12.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 42/3

(1)

Pojasniti je treba nekatere opredelitve iz člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (2). Zlasti je treba pojasniti opredelitev izraza „trajni pašnik“ iz točke 2 navedenega člena ter sprejeti opredelitev uporabe izraza „trave ali druga zelnata krma“. V navedenem okviru pa je treba upoštevati, da potrebujejo države članice določeno mero prožnosti, da bi lahko upoštevale lokalne agronomske razmere.

(2)

Zaradi uvedbe plačila za hmelj skupinam proizvajalcev v drugem odstavku člena 68a Uredbe (ES) št. 1782/2003 in členu 171 Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 z dne 29. oktobra 2004 o natančnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o shemah podpor iz naslova IV in IVa navedene uredbe ter rabi zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin (3) je treba spremeniti številne vidike Uredbe (ES) št. 796/2004 in je tudi primerno sprejeti posebne določbe v zvezi s postopkom uporabe in nadzorom navedene sheme pomoči.

(3)

Uredba (ES) št. 1782/2003 kot del pogojev za navzkrižno skladnost predvideva nekatere posebne obveznosti Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu „nove države članice“) v zvezi z ohranjanjem trajnih pašnikov. Skladno s tem je treba določiti podrobnosti za določanje deleža trajnih pašnikov glede na orna zemljišča, ki jih je treba ohraniti v novih državah članicah. Treba je tudi predvideti posamezne obveznosti na ravni kmetov, ki se morajo spoštovati, če se ugotovi, da se navedeni delež zmanjšuje na račun trajnih pašnikov.

(4)

Člen 4(1) Uredbe (ES) št. 796/2004 za nekatere okoliščine določa obveznost kmetov, da trajnih pašnikov ne spremenijo brez predhodne odobritve. Navedena odobritev lahko vključuje tudi dovoljenje za spremembo trajnih pašnikov pod pogojem, da se enakovreden del območja določi za trajni pašnik kot nadomestilo za spremenjeno zemljišče. Za navedene primere bi bilo treba določiti, da se z odstopanjem od opredelitve „trajni pašnik“ iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 tako določeno zemljišče obravnava kot trajni pašnik od trenutka, ko je določeno kot tako.

(5)

V skladu z drugim pododstavkom člena 4(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 se lahko določi obveznost, da kmet zemljišče v določenem času ponovno spremeniti v trajni pašnik, če je bilo pred tem spremenjeno iz trajnega pašnika v zemljišče za drugo rabo. Navedeni čas naj se podaljša, da se breme, ki je kmetom naloženo z obveznostjo ohranjanja trajnih pašnikov, bolj enakomerno porazdeli.

(6)

V skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 796/2004 morajo biti enotni zahtevki vloženi do datuma, ki ga določijo države članice, ki mora biti najpozneje do 15. maja danega leta. Vendar lahko zaradi posebnih podnebnih razmer na Finskem in na Švedskem navedeni državi članici določita poznejši datum, ki mora biti najpozneje do 15. junija. Po pristopu novih držav članic bi bilo treba enako izjemo predvideti za Estonijo, Latvijo in Litvo. Datum 15. junij bi se moral uporabljati tudi za pisne priglasitve poznejših sprememb enotnega zahtevka kmetov pristojnim organom, kakor je predvideno v členu 15(2) Uredbe (ES) št. 796/2004.

(7)

Zato da se državam članicam omogoči učinkovito opravljanje nadzora, zlasti nadzora v zvezi z obveznostmi glede navzkrižne skladnosti, člen 14(1) Uredbe (ES) št. 796/2004 določa, da mora kmet prijaviti, ali zahteva pomoč ali ne za vsako od zemljišč, s katerimi razpolaga. Treba je vzpostaviti mehanizem za zagotovitev izpolnjevanja te obveznosti s strani kmetov.

