez poseganja v člen 34(1) in (3) ter člen 35 Uredbe (EU) št. 1308/2013, raven podpore za ukrepe, ki jih zajema navedena uredba, ne presega ravni podpore za ukrepe na podlagi programa za razvoj podeželja.

4.   Podpora okoljskim ukrepom, ki so enaki kmetijsko-okoljsko-podnebnim obveznostim ali obveznostim v zvezi z ekološkim kmetovanjem iz člena 28 oziroma 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, je omejena na najvišje zneske iz Priloge II k navedeni uredbi za kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in plačila za ekološko kmetovanje. Navedeni zneski se lahko v ustrezno utemeljenih primerih povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v nacionalni strategiji in v operativnih programih organizacij proizvajalcev.

5.   Odstavek 4 se ne uporablja za okoljske ukrepe, ki se ne nanašajo neposredno ali posredno na zadevno poljino.

6.   Kadar imajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije korist od programov za promocijo, odobrenih na podlagi Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (10), države članice zagotovijo, da lahko upravičenec prejme podporo za zadevno dejavnost le iz ene sheme.

Člen 31

Upravičenost ukrepov v skladu z operativnimi programi

1.   Operativni programi ne vključujejo dejavnosti ali izdatkov s seznama iz Priloge II. Neizčrpen seznam upravičenih dejavnosti je v Prilogi III.

2.   Izdatki operativnih programov, upravičenih do pomoči, se omejijo na dejansko nastale stroške. Vendar lahko države članice namesto tega določijo standardne pavšalne zneske ali lestvice stroškov na enoto:

(a)	ko so takšni standardni pavšalni zneski ali lestvice stroškov na enoto navedeni v Prilogi III;

(b)	za dodatne zunanje stroške prevoza na kilometer v primerjavi s stroški cestnega prevoza blaga, nastale pri uporabi železniškega ali ladijskega prevoza kot dela ukrepov za spoštovanje okolja.

Poleg tega se lahko države članice odločijo za uporabo diferenciranih lestvic stroškov na enoto, da bi upoštevale regionalne ali lokalne posebnosti.

Države članice pregledajo standardne pavšalne zneske ali lestvice stroškov na enoto vsaj vsakih pet let.

3.   Države članice zagotovijo, da so zadevni izračuni ustrezni in natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi ustreznega, pravičnega in preverljivega izračuna. V ta namen države članice:

(a)	zagotovijo, da organ, ki je funkcionalno neodvisen od organov, pristojnih za izvajanje programa, ter ima ustrezno strokovno znanje in izkušnje, opravi izračune ali potrdi njihovo ustreznost in točnost;

(b)	hranijo vsa dokumentarna dokazila v zvezi z določitvijo standardnih pavšalnih zneskov ali lestvic stroškov na enoto in njihov pregled.

4.   Da bi bil ukrep upravičen, proizvodi, za katere je priznana organizacija proizvajalcev, zajemajo vsaj 50 % vrednosti proizvodov, ki jih zadeva navedeni ukrep. Poleg tega zadevni proizvodi izhajajo od članov organizacije proizvajalcev ali proizvajalcev, članov druge organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev. Za izračun vrednosti se smiselno uporabljata člena 22 in 23.

5.   Naložbe v osnovna sredstva vključujejo naslednje obveznosti:

(a)	brez poseganja v odstavek 4 se pridobljena osnovna sredstva uporabljajo v skladu z njihovo predvideno uporabo, kot je opisano v zadevnem odobrenem operativnem programu;

(b)

brez poseganja v tretji in četrti pododstavek odstavka 6 pridobljena osnovna sredstva ostanejo v lasti in posesti upravičenca do konca davčne amortizacijske dobe osnovnega sredstva ali deset let, pri čemer se upošteva krajše obdobje. Upravičenec v navedenem obdobju zagotovi tudi vzdrževanje osnovnega sredstva. Kadar pa se naložba izvede na zemljišču, zakupljenem na podlagi posebnih nacionalnih predpisov o nepremičninah, zahteva o lastništvu upravičenca ne velja, če so naložbe v posesti upravičenca vsaj za obdobje, zahtevano v prvem stavku te točke;

(c)	kadar je organizacija proizvajalcev lastnica in je član organizacije proizvajalcev imetnik osnovnega sredstva, na katero se naložba nanaša, ima organizacija proizvajalcev v času trajanja davčne amortizacijske dobe pravico do dostopa do navedenega sredstva.

Vendar lahko države članice za namene točke (b) prvega pododstavka določijo, da se uporablja za obdobje, ki ni enako obdobju davčne amortizacijske dobe. Tako obdobje se navede in ustrezno utemelji v njihovi nacionalni strategiji ter zajema vsaj obdobje iz člena 71(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

6.   Naložbe, vključno s tistimi na podlagi zakupnih pogodb, se lahko financirajo iz operativnega sklada v enkratnem znesku ali enakih obrokih, kakor je odobreno v operativnem programu. Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih odobrijo spremembe operativnega programa in zagotovijo novo razporeditev obrokov.

Če davčna amortizacijska doba naložbe presega trajanje operativnega programa, se lahko prenese v naslednji operativni program.

V primeru zamenjave naložb se preostala vrednost zamenjanih naložb:

(a)	prišteje k operativnemu skladu organizacije proizvajalcev ali

(b)	odšteje od stroškov zamenjave.

Če se naložba proda pred koncem obdobja iz odstavka 5, vendar se ne zamenja, se pomoč Unije, izplačana za financiranje naložbe, izterja in povrne Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (EKJS) sorazmerno s številom polnih let, ki ostanejo do konca amortizacijske dobe iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 5.

7.   Dejavnosti, vključno z naložbami, se lahko izvajajo na posameznih kmetijskih gospodarstvih ali v prostorih proizvajalcev, članov organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev ali njihovih odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8), tudi če se dejavnosti oddajo v podizvajanje članom organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, če prispevajo k ciljem operativnega programa.

Če član proizvajalec zapusti organizacijo proizvajalcev, države članice zagotovijo, da organizacija proizvajalcev naložbo ali njeno preostalo vrednost izterja in da se ta vrne v operativni sklad.

Vendar lahko države članice v ustrezno utemeljenih okoliščinah določijo, da organizaciji proizvajalcev ni treba izterjati naložbe ali njene preostale vrednosti.

8.   Ukrepi, vključno z naložbami, v zvezi s predelavo sadja in zelenjave v predelano sadje in zelenjavo so lahko upravičeni do podpore, če taki ukrepi in naložbe izpolnjujejo cilje iz člena 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, vključno s tistimi iz točke 160 navedene uredbe, in pod pogojem, da so opredeljeni v nacionalni strategiji iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

9.   Naložbe v neopredmetena sredstva so lahko upravičene do podpore, če take naložbe izpolnjujejo cilje iz člena 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013, vključno s tistimi iz točke 160 navedene uredbe, in pod pogojem, da so opredeljene v nacionalni strategiji iz člena 36 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 32

Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev

1.   Države članice lahko dovolijo, da proizvajalci, člani združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev, vendar so člani takih združenj v skladu s členom 20, ukrepe, ki jih izvaja združenje organizacij proizvajalcev, financirajo sorazmerno s prispevkom sodelujočih organizacij proizvajalcev.

2.   Členi 30, 31, 33 in 34 te uredbe ter členi od 4 do 7 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 se smiselno uporabljajo za operativne programe združenj organizacij proizvajalcev. Vendar se za delne operativne programe združenj organizacij proizvajalcev ne zahteva ravnovesje med dejavnostmi iz člena 4(1)(b) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

3.   Zgornja meja izdatkov za obvladovanje in preprečevanje kriz iz četrtega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se v okviru operativnih programov združenj organizacij proizvajalcev izračuna na ravni vsakega proizvajalca, člana organizacije proizvajalcev.

Člen 33

Odločitve

1.   Države članice:

(a)	odobrijo višino sredstev operativnih skladov in operativne programe, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 ter zahteve iz tega poglavja;

(b)	odobrijo operativne programe, če organizacija proizvajalcev sprejme nekatere spremembe, ali

(c)	delno ali v celoti zavrnejo operativne programe.

2.   Države članice se o operativnih programih in operativnih skladih odločijo do 15. decembra v letu, v katerem so predloženi.

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev o teh odločitvah do 15. decembra.

