This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013DC0542
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Towards a more competitive and efficient defence and security sector
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor
/* COM/2013/0542 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor /* COM/2013/0542 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Za konkurenčnejši in učinkovitejši
obrambni in varnostni sektor „Svet potrebuje
Evropo, ki je zmožna pošiljati vojaške misije za pomoč pri umiritvi razmer
na kriznih območjih ... Okrepiti moramo našo skupno zunanjo in varnostno
politiko ter ubrati skupen pristop k obrambnim zadevam, saj smo skupaj dovolj
močni in veliki, da svetu vdahnemo večjo poštenost, spoštovanje
pravil in človekovih pravic“. Govor predsednika Barrosa o stanju v Uniji septembra 2012 „Svet ponovno
poziva k ohranitvi in nadaljnjemu razvoju vojaških zmogljivosti za ohranjanje
in okrepitev skupne varnostne in obrambne politike. Vojaške zmogljivosti
podpirajo zmožnost EU, da zagotavlja varnost kot del širšega celovitega
pristopa, (ter) opozarjajo tudi na potrebo po močni in manj razdrobljeni
evropski obrambni industriji, da bi ohranili in okrepili evropske vojaške
zmogljivosti in zmožnost EU za samostojno ukrepanje“. Sklepi na zasedanju Sveta za zunanje zadeve z dne
19. novembra 2012 1. Prispevek Evropske komisije
h krepitvi obrambnega in varnostnega sektorja EU To sporočilo nadaljuje delo delovne
skupine Komisije za obrambo, ustanovljene leta 2011, s ciljem krepitve
obrambnega sektorja, pri čemer se uporabijo vse ustrezne politike EU. Evropska
služba za zunanje delovanje in Evropska obrambna agencija sta tesno sodelovali
z delovno skupino ter bili v celoti vključeni v pripravo tega
sporočila. 1.1. Uvod Strateško in geopolitično okolje se hitro
in nenehno razvija. S pojavom novih težišč se spreminja svetovno razmerje
moči, ZDA pa svojo strateško osredotočenost preusmerjajo proti Aziji.
Evropa mora v takih razmerah prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost
doma in v tujini. EU mora za uveljavitev svojega pomena razviti verodostojno
skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP). Ta razvoj mora biti popolnoma
skladen z organizacijo NATO in njenimi načeli. Varnostni izzivi, s katerimi se spoprijemamo
danes, so številni, kompleksni, medsebojno povezani in težko predvidljivi:
lahko izbruhnejo regionalne krize, v katerih se začne prelivati kri, lahko
nastanejo nove tehnologije, zaradi katerih se pojavijo nove ranljivosti in
grožnje, okoljske spremembe in pomanjkanje naravnih virov pa lahko povzročijo
politične in vojaške konflikte. Obenem pa se lahko mnoge grožnje in
tveganja z lahkoto razširijo čez nacionalne meje, s čimer se zameji
tradicionalna ločnica med notranjo in zunanjo varnostjo. Ti varnostni izzivi se lahko rešujejo le s
celostnim pristopom, ki združuje različne politike in instrumente, kratko-
in dolgoročne ukrepe. Ta pristop mora biti podprt s številnimi civilnimi
in vojaškimi zmogljivostmi. Čedalje manj je verjetno, da bi lahko države
članice to breme nosile same. To velja predvsem za obrambo, kjer je nova
oprema pogosto tehnološko zapletena in draga. Države članice danes s
težavo ustrezno opremijo svoje oborožene sile. Pri nedavnih operacijah v Libiji
se je pokazalo, da ima Unija pri ključnih vojaških zmogljivostih pomembne
primanjkljaje. Zaradi krize pri javni porabi se
proračunska sredstva za obrambo krčijo, kar razmere še poslabšuje,
ker to ni niti usklajeno niti izvedeno glede na skupne strateške cilje.
Sredstva EU, namenjena obrambi, so se v obdobju med 2001 in 2010 zmanjšala
z 251 milijard EUR na 194 milijard EUR. Ta zmanjšanja
proračunskih sredstev z omejevanjem obstoječih in načrtovanih
programov resno vplivajo na industrije, ki razvijajo opremo za naše oborožene
sile. Vplivajo zlasti na naložbe v raziskave in razvoj na področju obrambe,
kar je bistveno za razvijanje zmogljivosti prihodnosti. V obdobju med 2005 in
2010 so se proračunska sredstva Unije za raziskave in razvoj zmanjšala za
14 %, in sicer na 9 milijard EUR; ZDA pa danes za raziskave in
razvoj na področju obrambe porabijo sedemkrat več kot vseh
27 držav članic EU skupaj. Proračunska sredstva za obrambo se
krčijo, stroški za moderne zmogljivosti pa naraščajo. Do teh povišanj
stroškov prihaja, ker je obrambna oprema dolgoročno postajala vedno bolj
tehnološko zapletena, pa tudi ker se je obseg proizvodnje zaradi reorganizacije
in zmanjšanja oboroženih sil EU od konca hladne vojne skrčil. Ti dejavniki
bodo ne glede na raven proračunskih sredstev še naprej oblikovali obrambne
trge v EU. Te razmere imajo posredne učinke na industrijo,
ki ima bistveno vlogo v širšem gospodarstvu EU. Ta industrijski sektor je bil s
96 milijardami EUR prometa samo v letu 2012 glavni sektor, ki je
ustvarjal inovacije ter je bil usmerjen v vrhunsko inženirstvo in tehnologije.