(8)

Člen 20 Uredbe (ES) št. 796/2004 vsebuje posebna pravila za primere, ko najpoznejši datum za predložitev zahtevka za pomoč pade na soboto, nedeljo ali državni praznik. Enako pravilo bi se moralo uporabljati za vložitev zahtevkov za shemo enotnega plačila v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(9)

V prvem letu uporabe sheme enotnega plačila morajo kmetje vložiti zahtevek, če želijo sodelovati v navedeni shemi v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Navedeni zahtevki nato služijo kot osnova za dodelitev pravic do plačila. Pravočasna predložitev informacij, ki jih vsebujejo zahtevki, je nujna, da države članice določijo pravice do plačila v rokih, predvidenih v omenjeni uredbi in torej za zagotovitev uspešnega začetka delovanja nove sheme. Kmetje so bili seznanjeni z roki, ki jih morajo spoštovati. Poleg tega morajo države članice kmetom poslati ustrezne vnaprej natisnjene obrazce za zahtevke pravočasno pred vlaganjem zahtevkov. Pozna predložitev navedenih zahtevkov naj se torej dovoli samo v istem nadaljnjem podaljšanju, kot je določeno v členu 21 Uredbe (ES) št. 796/2004 za pozno predložitev morebitnih zahtevkov za pomoč. Morala bi se uporabljati odvračilna stopnja znižanja, razen če zamuda ni posledica višje sile ali izrednih okoliščin.

(10)

Določiti je treba obdobje, v katerem se konoplja, gojena zaradi vlaken, ne sme žeti po cvetenju, da se omogoči učinkovito opravljanje obveznosti nadzora, predvidenih za te pridelke.

(11)

Treba je pojasniti, da se območja, prijavljena v shemo enotnih plačil na površino v skladu s členom 143b Uredbe (ES) št. 1782/2003, obravnavajo kot ena skupina posevkov v smislu člena 49(1) Uredbe (ES) št. 796/2004. Enako je treba pojasniti v zvezi z območji, ki so jih skupine proizvajalcev prijavile skupaj z zahtevki za pomoč za plačila za hmelj v skladu z drugim odstavkom člena 68a Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(12)

V členu 50(6) Uredbe (ES) št. 796/2004 bi bilo treba pojasniti stopnje znižanja za plačila pridelovalcem poljščin.

(13)

Poleg tega bi bilo treba sprejeti nekatera pojasnila za sistem sankcioniranja, ki se uporablja v primeru neizpolnjevanja takih obveznosti.

(14)

Uredba Komisije (ES) št. 1655/2004 z dne 22. septembra 2004 o določitvi pravil za prehod iz sistema izbirne modulacije, določenega v členu 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999, v sistem obvezne modulacije, določen z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 (4), vpliva na vrste zmanjšanj, ki se uporabljajo za neposredna plačila, ki se odobrijo v skladu z Uredbo (ES) št. 796/2004. V okviru člena 71 Uredbe (ES) št. 796/2004 je treba upoštevati navedena znižanja in nadaljnje vrste znižanj, ki se uvajajo s to uredbo.

(15)

Določiti je treba pravila za primer, če se ugotovi, da je kmet neupravičeno prejel znesek upravičenj do izplačila ali da je bila vrednost vsakega upravičenja do izplačila določena po neupravičeni stopnji v skladu z različnimi vzorci iz sheme enotnega plačila. Poleg tega je treba urediti primere, ko se take pravice do plačila prenesejo, in za primer, ko so pravice do plačila nastopile brez upoštevanja člena 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(16)

V nekaj jezikovnih različicah Uredbe (ES) št. 796/2004 je kot zadnji datum, ki ga države članice lahko določijo za vložitev izvodov spremnih listin v zvezi z zahtevki za pomoč za semena iz točke (d) člena 13(8), določen 31. maj namesto 15. junija v letu, ki sledi žetvi.

(17)

V nekaj jezikovnih različicah Uredbe (ES) št. 796/2004 je treba popraviti napako v drugem pododstavku člena 21(2), kjer je naveden sklic na člen 14(2) navedene uredbe namesto na člen 15(2).

(18)

Glede odgovornosti v primeru neupoštevanja obveznosti navzkrižne skladnosti, določene v členu 65(2) Uredbe (ES) št. 796/2004, se v različnih jezikovnih različicah ustvarja dvoumnost v zvezi z možnostjo odgovornosti zadevnega kmeta na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje, zlasti v primeru, če navedeni kmet ni ukrepal neposredno sam. Zato je primerno, da se navedeni člen uskladi v vseh jezikovnih različicah.