Iz ustrezno utemeljenih razlogov pa se lahko take odločitve sprejmejo po navedenem datumu, vendar najpozneje 20. januarja po datumu predložitve. V odločitvi o odobritvi se lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja v letu, ki sledi predložitvi.

Člen 34

Spremembe operativnih programov

1.   Organizacije proizvajalcev lahko zahtevajo spremembe operativnih programov, vključno z njihovim trajanjem, za naslednja leta. Države članice določijo roke za predložitev in odobritev takih zahtev, tako da odobrene spremembe veljajo od 1. januarja naslednjega leta.

Iz ustrezno utemeljenih razlogov se lahko take zahteve odobrijo po rokih, ki jih določijo države članice, vendar najpozneje 20. januarja, ki sledi letu predložitve zahtevka. V odločitvi o odobritvi se lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja, ki sledi letu predložitve zahtevka.

2.   Države članice lahko dovolijo spremembe operativnih programov med letom pod pogoji, ki jih same določijo. Odločitve o navedenih spremembah se sprejmejo do 20. januarja v letu, ki sledi letu, v katerem so bile spremembe zahtevane.

Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da med letom:

(a)	izvajajo svoje operativne programe le delno;

(b)	spremenijo vsebine operativnih programov;

(c)	povišajo znesek operativnega sklada do največ 25 % prvotno odobrenega zneska in ga zmanjšajo za odstotni delež, ki ga določijo države članice, če se ohranijo splošni cilji operativnega programa;

(d)	v primeru uporabe člena 53 v operativni sklad dodajo nacionalno finančno pomoč.

Države članice določijo pogoje, pod katerimi se operativni programi lahko spremenijo med letom brez predhodne odobritve pristojnega organa države članice. Te spremembe izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči le, če jih organizacija proizvajalcev nemudoma sporoči pristojnemu organu.

Države članice lahko spremenijo odstotne deleže iz točke (c) drugega pododstavka v primeru združevanja organizacij proizvajalcev iz člena 15(1).

3.   Zahtevkom za spremembe se priloži dodatna dokumentacija, s katero se utemeljujejo razlog, vrsta in posledice sprememb.

Oddelek 4

Pomoč

Člen 35

Predplačila

1.   Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da zaprosijo za predplačilo dela pomoči. Navedeno predplačilo ustreza predvidenim izdatkom, povezanim z operativnim programom, v tri- ali štirimesečnem obdobju, ki se začne z mesecem vložitve zahtevka za predplačilo.

Države članice določijo pogoje, s katerimi zagotovijo, da se finančni prispevki v operativni sklad zberejo v skladu s členoma 24 in 25 ter da se prejšnja predplačila in ustrezni prispevek organizacije proizvajalcev dejansko porabijo.

2.   Zahtevki za sprostitev varščin se lahko vložijo med tekočim programskim letom, predloži pa se jim ustrezna dodatna dokumentacija, kot so računi in dokazila o plačilu.

Varščine se sprostijo do višine 80 % izplačanih predplačil.

3.   V primeru neizpolnjevanja operativnih programov ali resne kršitve obveznosti iz člena 5(b) in (c) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 varščina zapade, kar ne vpliva na druge upravne kazni, ki se izvajajo v skladu z oddelkom 3 poglavja V tega naslova.

V primeru neupoštevanja drugih zahtev varščina zapade glede na resnost ugotovljene nepravilnosti.

Člen 36

Prenehanje izvajanja operativnega programa in prekinitev priznanja

1.   Če organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev preneha izvajati svoj operativni program pred koncem njegovega načrtovanega trajanja, se navedeni organizaciji ali združenju ne izplačajo nobena plačila za ukrepe, izvedene po datumu prenehanja izvajanja.

2.   Pomoč, prejeta za upravičene ukrepe, ki so se izvedli pred prenehanjem izvajanja operativnega programa, se ne vrnejo:

(a)	če sta organizacija proizvajalcev oziroma združenje organizacij proizvajalcev izpolnila merila za priznanje in so cilji ukrepov, določeni v operativnem programu, ob prenehanju izvajanja izpolnjeni, ter

(b)

če naložbe, financirane s podporo iz operativnega sklada, ostanejo v posesti organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali njenih odvisnih družb, ki izpolnjujejo zahtevo glede 90-odstotnega lastništva iz člena 22(8), ali njenih članov in jih ti tudi uporabljajo vsaj do konca njihove amortizacijske dobe iz člena 31(5). V nasprotnem primeru se finančna pomoč Unije, izplačana za financiranje navedenih naložb, izterja in povrne EKJS.

3.   Finančna pomoč Unije za večletne obveznosti, kot so okoljski ukrepi, pri katerih dolgoročnih ciljev in pričakovanih koristi ni mogoče uresničiti zaradi prekinitve ukrepa, se izterja in povrne EKJS.

4.   Ta člen se smiselno uporablja v primeru prostovoljne prekinitve priznanja, preklica priznanja ali prenehanja delovanja organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev.

5.   Neupravičeno izplačana pomoč se izterja v skladu s členom 67.

POGLAVJE III

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 37

Izbor ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz

Države članice lahko določijo, da en ali več ukrepov iz prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 na njihovem ozemlju ne velja.

Člen 38

Posojila za financiranje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz

Posojila, najeta za financiranje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje kriz v skladu s petim pododstavkom člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, se lahko na podlagi ustrezno utemeljenih gospodarskih razlogov prenesejo v naslednji operativni program, če je njihov odplačilni rok daljši od trajanja operativnega programa.

Oddelek 2

Naložbe, ki omogočajo učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg

Člen 39

Naložbe, povezane z upravljanjem količin

1.   Države članice v svojo nacionalno strategijo vključijo seznam upravičenih naložb za učinkovitejše upravljanje količin, danih na trg, kakor je navedeno v točki (a) prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Države članice pred odobritvijo operativnih programov z ukrepi, povezanimi z naložbami iz odstavka 1, zahtevajo utemeljitev, da je predlagana naložba primerna za učinkovito preprečevanje ali lažje spopadanje s krizo.

Oddelek 3

Podpora za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov

Člen 40

Pogoji za podporo za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov

1.   Države članice sprejmejo podrobne določbe v zvezi s podporo za upravne stroške vzpostavljanja vzajemnih skladov iz točke (d) prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Podpora iz odstavka 1 obsega tako finančno pomoč Unije kot prispevek organizacije proizvajalcev. Skupni znesek navedene podpore ne sme preseči 5 %, 4 % oziroma 2 % prispevka organizacije proizvajalcev v vzajemni sklad v prvem, drugem in tretjem letu njegovega delovanja.

3.   Organizacija proizvajalcev lahko podporo iz odstavka 1 prejme le enkrat in le v prvih treh letih delovanja sklada. Kadar organizacija proizvajalcev prosi le za podporo v drugem ali tretjem letu delovanja sklada, podpora znaša 4 % oziroma 2 %.

4.   Države članice lahko določijo zgornjo mejo zneskov, ki jih lahko prejme organizacija proizvajalcev kot podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

Oddelek 4

Ponovna zasaditev sadovnjakov po obvezni izkrčitvi

Člen 41

Ponovna zasaditev sadovnjakov

1.   Kadar države članice v svojo nacionalno strategijo vključijo ponovno zasaditev sadovnjakov po obvezni izkrčitvi iz zdravstvenih ali fitosanitarnih razlogov, kakor je navedeno v točki (e) prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, morajo biti sprejeti ukrepi v skladu z Direktivo Sveta 2000/29/ES (12).

2.   Ponovna zasaditev sadovnjakov ne zajema več kot 20 % skupnih izdatkov operativnih programov. Države članice lahko določijo manjši odstotni delež.

Oddelek 5

Umiki s trga

Člen 42

Področje uporabe

Ta oddelek določa pravila v zvezi z umiki s trga in brezplačnim razdeljevanjem, kakor je navedeno v točki (f) prvega pododstavka člena 33(3) oziroma členu 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Člen 43

Triletno povprečje za umike s trga za brezplačno razdelitev

1.   Omejitev v višini 5 % obsega tržne proizvodnje v smislu člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se izračuna na podlagi aritmetičnega povprečja splošnih količin proizvodov, za katere se prizna organizacija proizvajalcev in ki so se v njenem okviru tržili v preteklih treh letih.