Vrhunske raziskave v tem sektorju so povzročile pomembne posredne
učinke v drugih sektorjih, kot so elektronika, vesoljsko in civilno
letalstvo, zagotovile so rast ter na tisoče delovnih mest za visoko
usposobljene delavce. V obrambni industriji EU je neposredno
zaposlenih okrog 400 000 ljudi, zagotovljenih pa je še 960 000
posrednih delovnih mest. Če naj bi EU ostala vodilno
svetovno središče proizvodnje in inovacij, je zato bistveno, da se ta
sektor ohrani. Zato so ukrepi za okrepitev konkurenčnosti obrambne
industrije bistveni del strategije Evropa 2020: nova evropska strategija za
delovna mesta in rast. Pomena te industrije pa obenem ni mogoče
meriti le glede na delovna mesta in promet. Bistveni element za zagotovitev
varnosti državljanov EU ter zaščite njenih vrednot in interesov pomeni
tehnološka in industrijska baza evropske obrambe (EDTIB). EU mora biti sposobna
prevzeti odgovornost za lastno varnost ter mednarodni mir in stabilnost na
splošno. Zato je potrebna določena stopnja strateške neodvisnosti: da bi
bila EU verodostojen in zanesljiv partner, se mora biti sposobna odločati
in mora biti sposobna delovati, ne da bi bila odvisna od zmogljivosti tretjih
strani. Zato so bistveni varnost dobave, dostop do kritičnih tehnologij in
operativna suverenost. Obrambne družbe lahko trenutno preživijo
zaradi preteklih naložb v raziskave in razvoj, manjša nacionalna naročila
pa so lahko uspešno nadomestile z izvozom. Vendar je cena tega pogosto prenos
tehnologije, pravic intelektualne lastnine in proizvodnje zunaj EU. To pa
ima resne posledice za dolgoročno konkurenčnost EDTIB. Krčenje proračunskih sredstev za
obrambo je še oteženo z vztrajno razdrobitvijo trgov EU, zaradi česar
se zmogljivosti, organizacije in odhodki nepotrebno podvajajo. S tem ko se
več kot 80 % naložb v obrambno opremo porabi na nacionalni ravni,
ostajata sodelovanje in konkurenčnost na ravni EU še vedno izjema.
Zato obstaja nevarnost, da bo EU izgubila kritično znanje in neodvisnost
na ključnih področjih zmogljivosti. V takih razmerah je treba prednostne naloge
preusmeriti. Če ni mogoče doseči večje porabe, je treba
sredstva porabljati primerneje. To se lahko stori v znatnem obsegu. Države
članice EU so leta 2011 kljub zmanjšanju skupno še vedno porabile
več za obrambo kot Kitajska, Rusija in Japonska skupaj[1]. Proračunske omejitve je
treba torej nadomestiti z boljšim sodelovanjem in učinkovitejšo rabo
sredstev. To se lahko doseže s podpiranjem grozdov, specializacijo vlog,
skupnimi raziskavami in javnimi naročili, novim, bolj dinamičnim
pristopom do civilno-vojaških sinergij ter večjim povezovanjem trgov. 1.2. Strategija Komisije Obramba je še vedno v jedru nacionalne
suverenosti, odločitve o vojaških zmogljivostih pa še vedno sprejemajo
države članice. Vendar pa je lahko tudi prispevek EU znaten. Ima politike
in instrumente za izvajanje strukturne spremembe, poleg tega pa državam
članicam omogoča najboljši okvir za skupno ohranjanje ustrezne ravni
strateške avtonomije. Ker imajo države članice okoli 1,6 milijona
vojakov in letna proračunska sredstva za obrambo v višini 194 milijard
EUR, je EU torej sposobna igrati vlogo strateškega akterja na mednarodnem
prizorišču v skladu s svojimi vrednotami. Evropski svet je v svojih sklepih z dne
14. decembra 2012 zato pozval: „visoko predstavnico, zlasti prek
Evropske službe za zunanje delovanje in Evropske obrambne agencije, ter
Komisijo, naj (…) oblikujejo nadaljnje predloge in ukrepe za krepitev SVOP ter
boljšo razpoložljivost potrebnih civilnih in vojaških zmogljivosti ...“. Končni cilj je okrepiti obrambo EU,
da bo kos ciljem 21. stoletja. Države članice bodo na čelu
številnih potrebnih reform. Evropska obrambna agencija (EDA) si je za nalogo
zastavila, da bo podpirala njihova prizadevanja pri izboljšanju obrambnih
zmogljivosti Unije za SVOP. K temu lahko pomembno prispeva tudi Komisija, ki je
to že začela delati. Kot je poudaril predsednik Barroso: „Vloga Komisije
je v prizadevanju za enoten obrambni trg. Za razvoj industrijske baze evropske
obrambe uporabljamo svoje zmogljivosti, zagotovljene po Pogodbi“. Komisija je ob upoštevanju teh ciljev