(19)

Zato je treba ustrezno spremeniti in popraviti Uredbo (ES) št. 796/2004.

(20)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

1.

Člen 2 se spremeni:

2.

Člen 3 se spremeni:

3.

Člen 4 se spremeni:

4.

Prvi pododstavek člena 11(2) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Enotni zahtevek se vloži do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja. Estonija, Latvija, Litva, Finska in Švedska pa lahko določijo poznejši datum, ki pa ne sme biti po 15. juniju.“

5.

Členu 13 se doda naslednji odstavek:

„9.   Pri zahtevku za dodatno pomoč za hmelj, predvideno v členu 68a Uredbe (ES) št. 1782/2003, enotni zahtevek vsebuje navedbo ustreznih območij.“

6.

Člen 14 se spremeni:

7.

Člen 15(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Brez poseganja v datume, določene za Estonijo, Latvijo, Litvo, Finsko ali Švedsko za predložitev enotnega zahtevka v skladu s prvim pododstavkom člena 11(2), se spremembe v skladu z odstavkom 1 tega člena pisno priglasijo pristojnemu organu najpozneje do 31. maja tekočega leta, razen za Estonijo, Latvijo, Litvo, Finsko in Švedsko, kjer jih je treba priglasiti do 15. junija zadevnega koledarskega leta.“

8.

Za členom 15 se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE Ia

ZAHTEVKI ZA POMOČ ZA PLAČILA ZA HMELJ, KI JIH VLOŽIJO PRIZNANE SKUPINE PROIZVAJALCEV

Člen 15a

Zahtevek za pomoč

Zahtevek za pomoč, ki ga vlagajo skupine proizvajalcev za pomoč v skladu s členom 171 Uredbe Komisije (ES) št. 1973/2004 (8), vsebuje vse potrebne podatke za ugotavljanje upravičenosti do pomoči, zlasti pa:

Skupina proizvajalcev lahko prijavi le kmetijska zemljišča, ki se uporabljajo za pridelavo hmelja, ki so jih v istem letu prijavili člani skupine proizvajalcev v skladu z drugim pododstavkom člena 14(1) te uredbe.

Države članice lahko poenostavijo postopek za zahtevek tako, da skupini proizvajalcev pošljejo vnaprej natisnjene obrazce zahtevka, na katerih so našteta vsa zemljišča, ki so jih za navedeni namen prijavili ustrezni člani v skladu z drugim pododstavkom člena 14(1) te uredbe.“

9.

V členu 20 se doda naslednji odstavek:

„Prvi odstavek se uporablja tudi za zahtevke kmetov za shemo enotnega plačila v skladu s členom 34(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.“

10.

Za členom 21 se vstavi naslednji člen:

„Člen 21a

Pozna predložitev zahtevka za shemo enotnega plačila

1.   Brez poseganja v primere višje sile in izjemne okoliščine iz prvega pododstavka člena 34(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in z odstopanjem od člena 21 te uredbe se v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila v skladu z naslovom III Uredbe (ES) št. 1782/2003 v primerih, ko morajo kmetje v zadevni državi članici zahtevek za dodelitev pravic v skladu s členom 34(3) navedene uredbe in enotni zahtevek za navedeno leto predložiti skupaj, in ko kmetje predložijo te zahtevke po ustreznem roku, uporablja štiriodstotno znižanje na delovni dan za zneske, ki se plačajo v navedenem letu za pravice do plačila, ki se dodelijo kmetu.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv in kmetu se ne dodelijo pravice do plačila.

2.   Če je treba v zadevni državi članici zahtevek za shemo enotnih plačil in enotni zahtevek predložiti neodvisno eno od drugega, se za predložitev enotnega zahtevka uporablja člen 21.

V navedenem primeru, brez poseganja v primere višje sile in izjemne okoliščine iz prvega pododstavka člena 34(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se ob predložitvi zahtevka za shemo enotnih plačil v skladu z navedenim členom po ustreznem roku zneski pravic do plačil, ki se plačajo v prvem letu uporabe sheme enotnih plačil za pravice do plačil, ki se dodelijo kmetu, znižajo za tri odstotke na delovni dan.