2.   V primeru na novo priznanih organizacij proizvajalcev so podatki za tržna leta pred priznanjem:

(a)	kadar je bila organizacija skupina proizvajalcev, enakovredni podatki za to skupino proizvajalcev, kadar je to mogoče, ali

(b)	količina, ki se uporabi za zahtevek za priznanje.

Člen 44

Predhodno uradno obvestilo o umiku s trga

1.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev pisno ali v elektronski obliki predhodno uradno obvestijo pristojne organe države članice o načrtovanem umiku proizvodov s trga.

V uradnem obvestilu se zlasti podrobno navede seznam proizvodov, ki bodo umaknjeni s trga, in njihove glavne značilnosti v skladu z ustreznimi tržnimi standardi, ocena količine vsakega zadevnega proizvoda, namembni kraj ter kraj, v katerem se proizvodi, umaknjeni s trga, lahko pregledajo, kot določa člen 29 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Uradna obvestila vključujejo pisno izjavo, da proizvodi, ki bodo umaknjeni s trga, ustrezajo veljavnim tržnim standardom ali minimalnim zahtevam iz člena 15 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

2.   Države članice za organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev določijo podrobna pravila v zvezi z obvestili iz odstavka 1, zlasti kar zadeva roke.

Člen 45

Podpora

1.   Podpora za umike s trga, ki jo sestavljata finančna pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, ne sme presegati zneskov iz Priloge IV.

Države članice za proizvode, ki niso vključeni v Prilogo IV, določijo najvišje zneske podpore, ki jo sestavljajo finančna pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, ki ne presegajo 40 % povprečja tržnih cen za preteklih pet let v primeru brezplačne razdelitve in 30 % povprečja tržnih cen za preteklih pet let za umike, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi.

Kadar je organizacija proizvajalcev za umaknjene proizvode prejela nadomestila od tretjih strank, se podpora iz prvega pododstavka zmanjša za znesek, enak prejetemu nadomestilu. Da so zadevni proizvodi lahko upravičeni do podpore, ne vstopijo znova na komercialni trg za sadje in zelenjavo.

2.   Umiki s trga ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje katerega koli proizvoda katere koli organizacije proizvajalcev. Vendar se v navedenem deležu ne upoštevajo zneski, ki se porabijo tako, kot je predvideno v členu 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 ali na drug način, ki ga odobrijo države članice na podlagi člena 46(2) te uredbe.

Obseg tržne proizvodnje iz prvega pododstavka se izračuna kot povprečje obsega tržne proizvodnje v zadnjih treh letih. Če te informacije niso na voljo, se uporabi obseg tržne proizvodnje, za katero je priznana organizacija proizvajalcev.

Odstotni delež iz prvega pododstavka je letno povprečje obdobja treh let, vključno z zadevnim letom in preteklima dvema letoma, z dovoljenim letnim odstopanjem petih odstotnih točk.

3.   Kadar se s trga umakneta sadje in zelenjava, ki se odstranita z brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in ustanovam iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013, finančna pomoč Unije pokriva le plačila za odstranjene proizvode v skladu z odstavkom 1 tega člena ter stroške iz členov 16(1) in 17(1) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Člen 46

Nameni, za katere se uporabijo umaknjeni proizvodi

1.   Države članice določijo dovoljene namene, za katere se uporabijo proizvodi, ki se umaknejo s trga. Sprejmejo določbe za zagotovitev, da umik s trga ali namen, za katerega se uporabijo umaknjeni proizvodi, ne povzroči nobenega negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic.

2.   Nameni iz odstavka 1 vključujejo brezplačno razdelitev v smislu člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in vse druge enakovredne namene, ki jih odobrijo države članice.

Države članice lahko dobrodelnim organizacijam in ustanovam iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 na njihovo zahtevo dovolijo, da končne prejemnike proizvodov, umaknjenih s trga, zaprosijo za prispevek.

Dobrodelne organizacije in ustanove, ki so dovoljenje pridobile, poleg obveznosti iz člena 47(1) te uredbe vodijo računovodske evidence za zadevne postopke.

Upravičenci do brezplačne razdelitve lahko predelovalce sadja in zelenjave izplačajo v blagu, če tako plačilo predstavlja le nadomestilo za stroške predelave in če je država članica, v kateri je bilo plačilo izvedeno, določila pravila, ki zagotavljajo, da nameravajo predelane proizvode porabiti končni prejemniki iz drugega pododstavka.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da olajšajo stike in sodelovanje med organizacijami proizvajalcev ter dobrodelnimi organizacijami in ustanovami iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013, ki so jih odobrile.

3.   Mogoča je razdelitev proizvodov predelovalni industriji. Države članice sprejmejo podrobne določbe za zagotovitev, da v zvezi z zadevnimi industrijami v Uniji oziroma uvoženimi proizvodi ne prihaja do izkrivljanja konkurence in da umaknjeni proizvodi ne vstopijo znova na komercialni trg. Alkohol, ki nastane pri destilaciji, se uporabi izključno za industrijske ali energetske namene.

Člen 47

Pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov

1.   Prejemniki umaknjenih proizvodov iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se obvežejo, da:

(a)	bodo ravnali v skladu s pravili iz in na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)	bodo vodili ločeno evidenco zalog za zadevne postopke;

(c)	bodo sprejeli preglede, določene s pravom Unije, in

(d)	bodo predložili dodatno dokumentacijo o končnem namenu zadevnih proizvodov v obliki potrdila o prevzemu (ali enakovrednega dokumenta), ki potrjuje, da je umaknjene proizvode prevzela tretja stranka za brezplačno razdelitev.

Države članice se lahko odločijo, da prejemnikom ni treba voditi evidenc ali računov iz točke (b) prvega pododstavka, če prejmejo količine, manjše od količin, ki so jih kot največje določili na podlagi evidentirane analize tveganja.

2.   Prejemniki umaknjenih proizvodov za ostale namene se obvežejo, da:

(a)	bodo ravnali v skladu s pravili iz in na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(b)	bodo vodili ločeno evidenco zalog in računov za zadevne postopke, če država članica meni, da je to potrebno, čeprav se proizvod pred dostavo denaturira;

(c)	bodo sprejeli preglede, določene s pravom Unije, in

(d)	ne bodo zahtevali dodatne pomoči za alkohol, pridobljen iz zadevnih proizvodov, v primeru proizvodov, umaknjenih s trga, ki so namenjeni za destilacijo.

Oddelek 6

Zgodnje obiranje in opustitev spravila

Člen 48

Pogoji za uporabo zgodnjega obiranja in opustitev spravila

1.   Zgodnje obiranje in opustitev spravila iz točke (g) prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 dopolnjujeta običajne postopke gojenja in se od njih razlikujeta.

2.   Sadje in zelenjava, ki sta bila zgodaj obrana ali je bilo njuno spravilo opuščeno, se po tem postopku v isti rastni sezoni ne uporabita za nadaljnjo proizvodnjo.

3.   Ukrepi zgodnjega obiranja se ne izvajajo za sadje in zelenjavo, za katera se je običajno obiranje že začelo, ukrepi opustitve spravila pa se ne izvajajo, če se med običajnim proizvodnim postopkom na zadevnem območju ne pridobivajo več tržni proizvodi.

Prvi pododstavek se ne uporablja za sadje in zelenjavo, pri katerih je čas obiranja daljši od enega meseca. V takih primerih zneski, navedeni v odstavku 4, nadomestijo le proizvodnjo plodov, ki bi se jih lahko obralo v šestih tednih po zgodnjem obiranju in opustitvi spravila. Navedena sadje in zelenjava se po tem postopku v isti rastni sezoni ne uporabita za nadaljnjo proizvodnjo.

Za namene drugega pododstavka lahko države članice prepovejo uporabo ukrepov zgodnjega obiranja in opustitve spravila, če je bil v primeru zgodnjega obiranja velik del običajnega obiranja že opravljen in v primeru opustitve spravila velik del tržnih proizvodov že pridobljen. Država članica, ki namerava uporabljati to določbo, v svoji nacionalni strategiji opredeli, kaj šteje za velik del.

Zgodnje obiranje in opustitev spravila se ne uporabljata za isti proizvod in isto območje v katerem koli danem letu, razen za namene drugega pododstavka, ko se oba postopka lahko uporabljata hkrati.