pripravila dve direktivi o obrambi in občutljivih javnih naročilih za
varnost (2009/81/ES) ter o prenosih (2009/43/ES), ki sta danes temelj
obrambnega trga EU. Poleg tega je razvila industrijske politike ter
posebne programe raziskav in inovacij za varnost in vesolje. Komisija je prav
tako razvila politike in instrumente, s katerimi podpira notranjo ter zunanjo
varnost na področjih, kot so varovanje zunanjih meja, pomorski nadzor,
civilna zaščita ali krizno upravljanje, ki so po tehnološki, industrijski,
vsebinski in operativni plati precej podobna obrambi in so z njo povezana. S tem sporočilom se v okviru
pristojnosti, kot so opredeljene v Lizbonski pogodbi, utrjuje in nadalje
razvija ta pravni red. Raziskati se skušajo zlasti možne sinergije in
navzkrižno bogatenje, ki izhaja iz zamejevanja ločnic med obrambo in
varnostjo ter med civilnim in vojaškim. Komisija namerava za dosego teh ciljev
ukrepati na naslednjih področjih: ·
Nadalje poglobiti notranji trg za obrambo in
varnost. To pomeni, da se najprej zagotovi celotna uporaba obeh obstoječih
direktiv. Komisija bo na podlagi tega pravnega reda odpravila izkrivljanje trga
in prispevala k izboljšanju varnosti dobave med državami članicami. ·
Povečati konkurenčnost tehnološke in
industrijske baze evropske obrambe. Zato bo Komisija razvijala obrambno
industrijsko politiko na podlagi dveh ključnih področij: –
podpiranje konkurenčnosti – vključno z razvojem „hibridnih standardov“, od česar bi
imela korist varnostni in obrambni trg, ter proučevanje načinov za
razvoj evropskega sistema za certificiranje vojaške plovnosti, –
podpiranje MSP – vključno
z razvojem evropskega strateškega partnerstva grozdov, da se zagotovijo
povezave z drugimi grozdi in v svetovni konkurenci podprejo MSP, povezana z
obrambo. ·
Čim bolj izkoriščati civilne vojaške
sinergije, da se zagotovi najučinkovitejša poraba finančnih sredstev
evropskih davkoplačevalcev. Zlasti: –
z osredotočanjem prizadevanj na možno
navzkrižno bogatenje med civilnimi in vojaškimi raziskavami ter potencial
dvojne rabe vesolja, –
s pomočjo oboroženim silam pri zmanjševanju
porabe energije, s čimer se prispeva k ciljem 20-20-20 Unije. ·
Komisija poleg tega predlaga ukrepe, namenjene
raziskovanju novih smeri, s katerimi se pospešuje strateška razprava v EU
ter pripravlja podlaga za večje in tesnejše sodelovanje v EU, zlasti: ·
s presojanjem, kakšne možnosti imajo zmogljivosti z
dvojno rabo v lasti EU, ki lahko na določenih varnostnih
območjih dopolnjujejo nacionalne zmogljivosti ter postanejo uspešni in
stroškovno učinkoviti multiplikatorji moči; ·
s premislekom o začetku pripravljalnih ukrepov
za raziskave, povezane s SVOP, usmerjene na tista področja, na katerih so
obrambne zmogljivosti EU najbolj potrebne. Komisija voditelje
držav ali vlad poziva, da bi o tem sporočilu ter o poročilu, ki ga je
pripravila visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko,
razpravljali na zasedanju Evropskega sveta decembra 2013. Akcijski načrt[2] 2. Krepitev notranjega trga za
obrambo 2.1. Zagotavljanje
učinkovitosti trga · S tem ko so vse države članice v celoti prenesle Direktivo 2009/81/ES
o obrambi in javnih naročilih za varnost, je vzpostavljeno regulativno
ogrodje obrambnega trga EU. V tem sektorju se prvič uporabljajo
posebni predpisi notranjega trga za spodbujanje konkurence, ki je pravična
in zajema vso EU. A obramba ostaja poseben trg z dolgo tradicijo
nacionalne razdrobljenosti. Komisija bo zato s posebnimi ukrepi zagotovila, da
se bo Direktiva 2009/81/ES ustrezno uporabljala in da bo izpolnila svoj
cilj. Ukrep: · Komisija bo spremljala odprtost obrambnih trgov držav članic ter
prek spletišča EU Tenders Electronic Daily (TED) in drugih specializiranih
virov redno ocenjevala, kako se uporabljajo novi predpisi o javnih
naročilih. Svoje dejavnosti spremljanja trga bo usklajevala z dejavnostmi
Evropske obrambne agencije, da bo raziskala možne sinergije in se izognila
nepotrebnemu podvajanju prizadevanj. V času proračunskih omejitev je
zlasti pomembno, da se finančna sredstva porabljajo učinkovito.