Če je zamuda daljša od 25 koledarskih dni, se šteje, da je zahtevek nesprejemljiv in kmetu se ne dodelijo pravice do plačila.“

11.

Členu 24(1) se doda naslednja točka:

12.

Členu 26(2) se doda naslednja točka:

13.

V členu 33 se doda naslednji odstavek:

„5.   Posevki konoplje, ki se prideluje za vlakna, se morajo še naprej pridelovati pod običajnimi pridelovalnimi pogoji v skladu z lokalno prakso vsaj 10 dni od datuma prenehanja cvetenja tako, da se lahko opravijo pregledi iz odstavkov 1, 2 in 3.

Država članica pa lahko dovoli, da se konoplja, ki se prideluje za vlakna, požanje po začetku cvetenja, vendar pred iztekom desetdnevnega roka po cvetenju, če inšpektorji navedejo, katere reprezentativne dele vsakega zadevnega zemljišča je treba še naprej obdelovati najmanj deset dni po prenehanju cvetenja zaradi inšpekcijskega pregleda, v skladu s postopkom iz Priloge I.“

14.

Za členom 33 se vstavi naslednji pododdelek:

„PODODDELEK IIa

PREGLEDI NA KRAJU SAMEM IN ZAHTEVKI ZA POMOČ ZA IZPLAČILA ZA HMELJ, KI JIH PREDLOŽIJO PRIZNANE SKUPINE PROIZVAJALCEV

Člen 33a

Elementi pregledov na kraju samem

Pregledi na kraju samem iz člena 26(2)(e) se opravljajo s smiselno uporabo določb iz člena 29, člena 30(1), prvega in drugega pododstavka člena 30(2), člena 30(4) in člena 32.

S pregledi s preverja, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 171 Uredbe (ES) št. 1973/2004.“

15.

V členu 49(1) se dodajo naslednje točke:

16.

Člen 50(6) se nadomesti z naslednjim:

„6.   Izračun največje površine, upravičene do plačil, za kmete, ki vložijo zahtevek za plačilo za poljščine na površino v skladu s poglavjem 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, se izvede na podlagi ugotovljene površine v prahi in sorazmerno za vsak zadevni posevek. Plačila pridelovalcem poljščin pa se glede na površino ugotovljene prahe znižajo samo na raven, ki ustreza površini, ki bi bila potrebna za pridelavo 92 ton žita v skladu s členom 107(7) Uredbe (ES) št. 1782/2003.“

17.

Člen 66 se spremeni:

18.

Člen 71(2) se spremeni:

19.

Za členom 73 se vstavi naslednji člen:

„Člen 73a

Povrnitev neupravičenih pravic

1.   Če se potem, ko so bile kmetom dodeljene pravice do plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 795/2004, ugotovi, da so bile nekatere pravice do plačila neupravičeno dodeljene, zadevni kmet navedeno neupravičeno število prepusti nacionalni rezervi iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

V primeru, da je medtem zadevni kmet pravice do plačila prenesel na druge kmete, kmete, na katere je prenesel plačila, tudi zavezuje obveznost, predvidena v prvem pododstavku, sorazmerno s številom pravic do plačila, ki so bile prenesene nanje, če kmet, kateremu so bile pravice do plačila prvotno dodeljene, nima na razpolago dovolj velikega števila pravic do plačila.

Šteje se, da so bile neupravičeno dodeljene pravice do plačila, dodeljene kot take od začetka.

2.   Če se potem, ko se pravice do plačila dodelijo kmetom v skladu z Uredbo (ES) št. 795/2004, ugotovi, da je vrednost pravic do plačila previsoka, se navedena vrednost ustrezno prilagodi. Ta prilagoditev se opravi tudi za pravice do plačila, ki so bile medtem prenesene na druge kmete. Vrednost znižanja se dodeli v nacionalne rezerve iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Šteje se, da so pravice do plačila dodeljene od začetka po vrednosti, ki je posledica prilagoditve.

3.   Če kmet pri prenosu pravic do plačila ne spoštuje drugega pododstavka člena 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se šteje, kot da prenos ni bil izvršen.

4.   Neupravičeno izplačani zneski se izterjajo v skladu s členom 73.“