4.   Podpora za zgodnje obiranje zajema samo proizvode, ki so fizično na polju in so dejansko obrani pred običajnim začetkom spravila. Zneski nadomestil za zgodnje obiranje in opustitev spravila, ki vključujejo finančno pomoč Unije in prispevek organizacije proizvajalcev, so izplačila na hektar, ki jih določijo države članice v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 49 na ravni, ki ne krije več kot 90 % najvišje ravni podpore za umike s trga, ki se uporabljajo za umike, ki niso namenjeni brezplačni razdelitvi iz člena 34(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

5.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev pisno ali v elektronski obliki predhodno uradno obvestijo pristojne organe države članice o načrtovanem zgodnjem obiranju ali opustitvi spravila.

Člen 49

Obveznosti držav članic

Države članice sprejmejo:

(a)

podrobne določbe o izvajanju ukrepov zgodnjega obiranja in opustitve spravila, vključno z določbami o predhodnih obvestilih o zgodnjem obiranju in opustitvi spravila, njihovi vsebini in rokih, znesku nadomestila, ki ga je treba plačati, ter o izvajanju ukrepov, vključno s seznamom proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za ukrepe,

(b)	določbe za zagotovitev, da izvajanje teh ukrepov ne povzroči nobenega negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic.

Države članice preverijo, ali se ukrepi izvajajo pravilno, vključno glede na določbe iz točk (a) in (b) prvega odstavka. Če države članice ugotovijo, da se ukrepi ne izvajajo pravilno, uporabe ukrepov ne odobrijo.

Oddelek 7

Zavarovanje letine

Člen 50

Namen ukrepov za zavarovanje letine

Ukrepi za zavarovanje letine iz točke (h) prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 prispevajo k zavarovanju prihodkov proizvajalcev in kritju tržnih izgub, ki jih imajo organizacija proizvajalcev ali njeni člani, če jih prizadenejo naravne nesreče, podnebne razmere in, kjer je primerno, izbruhi bolezni ali napadi škodljivcev.

Člen 51

Izvajanje ukrepov za zavarovanje letine

1.   Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za zavarovanje letine, vključno z določbami, ki zagotavljajo, da ukrepi za zavarovanje letine ne izkrivljajo konkurence na zavarovalniškem trgu.

2.   Države članice lahko zagotovijo dodatna nacionalna sredstva za podporo ukrepov za zavarovanje letine, ki prejemajo sredstva iz operativnega sklada. Vendar skupna javna podpora za zavarovanje letine ne sme presegati:

(a)	80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo proizvajalci za zavarovanje pred izgubami zaradi slabih vremenskih razmer, ki se lahko izenačijo z naravnimi nesrečami;

(b)	50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo pridelovalci za zavarovanje pred: (i) izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi slabih vremenskih razmer in (ii) izgubami, ki so jih povzročile živalske ali rastlinske bolezni ali napadi škodljivcev.

Omejitev iz točke (b) prvega pododstavka se uporablja tudi, če je operativni sklad sicer upravičen do 60-odstotne finančne pomoči Unije v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3.   Ukrepi za zavarovanje letine ne zajemajo zavarovalnin, ki proizvajalcem nadomestijo več kot 100 % izgube prihodka, ob upoštevanju kakršnega koli nadomestila, ki ga prejmejo proizvajalci iz drugih podpornih programov v zvezi z zavarovanim tveganjem.

POGLAVJE IV

Nacionalna finančna pomoč

Člen 52

Stopnja organiziranosti proizvajalcev in opredelitev regije

1.   Za namene člena 35(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice izračuna na podlagi vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridelana v zadevni regiji in ki jo na trg dajo:

(a)	priznane organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev in

(b)	skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter organizacije proizvajalcev in skupine proizvajalcev iz člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Vrednost proizvedenega sadja in zelenjave se deli s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave v navedeni regiji.

Vrednost sadja in zelenjave, ki sta bila proizvedena v zadevni regiji in ju na trg dajo organizacije, združenja ali skupine iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, vključuje le tiste proizvode, za katere so priznane navedene organizacije proizvajalcev, združenja in skupine. Člen 22 se uporablja smiselno.

V izračun navedene vrednosti se vključita le sadje in zelenjava, ki so ju v zadevni regiji proizvedli in dali na trg organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev ter njihovi člani.

Za izračun skupne vrednosti sadja in zelenjave, ki sta bila pridelana v navedeni regiji, se smiselno uporablja metodologija, določena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

2.   Stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice se šteje kot posebno nizka, če je povprečna stopnja organiziranosti, izračunana v skladu z odstavkom 1 za zadnja tri leta, za katera so na voljo podatki, nižja od 20 %.

3.   Do nacionalne finančne pomoči sta upravičena le sadje in zelenjava, pridelana v regiji iz odstavkov 1 in 2.

4.   Za namene tega poglavja države članice opredelijo regije, za katere so na voljo podatki za izračun stopnje organiziranosti v skladu z odstavkom 1, kot posebne dele svojega ozemlja v skladu z objektivnimi in nediskriminacijskimi merili, kot so njihove agronomske in gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial/potencial za proizvodnjo sadja in zelenjave ter njihova institucionalna ali administrativna struktura.

Regije, ki jih država članica opredeli za namene tega poglavja, se ne spremenijo vsaj pet let, razen kadar je taka sprememba objektivno upravičena z utemeljenimi razlogi, ki niso povezani z izračunom stopnje organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji oziroma zadevnih regijah.

Kadar država članica zahteva delno povračilo nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 20 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892, se taka zahteva nanaša na isto opredelitev regij, kot je določena v zahtevku za odobritev.

Člen 53

Spremembe operativnega programa

Organizacija proizvajalcev, ki želi zaprositi za nacionalno finančno pomoč, po potrebi spremeni svoj operativni program v skladu s členom 34.

POGLAVJE V

Splošne določbe

Oddelek 1

Uradna obvestila in poročila

Člen 54

Uradna obvestila držav članic o organizacijah proizvajalcev, združenjih organizacij proizvajalcev in skupinah proizvajalcev

Države članice obvestijo Komisijo o naslednjih informacijah in dokumentaciji:

(a)

do 31. januarja vsako leto o skupnem znesku operativnih skladov, ki so bili tisto leto odobreni za vse operativne programe. V uradnem obvestilu sta navedena celoten znesek operativnih skladov in celoten znesek finančne pomoči Unije, ki je bil vključen v navedene sklade. Navedeni podatki se dodatno razdelijo glede na zneske za ukrepe za preprečevanje in obvladovanje kriz ter druge ukrepe;

(b)

do 15. novembra vsako leto o letnem poročilu o organizacijah proizvajalcev, združenjih organizacij proizvajalcev in skupinah proizvajalcev, oblikovanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, ter operativnih skladih, operativnih programih in načrtih za priznanje, ki so potekali v preteklem letu. To letno poročilo zajema zlasti podatke iz Priloge V k tej uredbi;

(c)

do 31. januarja vsako leto o zneskih za vsako naslednje letno obdobje izvajanja načrtov za priznanje skupin proizvajalcev, oblikovanih v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, vključno s trenutnim letom izvajanja. Navedejo se odobreni ali ocenjeni zneski. To uradno obvestilo za vsako posamezno skupino proizvajalcev in za vsako naslednje letno obdobje izvajanja načrta vsebuje naslednje informacije: (i) skupni znesek za letno obdobje izvajanja načrta za priznanje, finančne pomoči Unije in prispevkov držav članic, skupin proizvajalcev in članov skupin proizvajalcev, (ii) razčlenitev med pomočjo, dodeljeno v skladu s členom 103a(1)(a) oziroma (b) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 55

Uradna obvestila držav članic o proizvodnih cenah sadja in zelenjave na notranjem trgu

1.   Če so podatki na voljo, države članice vsako sredo do 12. ure (po bruseljskem času) obvestijo Komisijo o tehtanem povprečju evidentiranih cen sadja in zelenjave iz Priloge VI v preteklem tednu.

V primeru sadja in zelenjave, ki ju zajema splošni standard trženja iz dela A Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) št. 543/2011, je treba priglasiti le cene proizvodov, ki ustrezajo temu standardu, cene proizvodov, ki jih zajema posebni standard trženja iz dela B navedene priloge, pa se nanašajo le na proizvode iz razreda I.

Države članice priglasijo enotno tehtano povprečno ceno, ki ustreza tipom in sortam proizvodov, velikostim in predstavitvam, navedenim v Prilogi VI k tej uredbi. Kjer se evidentirane cene nanašajo na druge tipe, sorte, velikosti ali predstavitve, ki niso določeni v navedeni prilogi, države članice Komisijo uradno obvestijo o tipih, sortah, velikostih in predstavitvah proizvodov, ki jim ustrezajo cene.