Uspešen način za dosego tega cilja je združevanje povpraševanja. V
Direktivi 2009/43/ES so posebne določbe o centralnih nabavnih
organih, ki državam članicam omogočajo, da uporabljajo nova pravila
tudi za skupna javna naročila; na primer, prek EDA bi morale države
članice to orodje čim bolj uporabljati, da bi dosegle čim
večjo ekonomijo obsega in v celoti izkoristile sodelovanje na
ravni EU. Določene pogodbe so iz področja
uporabe te direktive izključene, saj uporaba njenih predpisov ne bi bila
ustrezna. To velja zlasti za programe sodelovanja, s katerimi se
učinkovito spodbujata utrjevanje trga in konkurenčnost. Vendar se lahko druge posebne
izključitve, in sicer prodaja s strani ene vlade drugi vladi in oddaja
naročila, ki jo urejajo mednarodni predpisi, razlagajo na način, s
katerim se oslabi pravilna uporaba Direktive 2009/81/ES. S tem bi se lahko
ogrozili enaki pogoji delovanja na notranjem trgu. Zato bo Komisija zagotovila,
da se te izključitve razlagajo strogo in da se ne zlorabljajo za
izogibanje Direktivi 2009/81/ES. Ukrep: · Komisija bo pojasnila meje določenih izključitev. Zato bo v
posvetovanju z državami članicami zagotovila posebne smernice, zlasti o
prodajah s strani ene vlade drugi vladi in mednarodnih sporazumih. 2.2. Odprava izkrivljanja trga Komisija bo odpravila obstoječe nepravične
in diskriminacijske prakse ter izkrivljanje trga, da bi se notranji trg za
obrambo nadalje razvil in da bi se za vse evropske dobavitelje ustvarili enaki
konkurenčni pogoji. Svoje politike bo zlasti usmerila proti nadomestilom,
t.j. gospodarskim odškodninam, ki se od dobaviteljev iz drugih držav
zahtevajo pri nakupih na področju obrambe. Zahteve po nadomestilih so
diskriminacijski ukrepi, ki so v nasprotju z načeli iz Pogodbe EU ter
učinkovitimi metodami za javna naročila. Zato ne morejo biti del notranjega
trga za obrambo. Ukrep: · Komisija bo zagotovila, da se bodo nadomestila hitro postopno
odpravila. Vse države članice so od sprejetja Direktive 2009/81/ES
umaknile ali spremenile svojo nacionalno zakonodajo o nadomestilih. Komisija bo
preverila, ali so te spremembe skladne z zakonodajo EU. Prav tako bo
zagotovila, da bodo zaradi teh sprememb pravnega okvira v praksah držav
članic v zvezi z javnimi naročili nastale učinkovite spremembe. Komisija je v obrambnem sektorju znatno
uporabljala pravila o nadzoru koncentracij. Navedeni primeri so Komisiji
omogočili, da je zagotovila učinkovit nadzor nad konkurenco, s
čimer je prispevala k boljšemu delovanju obrambnega trga. Javna poraba bi
morala glede državne pomoči ter v skladu s Sporočilom o posodobitvi
področja državnih pomoči postati učinkovitejša in bolj
usmerjena. V tem pogledu ima pri zaščiti in krepitvi notranjega trga, tudi
v obrambnem sektorju, temeljno vlogo nadzor državne pomoči. Države članice morajo Komisiji po Pogodbi
priglasiti vse ukrepe državnih pomoči, vključno s pomočjo v
čisto vojaškem sektorju. Od te obveznosti lahko odstopajo le, če
lahko dokažejo, da je nepriglasitev potrebna zaradi bistvenih interesov njihove
varnosti v skladu s členom 346 PDEU. Če se namerava država
članica sklicevati na člen 346, mora biti torej sposobna
dokazati, da so konkretni ukrepi v vojaškem sektorju potrebni in sorazmerni za
zaščito bistvenih interesov njene varnosti ter da ne presegajo tega, kar
je za ta namen nujno potrebno. Države članice morajo nositi dokazno breme,
da so ti pogoji izpolnjeni. Ukrep: · Komisija bo zagotovila, da so pri sklicevanju na
člen 346 PDEU izpolnjeni vsi potrebni ukrepi, s katerimi se
upravičijo ukrepi državne pomoči. 2.3. Izboljšanje varnosti dobave Za zagotovitev delovanja notranjega trga za
obrambo in evropeizacijo industrijskih dobavnih verig je bistvena varnost
dobave. Za večino težav glede varnosti dobave so odgovorne države
članice. Vendar lahko Komisija razvije instrumente, s katerimi lahko
države članice izboljšajo medsebojno varnost dobave. Tak instrument je
Direktiva 2009/43/ES o prenosih znotraj EU, saj uvaja nov sistem
dovoljenj, s katerim se poenostavlja pretok obrambnega blaga po notranjem trgu.