Priglašene cene morajo biti franko obrat za pakiranje, razvrščene, pakirane, in, kjer je primerno, navedene na paletah in izražene v eurih na 100 kilogramov neto teže.

2.   Države članice opredelijo reprezentativne trge na področju proizvodnje zadevnega sadja in zelenjave. Države članice Komisijo uradno obvestijo o reprezentativnih trgih in uporabljenem povprečnem ponderju s prvim uradnim obvestilom ali ob njihovi spremembi. Države članice lahko prostovoljno priglasijo druge cene.

Oddelek 2

Spremljanje in vrednotenje operativnih programov in nacionalnih strategij

Člen 56

Enotni kazalniki uspešnosti

1.   Operativni programi in nacionalne strategije se spremljajo in vrednotijo, da se ugotovi napredek pri doseganju ciljev, določenih za operativne programe ter uspešnosti in učinkovitosti teh ciljev.

2.   Napredek, uspešnost in učinkovitost se proučijo z enotnimi kazalniki uspešnosti, določenimi v Prilogi II k Izvedbeni uredbi (EU) 2017/892, na podlagi temeljnega položaja ter vložkov (finančnega izvajanja), dosežkov, rezultatov in vpliva izvedenih operativnih programov.

3.   Države članice lahko v svoji nacionalni strategiji določijo dodatne kazalnike.

Člen 57

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z operativnimi programi

1.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij za sestavljanje kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje in vrednotenje operativnih programov.

2.   Spremljanje se izvede tako, da se z njegovimi rezultati:

(a)	preveri kakovosti izvajanja programa;

(b)	ugotovi morebitna potreba po prilagoditvah ali pregledu operativnega programa;

(c)	zagotovijo informacije za zahteve za poročanje. Informacije v zvezi z rezultati dejavnosti spremljanja se vključijo v letno poročilo iz člena 21(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

3.   Vrednotenje se izvede v obliki poročila v predzadnjem letu izvajanja operativnega programa iz člena 21(4) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Z vrednotenjem se prouči napredek, dosežen v zvezi s splošnimi cilji programa. V ta namen se uporabijo enotni kazalniki uspešnosti na podlagi temeljnega položaja, dosežkov in rezultatov.

Po potrebi vrednotenje vključuje kvalitativno vrednotenje rezultatov in vpliva okoljskih ukrepov s ciljem:

(a)	preprečevanja erozije tal;

(b)	zmanjšanja uporabe ali boljšega upravljanja fitofarmacevtskih sredstev;

(c)	varstva habitatov in biotske raznovrstnosti in

(d)	ohranjanja pokrajine.

Rezultati vrednotenja se uporabijo za:

(a)	izboljšanje kakovosti operativnih programov;

(b)	ugotavljanje potrebe po bistveni spremembi operativnega programa in

(c)	pridobivanje spoznanj v zvezi z izboljšanjem prihodnjih operativnih programov.

Poročilo o vrednotenju se priloži ustreznemu letnemu poročilu iz člena 21(2) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Člen 58

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z nacionalno strategijo

1.   Države članice vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij v elektronski obliki, ustrezni za sestavljanje kazalnikov iz člena 56. V ta namen uporabijo informacije, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem njihovih operativnih programov.

2.   Spremljanje je redno, da se ugotovi napredek pri doseganju ciljev operativnih programov. V ta namen se uporabljajo informacije, priložene letnim poročilom, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev. Spremljanje se izvede tako, da se z njegovimi rezultati:

(a)	preveri kakovost izvajanja operativnih programov;

(b)	ugotovi morebitna potreba po prilagoditvah ali pregledu nacionalne strategije za doseganje ciljev strategije ali izboljšanje izvajanja strategije, vključno s finančnim upravljanjem operativnih programov.

3.   Vrednotenje je namenjeno proučevanju napredka pri doseganju splošnih ciljev strategije. V ta namen se uporabljajo rezultati spremljanja in vrednotenja operativnih programov, vključeni v letna poročila in predzadnje letno poročilo, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev. Rezultati vrednotenja se uporabijo za:

(a)	izboljšanje kakovosti strategije in

(b)	ugotavljanje potrebe po pomembni spremembi strategije.

Vrednotenje vključuje vrednotenje, izvedeno leta 2020. Njegovi rezultati se vključijo v letno nacionalno poročilo za isto leto iz člena 54(b). V poročilu se proučijo stopnja uporabe finančnih sredstev, učinkovitost in uspešnost izvedenih operativnih programov ter se ugotovita učinek in vpliv teh programov v zvezi s cilji in ukrepi strategije ter po potrebi drugimi cilji iz člena 33(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Oddelek 3

Upravne kazni

Člen 59

Neizpolnjevanje meril za priznanje

1.   Če država članica ugotovi, da organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje enega od meril za priznanje, povezanih z zahtevami iz členov 5 in 7, člena 11(1) in (2) ter člena 17, zadevni organizaciji proizvajalcev najpozneje v dveh mesecih po ugotovljenem neizpolnjevanju po priporočeni pošti pošlje opozorilno pismo, v katerem navede ugotovljeno neizpolnjevanje, potrebne popravne ukrepe in obdobja, v katerih je treba sprejeti te ukrepe, ta čas pa ne sme biti daljši od štirih mesecev. Od trenutka, ko je neizpolnjevanje ugotovljeno, države članice odložijo izplačila pomoči, dokler niso popravni ukrepi ustrezno sprejeti.

2.   Nesprejetje popravnih ukrepov iz odstavka 1 v obdobju, ki ga določi država članica, je razlog za začasni preklic priznanja organizacije proizvajalcev. Država članica organizacijo proizvajalcev obvesti o obdobju začasnega preklica, ki se začne takoj po izteku obdobja, določenega za sprejetje navedenih popravnih ukrepov in ki ne presega obdobja 12 mesecev od datuma, ko organizacija proizvajalcev prejme opozorilno pismo. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa začasno prekinitev takšnega ukrepa, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki.

Med začasnim preklicem priznanja lahko organizacija proizvajalcev nadaljuje svojo dejavnost, vendar so plačila pomoči zadržana do odprave preklica priznanja. Letni znesek pomoči se zmanjša za 2 % za vsak začeti koledarski mesec ali njegov del, v katerem je bilo priznanje začasno preklicano.

Začasni preklic se odpravi na dan pregleda, s katerim se potrdi, da so bila zadevna merila za priznanje izpolnjena.

3.   Če merila do konca obdobja preklica, ki so ga določili pristojni organi države članice, niso izpolnjena, država članica prekliče priznanje, ki začne veljati od datuma, od katerega pogoji za priznanje niso bili izpolnjeni, če datuma ni mogoče določiti, pa od datuma, ko je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa prekinitev začasnega preklica priznanja, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki. Neizplačana pomoč za obdobje, med katerim je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje, se ne izplača, neupravičeno izplačana pomoč pa se izterja.

4.   Če država članica ugotovi, da organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje katerega drugega merila za priznanje iz člena 154 Uredbe (EU) št. 1308/2013 razen navedenih v odstavku 1, zadevni organizaciji proizvajalcev najpozneje v dveh mesecih po ugotovljenem neizpolnjevanju s priporočeno pošto pošlje opozorilno pismo, v katerem navede ugotovljeno neizpolnjevanje, potrebne popravne ukrepe in obdobja, v katerih je treba sprejeti te ukrepe, ta čas pa ne sme biti daljši od štirih mesecev.

5.   Nesprejetje popravnih ukrepov iz odstavka 4 v obdobju, ki ga je določila država članica, je razlog za začasno ustavitev plačil in znižanje letnega zneska pomoči za 1 % za vsak začeti koledarski mesec ali njegov del, ki presega navedeno obdobje. To ne vpliva na izvajanje horizontalne nacionalne zakonodaje, ki lahko določa začasno prekinitev takšnega ukrepa, potem ko se začnejo s tem povezani pravni postopki.

6.   Države članice prekinejo priznanje, če organizacija proizvajalcev ne dokaže skladnosti z merili glede minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje v skladu s členom 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 do 15. oktobra v drugem letu po letu, v katerem navedena merila niso bila izpolnjena. Prekinitev začne veljati od datuma, od katerega pogoji za priznanje niso bili izpolnjeni, če datuma ni mogoče določiti, pa od datuma, ko je bilo neizpolnjevanje ugotovljeno. Neizplačana pomoč za obdobje, med katerim je bilo ugotovljeno neizpolnjevanje, se ne izplača, neupravičeno izplačana pomoč pa se izterja.

Vendar če organizacija proizvajalcev državi članici predloži dokaz, da zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, bolezni ali napadov škodljivcev kljub sprejetju ukrepov za preprečevanje tveganj ne more izpolniti meril za priznanje iz člena 154(1)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje, ki jo določijo države članice, država članica za zadevno leto lahko odstopi od minimalnega obsega ali vrednosti tržne proizvodnje za to organizacijo proizvajalcev.

7.   Kadar se uporabljajo odstavki 1, 2, 4 in 5, lahko države članice izvedejo plačila po poteku roka iz člena 10 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892. Vendar se lahko ta plačila izvedejo najpozneje do 15. oktobra drugega leta po letu izvajanja programa.

8.   Odstavki od 1 do 5 se smiselno uporabljajo v primerih, ko organizacija proizvajalcev državi članici ne predloži informacij, ki se zahtevajo v skladu s členom 21 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

Člen 60

Goljufije

1.   Države članice začasno odložijo izplačila in začasno prekličejo priznanje organizaciji proizvajalcev ali združenju organizacij proizvajalcev, ki ga nacionalni organ preiskuje glede obtožb zaradi goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (EU) št. 1308/2013, dokler ni sprejeta odločitev o obtožbi.

2.   Če se ugotovi, da je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev storilo dejanje goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (EU) št. 1308/2013, države članice ne glede na vse druge kazni, ki se izvajajo na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje:

(a)	prekličejo priznanje navedene organizacije ali združenja;

(b)	iz pomoči na podlagi zadevnega operativnega programa izključijo vse zadevne dejavnosti in izterjajo vso morebitno pomoč, ki je bila za te dejavnosti že izplačana, in

(c)	navedeno organizacijo ali združenje izključijo iz priznanja v naslednjem letu.

Člen 61

Kazen za neupravičene zneske

1.   Plačila se izračunajo na podlagi upravičenih ukrepov.

2.   Država članica pregleda zahtevek za pomoč in določi zneske, ki so upravičeni do podpore. Določi znesek, ki:

(a)	bi se izplačal upravičencu izključno na podlagi zahtevka;

(b)	se izplača upravičencu po pregledu upravičenosti zahtevka.

3.   Če znesek, ki je izračunan na podlagi odstavka 2(a), za več kot 3 % presega znesek, izračunan na podlagi odstavka 2(b), se uporabi kazen. Znesek kazni je enak razliki med zneskoma, izračunanima na podlagi odstavka 2(a) in (b). Vendar se kazen ne uporabi, če organizacija proizvajalcev lahko dokaže, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska.

4.   Odstavka 2 in 3 se smiselno uporabita za neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na kraju samem ali nadaljnjimi pregledi.

5.   Če se vrednost tržne proizvodnje prijavi in pregleda pred vložitvijo zahtevka za pomoč, se prijavljene in odobrene vrednosti uporabijo za izračun zneskov v skladu z odstavkom 2(a) oziroma (b).

6.   Če ob koncu operativnega programa pogoji iz člena 33(5)(b) Uredbe (EU) št. 1308/2013 niso izpolnjeni, se skupni znesek podpore za zadnje leto operativnega programa zniža sorazmerno z zneskom izdatkov, ki niso nastali pri okoljskih ukrepih.

Člen 62

Upravne kazni, ki sledijo pregledom na prvi stopnji za umike s trga

1.   Če se po pregledu iz člena 29 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 ugotovijo nepravilnosti v zvezi s tržnimi standardi ali minimalnimi zahtevami iz člena 15 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892, ki presegajo opredeljena odstopanja, mora zadevna organizacija proizvajalcev plačati kazen, ki se izračuna glede na delež neskladnih umaknjenih proizvodov:

(a)	kadar navedene količine obsegajo manj kot 10 % dejansko umaknjenih količin v skladu s členom 44 te uredbe, je kazen enaka znesku finančne pomoči Unije, ki se izračuna na podlagi količin neskladnih umaknjenih proizvodov;

(b)	kadar navedene količine obsegajo od 10 % do 25 % dejansko umaknjenih količin, je kazen dvakratni znesek finančne pomoči Unije, ki se izračuna na podlagi količin neskladnih umaknjenih proizvodov, ali

(c)	kadar navedene količine presegajo 25 % dejansko umaknjenih količin, je kazen enaka znesku finančne pomoči Unije za celotno količino, prijavljeno v skladu s členom 44 te uredbe.

2.   Kazni iz odstavka 1 se naložijo ne glede na morebitne druge kazni, ki so naložene v skladu s členom 61.

Člen 63

Upravna kazen za organizacije proizvajalcev v zvezi s postopki umika s trga

Izdatki za postopke umika s trga niso upravičeni, če proizvodi niso bili namensko uporabljeni, kot je določila država članica v skladu s členom 46(1), ali če je postopek negativno vplival na okolje ali povzročil negativne fitosanitarne posledice, kar ne vpliva na morebitne kazni, naložene v skladu s členom 61.

Člen 64

Upravne kazni za prejemnike proizvodov, umaknjenih s trga

Kadar se nepravilnosti, ki se pripisujejo prejemnikom proizvodov, umaknjenih s trga, odkrijejo med pregledi, opravljenimi v skladu s členoma 29 in 30 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892:

(a)	se prejemniki izključijo iz pravice do prejema proizvodov, umaknjenih s trga, in

(b)	morajo prejemniki vrniti vrednost prejetih proizvodov ter s tem povezane stroške razvrščanja, pakiranja in prevoza v skladu s pravili, ki jih določijo države članice.

Izključitev iz točke (a) prvega odstavka začne veljati takoj in traja vsaj eno leto z možnostjo podaljšanja.

Člen 65

Upravne kazni v zvezi z zgodnjim obiranjem in opustitvijo spravila

1.   Če organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti v zvezi z zgodnjim obiranjem, plača nadomestilo v obliki kazni za površine, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, kadar:

(a)	površina, prijavljena za zgodnje obiranje, ni upravičena do zgodnjega obiranja;

(b)	s površine ni bil pospravljen celoten pridelek ali proizvodnja ni denaturirana;

(c)	se je pojavil negativen vpliv na okolje ali negativna fitosanitarna posledica, za katero je odgovorna organizacija proizvajalcev.

2.   Če organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti v zvezi z opustitvijo spravila, plača nadomestilo v obliki kazni za površine, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, kadar:

(a)	površina, prijavljena za opustitev spravila, ni upravičena do opustitve spravila,

(b)	se vseeno izvede delno ali celotno spravilo ali

(c)	se je pojavil negativen vpliv na okolje ali negativna fitosanitarna posledica, za katero je odgovorna organizacija proizvajalcev.

Točka (b) prvega pododstavka tega odstavka se ne uporablja, kadar se uporabi drugi pododstavek člena 48(3).

3.   Kazni iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo poleg vseh kazni, ki so naložene v skladu s členom 61.

Člen 66

Preprečitev pregleda na kraju samem

Zahtevek za priznanje, odobritev operativnega programa ali za pomoč se zavrne za zadevne izdatke ali njihov delež, če organizacija proizvajalcev, vključno z njenimi člani ali zadevnimi predstavniki, prepreči izvajanje pregleda na kraju samem.

Člen 67

Izplačilo izterjane pomoči in kazni

1.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev ali drugi zadevni nosilci dejavnosti povrnejo neupravičeno izplačano pomoč skupaj z obrestmi in plačajo kazni, določene v tem oddelku.

Obresti se izračunajo:

(a)	na podlagi obdobja, ki preteče od tedaj, ko je upravičenec prejel neupravičeno izplačilo, do tedaj, ko je upravičenec vrnil zadevno izplačilo;

(b)	na podlagi stopenj, ki jih na datum plačila neupravičenih zneskov Evropska centralna banka uporablja za svoje osnovne postopke refinanciranja, objavljenih v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije, povečanih za tri odstotne točke.