Države članice bi morale za povečanje varnosti dobave znotraj Unije
zdaj v celoti izkoristiti možnosti te direktive. Ukrepa: · Komisija bo skupaj z Evropsko obrambno agencijo začela postopek
posvetovanja, usmerjen k izvrševanju politične zaveze držav članic,
da medsebojno zagotovijo dobavo obrambnega blaga, materialov ali storitev po pogodbi
ali dogovoru, katerih končne uporabnice bodo oborožene sile držav
članic. · Komisija bo zagotovila optimalen režim za prenos obrambnih proizvodov
s: a) podpiranjem prizadevanj nacionalnih organov pri dvigovanju
ozaveščenosti o njem pri industriji, b) vzpostavitvijo centralnega
registra splošnih dovoljenj in spodbujanjem njihove uporabe ter c) spodbujanjem
najboljših praks pri upravljanju prenosov znotraj EU. Varnost dobave je odvisna tudi od nadzora ter
lastništva ključnih industrijskih in tehnoloških sredstev. V nacionalno
zakonodajo več držav članic je vključen nadzor tujih naložb v
obrambne industrije. Vendar kolikor bolj mednarodne postajajo industrijske
dobavne verige, toliko bolj vplivajo spremembe lastništva v eni družbi (tudi na
nižjih stopnjah) na varnost dobave oboroženih sil in industrij drugih držav
članic. To je tudi vprašanje, ki vpliva na obseg avtonomije, ki jo ima
Evropa na področju vojaške zmogljivosti in ki jo želi ohraniti, kot tudi
splošno vprašanje nadzora vhodnih tujih naložb v navedeni sektor. Za
spoprijemanje s tem izzivom je morda potreben pristop na ravni EU. Ukrep: · Komisija bo objavila zeleno knjigo o nadzoru obrambnih in
občutljivih varnostnih industrijskih zmogljivosti. Z zainteresiranimi
stranmi se bo posvetovala o morebitnih pomanjkljivostih sedanjega sistema,
vključno z možnim prepoznavanjem zmogljivosti EU, proučila bo
tudi možnosti za vzpostavitev sistema spremljanja na ravni EU,
vključno z mehanizmi priglasitve in posvetovanja med državami članicami. 3. Spodbujanje konkurenčnejše
obrambne industrije Za vzpostavitev
pravega notranjega trga za obrambo ni potreben le močan pravni okvir,
ampak tudi prilagojena industrijska politika EU. Prihodnost EDTIB temelji
na več sodelovanja in regionalni specializaciji okoli mrež odličnosti
in med njimi. Nadaljnja okrepitev njihove civilno-vojaške razsežnosti lahko
spodbudi več konkurence ter prispeva h gospodarski rasti in regionalnemu
razvoju. Poleg tega je bistveno, da imajo obrambne družbe EU na
čedalje bolj globaliziranem obrambnem trgu trdno poslovno okolje v EU, da
se poveča njihova konkurenčnost po vsem svetu. 3.1. Standardizacija – razvijanje
temeljev za sodelovanje in konkurenčnost na področju obrambe Večina
standardov, ki se uporabljajo v obrambi EU, je civilnih. Kadar so potrebni
posebni obrambni standardi, se razvijajo na nacionalni ravni, kar ovira
sodelovanje in zvišuje stroške za industrijo. Zaradi uporabe skupnih obrambnih
standardov bi se torej močno povečala sodelovanje in
interoperabilnost med vojskami EU ter izboljšala konkurenčnost
industrije EU pri nastajajočih tehnologijah. S tem se
poudarja, da je treba ustvariti spodbude, da bi države članice razvijale
evropske civilno-vojaške standarde. Ti bi morali jasno ostati prostovoljni ter
se ne bi smeli podvajati z delom NATO in drugih ustreznih organov v zvezi s
standardi. Kadar so ugotovljene vrzeli in skupne potrebe, pa bi se lahko pri
razvoju standardov storilo mnogo več. To se nanaša zlasti na standarde pri
nastajajočih tehnologijah, kot so sistemi brezpilotnih zrakoplovov
(„Remotely Piloted Aircraft Systems“), ter na določenih področjih,
kot je zaščita oporišča, na katerih so trgi premalo razviti in ki
imajo potencial za povečanje konkurenčnosti industrije. Ukrepi: · Komisija bo pri proizvodih, ki se lahko uporabljajo v vojaške in
civilne namene, pospešila razvoj „hibridnih standardov“. Leta 2012 je že
izdala zahtevo za standardizacijo takega „hibridnega standarda“ za programsko
definiran radio. Med naslednjimi kandidati v okviru zahtev za standardizacijo
bi se lahko obravnavali standardi odkrivanja in vzorčenja kemičnih, bioloških,
radioloških in jedrskih snovi ter eksploziva (KBRJE), sistemi brezpilotnih
zrakoplovov, zahteve za vojaško plovnost, standardi za izmenjavo podatkov,
šifriranje podatkov ter druge kritične informacijske in komunikacijske
tehnologije. · Komisija bo skupaj z Evropsko obrambno agencijo in evropskimi
organizacijami za standardizacijo proučila možnosti za vzpostavitev
mehanizma, s katerim bo po dogovoru z državami članicami oblikovala
posebne standarde EU za vojaške proizvode in aplikacije. Glavni namen tega
mehanizma bo razvoj standardov, ki bi ustrezali ugotovljenim potrebam, obenem
pa primerno obravnavali občutljive informacije. · Komisija bo v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo proučila
nove načine za spodbujanje obstoječih orodij, s katerimi se izbirajo
standardi najboljših praks pri javnih naročilih na področju obrambe. 3.2. Spodbujanje skupnega pristopa
k certificiranju – zmanjšanje stroškov in pospeševanje razvoja Kot pri standardih
je tudi certificiranje bistveno pri omogočanju industrijske
konkurenčnosti in sodelovanja na področju obrambe EU.