2.   Izterjana pomoč, obresti in naložene kazni se plačajo v EKJS.

POGLAVJE VI

Razširitev pravil

Člen 68

Pogoji za razširitev pravil

1.   Člen 164 Uredbe (EU) št. 1308/2013 se uporablja za proizvode iz sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, če pravila iz odstavka 4 navedenega člena:

(a)	veljajo najmanj eno leto;

(b)	postanejo zavezujoča za največ tri leta.

Vendar lahko države članice odstopajo od pogoja iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka, če je namen pravil, ki bodo razširjena, eden od tistih iz točk (a), (e), (f), (h), (i) (j), (m) in (n) prvega pododstavka člena 164(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

2.   Pravila, ki so zavezujoča za vse proizvajalce na nekem gospodarskem območju, se ne uporabljajo za proizvode, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom pobiranja pridelka, razen če razširitev pravil izrecno zajema takšne proizvode, z izjemo pravil o poročanju o razmerah na trgu iz točke (a) prvega pododstavka člena 164(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013.

3.   Pravila za organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev ne smejo biti zavezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih zajema Uredba (ES) št. 834/2007, razen če se je o njih dogovorilo najmanj 50 % proizvajalcev, ki jih zajema navedena uredba, na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, in če ta organizacija ali združenje pokriva vsaj 60 % tovrstne proizvodnje na navedenem območju.

4.   Pravila iz točke (b) prvega pododstavka člena 164(4) Uredbe (EU) št. 1308/2013 se ne uporabljajo za proizvode, ki so bili proizvedeni zunaj opredeljenega gospodarskega območja iz člena 164(2) navedene uredbe.

Člen 69

Nacionalna pravila

1.   Države članice lahko za namene člena 164(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 odločijo, da je gospodarsko območje, ki se upošteva v primeru razširitve pravil medpanožne organizacije, regija ali celotno nacionalno ozemlje, na katerem so proizvodne in tržne razmere enotne.

2.   Za namene določanja reprezentativnosti organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev v smislu člena 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013 države članice določijo pravila, ki ne vključujejo:

(a)	proizvajalcev, katerih proizvodnja je namenjena predvsem neposredni prodaji potrošnikom na kmetijskem gospodarstvu ali proizvodnem območju;

(b)	neposredne prodaje iz točke (a);

(c)	proizvodov, ki se dobavljajo za predelavo po pogodbah, podpisanih pred začetkom pobiranja pridelkov, razen če razširjena pravila izrecno zajemajo take proizvode;

(d)	proizvajalcev ali proizvodnje ekoloških proizvodov, obravnavanih v Uredbi (ES) št. 834/2007.

Člen 70

Uradno obvestilo o razširitvi pravil in gospodarskih območjih

1.   Kadar država članica Komisijo uradno obvesti o pravilih, ki jih je v skladu s členom 164(6) Uredbe (EU) št. 1308/2013 sprejela kot zavezujoče za določen proizvod in gospodarsko območje, jo nemudoma obvesti o:

(a)	gospodarskem območju, na katerem se bodo uporabljala navedena pravila;

(b)	organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev ali medpanožni organizaciji, ki je zahtevala razširitev pravil, ter ji sporoči podatke, iz katerih je razvidna skladnost s členom 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)

če razširitev pravil zahteva organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, številu proizvajalcev, ki so včlanjeni v to organizacijo ali združenje, ter skupnem številu proizvajalcev na zadevnem gospodarskem območju; takšne informacije se nanašajo na dejanski položaj v času zahtevka za razširitev;

(d)	če razširitev pravil zahteva organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, skupni proizvodnji gospodarskega območja in obsegu proizvodnje, ki jo je navedena organizacija ali združenje tržilo v zadnjem letu, za katero so podatki na voljo;

(e)	datumu, od katerega veljajo pravila, ki naj bi jih razširili, za zadevno organizacijo proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali medpanožno organizacijo, ter

(f)	datumu, ko začne veljati razširitev, in njenem trajanju.

2.   Kadar država članica določi nacionalna pravila v zvezi z reprezentativnostjo v primeru razširitve pravil medpanožnih organizacij v skladu z drugim pododstavkom člena 164(3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, hkrati z uradnim obvestilom o razširitvi pravil Komisijo uradno obvesti o navedenih pravilih in njihovi utemeljitvi.

3.   Komisija države članice pred javno objavo razširjenih pravil obvesti o navedenih pravilih na način, ki se ji zdi primeren.

Člen 71

Preklic razširitve pravil

Komisija sprejme sklep iz člena 175(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, s katerim od države članice zahteva, naj prekliče razširitev pravil, ki jo je sprejela v skladu s členom 164(1) navedene uredbe, če ugotovi, da:

(a)	odločitev države članice pomembno zmanjšuje konkurenco na notranjem trgu ali ogroža prosto trgovino ali cilje iz člena 39 Pogodbe;

(b)	za pravila, razširjena na druge proizvajalce, velja člen 101(1) Pogodbe;

(c)	niso upoštevane določbe iz tega poglavja.

Sklep Komisije glede navedenih pravil se uporablja od datuma uradnega obvestila zadevne države članice o taki ugotovitvi.

Člen 72

Kupci pridelkov, ki se prodajajo na drevesu

1.   Kadar proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, prodajo pridelke na drevesu, se zaradi skladnosti s pravili v zvezi s poročanjem o proizvodnji in trženjem šteje, da je te pridelke pridelal kupec.

2.   Zadevna država članica se lahko odloči, da predpisi, razen tistih iz odstavka 1, zavezujejo kupce, kadar so ti odgovorni za upravljanje zadevne proizvodnje.

NASLOV III

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI SISTEM VHODNIH CEN

Člen 73

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)	„serija“ pomeni blago, predstavljeno pod deklaracijo za sprostitev v prosti promet, ki vključuje le blago istega porekla, ki spada pod eno samo oznako KN, in

(b)	„uvoznik“ pomeni deklaranta v smislu člena 5(15) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

Člen 74

Uradno obvestilo o cenah in količinah uvoženih proizvodov

1.   Države članice do 12. ure (po bruseljskem času) naslednjega delovnega dne za vsak proizvod in obdobja iz dela A Priloge VII, za vsak tržni dan in za vsako poreklo Komisiji sporočijo:

(a)	povprečne reprezentativne cene za proizvode, uvožene iz tretjih držav, ki se prodajajo na uvoznih trgih držav članic, in

(b)	skupne količine, ki se nanašajo na cene iz točke (a).

Države članice za namene točke (a) prvega pododstavka Komisijo uradno obvestijo o uvoznih trgih, ki jih štejejo za reprezentativne ter ki vključujejo London, Milano, Perpignan in Rungis.

Če skupne količine iz točke (b) prvega pododstavka znašajo manj kot deset ton, se ustrezne cene Komisiji ne sporočijo.

2.   Cene iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1 se evidentirajo:

(a)	za vsak proizvod, naveden v delu A Priloge VII;

(b)	za vse razpoložljive sorte in velikosti ter

(c)	na ravni uvoznika/trgovca na debelo ali na ravni trgovca na debelo/trgovca na drobno, če ni na voljo nobenih cen za raven uvoznika/trgovca na debelo.

Od tako izračunanega zneska se odštejejo:

(a)	15 % trgovske marže za trgovska središča v Londonu, Milanu in Rungisu in 8 % za druga trgovska središča ter

(b)	stroški prevoza in zavarovanja na carinskem območju Unije.

Da bi bili stroški prevoza in zavarovanja odšteti v skladu z drugim pododstavkom, lahko države članice določijo pavšalne zneske za odbitek. Ti pavšalni zneski in metode njihovega izračuna se nemudoma sporočijo Komisiji.

3.   Kadar so cene, evidentirane v skladu z odstavkom 2, določene na ravni trgovca na debelo/trgovca na drobno, se znižajo za:

(a)	9 %, s čimer se upošteva trgovska marža trgovca na debelo, in

(b)	0,7245 EUR na 100 kilogramov za stroške pretovarjanja ter tržne davke in takse.

4.   Za proizvode iz dela A Priloge VII, za katere veljajo posebni tržni standardi, se kot reprezentativne štejejo:

(a)	cene proizvodov razreda I, če količine v tem razredu zajemajo najmanj 50 % skupne tržne količine;

(b)	cene proizvodov razreda I in razreda II, če količine v teh razredih zajemajo najmanj 50 % skupne tržne količine;

(c)	cene, določene za proizvode razreda II, kadar ni proizvodov razreda I, razen če se jim doda koeficient prilagajanja, ker se zaradi svojih lastnosti v zvezi s kakovostjo ti proizvodi običajno ne tržijo kot proizvodi razreda I.