Najpomembnejše ozko grlo, zaradi katerega prihaja do zamud pri dajanju
proizvodov na trg in zaradi katerega se znatno povečujejo stroški po
celotnem življenjskem ciklu proizvoda, je neobstoj vseevropskega sistema
certificiranja obrambnih proizvodov. Področje certificiranja je treba
bolje urediti, da bi se določene naloge, ki se trenutno izvajajo na
nacionalni ravni, izvajale na skupni. Po navedbah
Evropske obrambne agencije se s tem zlasti na področju vojaške plovnosti
za 50 % podaljša čas razvoja in za 20 % povečajo stroški
razvoja. Poleg tega se s sklopom skupnih in usklajenih zahtev zmanjšujejo
stroški, kar omogoča mednarodno vzdrževanje zrakoplovov ali usposabljanje
vzdrževalnega osebja. Naslednji primer
je strelivo. Ocenjuje se, da EU zaradi neobstoja skupnega certificiranja za
strelivo, izstreljeno s kopnega, vsako leto izgubi 1,5 milijarde EUR
(od skupnih 7,5 milijarde EUR, ki se vsako leto porabijo za
strelivo). Ukrep: · Komisija bo na podlagi civilnih izkušenj Evropske agencije za varnost v
letalstvu (EASA), lastnih izkušenj, pridobljenih pri certificiranju zrakoplova Airbus A-400M (v civilni konfiguraciji), in
dela Evropske obrambne agencije na tem področju ocenila različne
možnosti, da v imenu držav članic izvede naloge, povezane z začetno
plovnostjo vojaških proizvodov, na področjih, ki jih je določila EDA. 3.3. Surovine – obvladovanje
tveganj pri dobavi za obrambno industrijo EU Pri obrambnih
aplikacijah, od sistemov za brezpilotne zrakoplove do precizno vodenega
streliva, od laserskega označevanja ciljev do satelitskih komunikacij, so
mnogokrat nujno potrebne različne surovine, kot so redki zemeljski
elementi. Pri dobavi številnih od teh surovin obstaja večje tveganje, kar
ovira konkurenčnost obrambnega sektorja. Bistveni element strategije
celotne EU glede surovin je sestavljen iz seznama surovin, ki naj bi bile
ključnega pomena za gospodarstvo EU. Po predvidevanjih naj bi se
trenutni seznam nujno potrebnih surovin na ravni EU pregledal do konca
leta 2013. Čeprav se te surovine pogosto ne razlikujejo od tistih, ki
so pomembne za civilne in obrambne namene, bi bila jasna dodana vrednost vidna,
če bi pri tem delu upoštevali poseben pomen surovin za obrambni
sektor EU. Ukrep: · Komisija bo v okviru strategije o surovinah celotne EU pregledala
surovine, ki so za obrambni sektor nujno potrebne, in po potrebi pripravila
usmerjene politične ukrepe. 3.4. MSP – zavarovanje osrednjih
inovacij EU na področju obrambe MSP dobivajo z
direktivama o obrambi (Direktiva 2009/81/ES in Direktiva 2009/43/ES)
nove priložnosti za sodelovanje pri vzpostavljanju evropskega obrambnega trga.
To velja zlasti za določbe glede oddaje naročil podizvajalcu iz
Direktive 2009/81/ES, s katero se izboljšuje dostop do dobavnih verig
glavnih izvajalcev, ki niso državljani države članice. Zato bi morale
države članice dejavno uporabljati te določbe, da bi za MSP ustvarile
več priložnosti. Potrebni so
nadaljnji ukrepi, zlasti na področju grozdov. Pogosto jih vodi glavno
podjetje, ki v dobavni verigi sodeluje z manjšimi podjetji. Poleg tega so
grozdi pogosto del mrež odličnosti, ki povezujejo glavne izvajalce, MSP,
raziskovalne inštitute in druge akademske sektorje. Grozdi so torej
posebej pomembni za MSP, saj jim ponujajo dostop do skupnih zmogljivosti, niše,
v katerih se lahko specializirajo, ter priložnosti za sodelovanje z drugimi
MSP. V takih grozdih lahko podjetja združijo moči in vire, da se razvejajo
ter ustvarijo nove trge in institucije znanja. Na osnovi tehnologij in
materialov, ki so se sprva razvijali za obrambne namene (npr. internet,
GPS) ali obratno, kar je čedalje pomembnejša usmeritev, se lahko tudi
razvijajo novi civilni proizvodi in aplikacije. Ukrepi: · Komisija bo skupaj z industrijo z uporabo pristopa od spodaj navzgor
proučila, kako vzpostaviti evropsko strateško partnerstvo grozdov, ki naj
bi podpiralo pojav novih vrednostnih verig in premagovalo ovire, s katerimi se
v svetovni konkurenci spoprijemajo MSP, povezana s področjem obrambe. V
tem okviru bo Komisija uporabila orodja, zasnovana
za podporo MSP, vključno s Programom za konkurenčnost podjetij in
MSP, za potrebe MSP, povezanih s področjem obrambe. V ta namen se lahko
prouči uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov. To delo bo
zajemalo pojasnitev pravil o upravičenosti za projekte z dvojno rabo. · Komisija bo tudi uporabila Evropsko podjetniško mrežo, da bo MSP,
povezana s področjem obrambe, usmerjala k povezovanju v mreže in
partnerstva, internacionalizaciji njihovih dejavnosti, prenosu tehnologije ter
financiranju poslovnih priložnosti. · Komisija bo spodbujala regionalno povezovanje v mreže, da bi
industrijska in raziskovalna sredstva s področja obrambe vključila v
strategije pametne specializacije, zlasti prek evropske mreže regij, povezanih
s področjem obrambe. 3.5. Znanje in spretnosti –
obvladovanje sprememb in zagotavljanje prihodnosti V obrambni
industriji se dogajajo korenite spremembe, na katere se morajo države
članice in industrija prilagoditi. Kot je bilo navedeno na zasedanju
Evropskega sveta decembra 2008: „S strateškega in gospodarskega vidika je
treba evropsko obrambno tehnološko in industrijsko osnovo prestrukturirati,
zlasti v okviru evropskih centrov odličnosti, da bi se izognili podvajanju
dejavnosti in bi zagotovili njeno trdnost in konkurenčnost“. Za postopek
prestrukturiranja je večinoma odgovorna industrija, vloga Komisije,
nacionalnih vlad in lokalnih organov pa je dopolnilna. Komisija in države
članice imajo na voljo sklop orodij EU, s katerimi se spodbujajo nova
znanja in spretnosti ter odpravljajo posledice prestrukturiranja. Razvijati bi
jih bilo treba z jasnim razumevanjem zmogljivosti in tehnologij, ki so za
industrijo ključne. Komisija bo države članice spodbujala, naj
uporabljajo sisteme za prožnost delovne sile za pomoč podjetjem, vključno z dobavitelji, ki jih je prizadel začasen velik upad
povpraševanja po njihovih proizvodih, in za spodbujanje anticipativnega
pristopa k prestrukturiranju. Države članice v tem
okviru lahko uporabijo pomoč, ki jo lahko zagotovi Evropski socialni
sklad, v določenih primerih množičnih odpuščanj pa tudi Evropski
sklad za prilagoditev globalizaciji. Pomemben temelj tega
dela bo evidentiranje obstoječih znanj in spretnosti ter opredelitev znanj
in spretnosti, potrebnih za prihodnost, po možnosti na podlagi evropskega sveta
za sektor znanj in spretnosti na področju obrambe pod vodstvom
predstavnikov sektorjev. Ukrepi: · Komisija bo spodbujala znanja in spretnosti, ki jih bo opredelila kot
bistvena za prihodnost industrije, vključno s programi „Sector Skills
Alliances“ (koalicije sektorskih znanj in spretnosti) in „Knowledge Alliances“
(zavezništva za znanje), ki so trenutno v preskušanju. · Komisija bo spodbujala uporabo Evropskega socialnega sklada za
prekvalifikacijo in preusposabljanje delavcev, zlasti za projekte, s katerimi
se obravnavajo potrebna znanja in spretnosti, usklajevanje znanj in spretnosti
s potrebami trga ter predvidevanje sprememb. · Komisija bo upoštevala možnost, da bi evropski
strukturni in investicijski skladi podprli regije, na katere negativno vpliva prestrukturiranje obrambne
industrije, zlasti za pomoč delavcem pri