Koeficient prilagajanja iz točke (c) prvega pododstavka se prišteje po odštetju zneskov iz odstavka 2.

Za proizvode iz dela A Priloge VII, za katere ne veljajo posebni tržni standardi, se kot reprezentativne štejejo cene proizvodov, ki so skladne s splošnim tržnim standardom.

Člen 75

Osnova vhodne cene

1.   Za namene člena 181(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 so proizvodi sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave iz navedenega člena tisti, ki so navedeni v Prilogi VII k tej uredbi.

2.   Če je carinska vrednost proizvodov, navedenih v delu A Priloge VII, določena v skladu s transakcijsko vrednostjo iz člena 70 Uredbe (EU) št. 952/2013, več kot za 8 % višja od pavšalne vrednosti, ki jo je izračunala Komisija kot standardno uvozno vrednost v času deklaracije za sprostitev proizvodov v prosti promet, mora uvoznik predložiti zavarovanje iz člena 148 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 (15). Za ta namen je višina uvozne dajatve, ki se lahko zahteva za proizvode iz dela A Priloge VII k tej uredbi, enaka znesku dajatve, ki bi se plačala, če bi bil zadevni proizvod razvrščen na podlagi zadevne standardne uvozne vrednosti.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je standardna uvozna vrednost višja od vhodnih cen, naštetih v Prilogi 2 k oddelku I dela III Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (16) ali kadar deklarant namesto predložitve zavarovanja zahteva takojšen vpis v račune zneska dajatev, ki ga je treba plačati za blago.

3.   Če je carinska vrednost proizvodov iz dela A Priloge VII izračunana v skladu s členom 74(2)(c) Uredbe (EU) št. 952/2013, se dajatev odšteje, kot je določeno v členu 38(1) Izvedbene uredbe (EU) 2017/892. V takem primeru mora uvoznik predložiti zavarovanje, enako znesku dajatev, ki bi jih plačal, če je bila razvrstitev proizvodov opravljena na podlagi veljavne standardne uvozne vrednosti.

4.   Carinska vrednost blaga, ki se uvozi v okviru komisijske prodaje, se neposredno določi v skladu s členom 74(2)(c) Uredbe (EU) št. 952/2013, v ta namen pa se uporablja standardna uvozna vrednost, izračunana v skladu s členom 38 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 v obdobjih veljavnosti.

5.   Uvoznik ima na voljo en mesec od prodaje zadevnih proizvodov, vendar največ štiri mesece od datuma sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, da dokaže, da je bila serija prodana pod pogoji, ki potrjujejo ustreznost cen iz člena 70 Uredbe (EU) št. 952/2013, ali da določi carinsko vrednost iz člena 74(2)(c) navedene uredbe.

Neupoštevanje enega ali drugega roka pomeni izgubo predloženega zavarovanja brez poseganja v uporabo odstavka 6.

Predloženo zavarovanje se sprosti do obsega, za katerega je carinskim organom predloženo zadovoljivo dokazilo o odprodaji. V nasprotnem primeru se zavarovanje zaseže za plačilo uvoznih dajatev.

Da uvoznik dokaže, da je serijo prodal pod pogoji iz prvega pododstavka, omogoči dostop do računa in vseh dokumentov, ki so potrebni za izvedbo zadevnega carinskega nadzora glede prodaje in odprodaje vsakega proizvoda zadevne serije, vključno z dokumenti glede prevoza, zavarovanja, ravnanja in skladiščenja serije.

Kadar tržni standardi iz člena 3 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 zahtevajo, da se sorta proizvoda ali vrsta sadja in zelenjave navedeta na embalaži, mora biti sorta proizvoda ali vrsta sadja in zelenjave, ki sta del serije, označena na dokumentih, ki se nanašajo na prevoz, račune in nalog za dostavo.

6.   Štirimesečni rok iz prvega pododstavka odstavka 5 lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika pristojni organi držav članic podaljšajo za največ tri mesece.

Če pristojni organi držav članic pri preverjanju ugotovijo, da zahteve tega člena niso bile izpolnjene, zahtevajo plačilo dajatve v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 952/2013. Znesek dajatve, ki bo izterjan ali ostane odprt za izterjavo, vključuje obresti od dneva, ko je bilo blago sproščeno v prosti promet, do dneva izterjave. Uporabi se obrestna mera za postopke izterjave, ki je v veljavi po nacionalni zakonodaji.

NASLOV IV

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 76

Nacionalne kazni

Države članice brez poseganja v katere koli kazni, določene v Uredbi (EU) št. 1306/2013, Uredbi (EU) št. 1308/2013, tej uredbi ali Izvedbeni uredbi (EU) 2017/892, naložijo kazni na nacionalni ravni za nepravilnosti v zvezi z zahtevami iz navedenih uredb, tudi v zvezi z organizacijami proizvajalcev, ki ne izvajajo operativnega programa. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Unije.

Člen 77

Uradna obvestila

1.   Države članice imenujejo enoten pristojni organ ali telo, odgovorno za izpolnjevanje obveznosti obveščanja v zvezi z eno izmed naslednjih tem:

(a)	skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in medpanožne organizacije, kot je določeno v členu 54;

(b)	proizvodne cene sadja in zelenjave na notranjem trgu, kot je določeno v členu 55;

(c)	cene in količine proizvodov, ki so uvoženi iz tretjih držav in se prodajajo na reprezentativnih uvoznih trgih iz člena 74;

(d)	količine uvoza, sproščene v prosti promet, kot je določeno v členu 39 Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

2.   Države članice obvestijo Komisijo o imenovanju zadevnega organa ali telesa ter sporočijo njegove kontaktne podatke in vsako spremembo teh informacij.

Seznam imenovanih organov ali teles z njihovimi imeni in naslovi je na voljo državam članicam in javnosti na vseh ustreznih mestih prek informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija, vključno z objavo na internetu.

3.   Uradna obvestila iz te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) 2017/892 se pošljejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (17).

4.   Če država članica ne predloži uradnega obvestila, kot zahteva Uredba (EU) št. 1308/2013, ta uredba ali Izvedbena uredba (EU) 2017/892, ali če je obvestilo neustrezno glede na objektivna dejstva, ki jih ima Komisija na voljo, lahko Komisija odloži del mesečnih plačil ali celotna mesečna plačila iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1306/2013 v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, dokler uradno obvestilo ni ustrezno.

Člen 78

Uradno obvestilo o višji sili

Za namene člena 59(7) in člena 64(2)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013 se vsak primer višje sile uradno sporoči pristojnemu organu države članice, z ustreznimi dokazili, kot jih zahteva navedeni organ, in sicer v 30 delovnih dneh od dne, ko je nastopila višja sila.

Člen 79

Sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 se spremeni:

(1)	člen 2 se črta;

(2)	členi od 19 do 35 se črtajo;

(3)	členi od 50 do 148 se črtajo;

(4)	Priloge od VI do XVIII se črtajo.

Člen 80

Prehodne določbe

1.   Brez poseganja v člen 34 se lahko operativni program, odobren na podlagi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, na zahtevo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev:

(a)	še naprej izvaja do njegovega konca pod pogoji, ki se uporabljajo na podlagi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011;

(b)	spremeni, da bi izpolnjeval zahteve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) 2017/892, ali

(c)	nadomesti z novim operativnim programom, odobrenim na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013, te uredbe in Izvedbene uredbe (EU) 2017/892.

2.   Z odstopanjem od člena 23 se zgornja meja finančne pomoči Unije za leto 2017 izračuna na podlagi Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011.

3.   Kar zadeva skupine proizvajalcev, oblikovane v skladu s členom 125e Uredbe (ES) št. 1234/2007, črtane določbe Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011, kakor je navedeno v členu 79 te uredbe, veljajo še naprej, dokler se navedene skupine proizvajalcev ne priznajo kot organizacije proizvajalcev ali zadevna država članica ne izterja izplačane pomoči v skladu s členom 116(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011.

Člen 81

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(6)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/892 z dne 13. marca 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (glej stran 57 tega Uradnega lista).

(7)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

(9)  Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1).

(10)  Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(11)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(12)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(13)  Uredba (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti (UL L 33, 5.2.2004, str. 1).

(14)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(15)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558).

(16)  Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(17)  Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).

---

---

---

---

---

---

---

---