prilagajanju na nove razmere in za spodbujanje
gospodarskega preusmerjanja. 4. Izkoriščanje možnosti
dvojne rabe pri raziskavah in spodbujanje inovacij Možnost sinergij med civilnimi in vojaškimi raziskavami je vedno
večja, saj je lahko vrsta tehnologij dvojne narave. V tem okviru poteka
tekoče usklajevanje med temo varnosti sedmega okvirnega programa za
raziskovanje in tehnološki razvoj ter raziskovalnimi dejavnostmi EU na
področju obrambe. Dosedanje delo je bilo osredotočeno na KBRJE,
nedavno pa se je obravnavala kibernetska obramba v okviru SVOP in njene
sinergije s kibernetsko varnostjo. V zvezi s tem so v strategiji EU o
kibernetski varnosti objavljene številne dejavnosti, zasnovane tako, da bi
spletno okolje EU postalo najvarnejše na svetu. Skupno podjetje za razvoj
nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (v
nadaljnjem besedilu: skupno podjetje SESAR) je začelo izvajati
raziskovalne dejavnosti o kibernetski varnosti na področju upravljanja
zračnega prometa. V okviru Obzorja 2020 se na
področjih „vodilne vloge na področju omogočitvenih in
industrijskih tehnologij“, vključno s „ključnimi omogočitvenimi
tehnologijami“ („Key Enabling Technologies“ – KET) in „varnimi družbami“
(družbeni izzivi), ponujajo možnosti tehnološkega napredka, s katerimi se lahko
spodbujajo inovacije, ne le v civilne namene, ampak imajo tudi možnost dvojne
rabe. Čeprav bodo raziskave in inovacije, ki se bodo izvajale v okviru
Obzorja 2020, osredotočene izključno na rabo v civilne namene,
bo Komisija ocenila, kako bi lahko imele od rezultatov na teh področjih
koristi tudi obrambne in varnostne industrijske zmogljivosti. Komisija namerava
tudi raziskati sinergije pri razvoju aplikacij z dvojno rabo, ki imajo jasno
varnostno razsežnost, ali druge tehnologije z dvojno rabo, kot na primer tiste,
ki podpirajo vstavljanje civilnih sistemov brezpilotnih zrakoplovov v evropski
letalski sistem, kar se izvaja v okviru skupnega podjetja SESAR. Z raziskavami na področju obrambe so se
ustvarili pomembni posredni učinki v drugih sektorjih, kot so elektronika,
vesolje, civilno letalstvo in izkoriščanje globokomorskih virov. Pomembno
je, da se taki učinki prelivanja iz obrambnega sektorja v civilni svet
ohranijo ter da se z raziskavami na področju obrambe še naprej napajajo
civilne inovacije. Komisija možne koristi dodatnih možnosti za
raziskave, povezane s SVOP, vidi tudi zunaj obsega Obzorja 2020. To bi
lahko imelo obliko pripravljalnega ukrepa o obrambnih zmogljivostih, nujno
potrebnih za operacije SVOP, s čimer bi se poiskale sinergije z nacionalnimi
raziskovalnimi programi. Komisija bo vsebino in načine opredelila skupaj z
državami članicami, Evropsko službo za zunanje delovanje in Evropsko
obrambno agencijo. Vzporedno s tem bi morale države članice ohraniti
ustrezno raven financiranja za raziskave na področju obrambe ter da bo pri
tem bolj sodelovala. Ukrepa: · Komisija namerava za zagotovitev prototipov podpirati shemo
predkomercialnih javnih naročil. Prvi kandidati za to bi morali biti: odkrivanje
kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi ter eksploziva, sistemi
brezpilotnih zrakoplovov ter komunikacijska oprema na podlagi programsko
definiranega radia. · Komisija bo proučila možnost za podporo raziskav, povezanih s
SVOP, na primer prek pripravljalnih ukrepov. Pri tem bi se osredotočila na
tista področja, na katerih bi bile obrambne zmogljivosti EU najbolj
potrebne, s čimer bi se, kjer je to mogoče, poiskale sinergije z
nacionalnimi raziskovalnimi programi. 5. Razvoj zmogljivosti Komisija se že ukvarja s potrebami nevojaških zmogljivosti, ki
podpirajo notranje ter zunanje varnostne politike, kot so civilna zaščita[3], krizno upravljanje, kibernetska varnost, varovanje zunanjih meja in
pomorski nadzor. Te dejavnosti so bile do zdaj omejene na sofinanciranje in
usklajevanje zmogljivosti držav članic. Komisija namerava narediti še
korak naprej, s čimer bi zagotovila, da ima EU na voljo celoten
razpon potrebnih varnostnih zmogljivosti, da se z njimi upravlja čim bolj
stroškovno učinkovito ter da se na vseh ustreznih področjih zagotovi interoperabilnost
med nevojaškimi in vojaškimi zmogljivostmi. Ukrepi: · Komisija bo še naprej spodbujala interoperabilnost izmenjave
informativnih storitev med civilnimi in obrambnimi uporabniki, kot je bilo
poskusno uvedeno s skupnim okoljem za izmenjavo informacij za pomorski nadzor
(„Common Information Sharing Environment for Maritime Surveillance“). · Komisija bo v sodelovanju z državami članicami na podlagi
obstoječih omrežij EU proučila vzpostavitev civilno-vojaške
skupine za sodelovanje na področjih a) tehnologij odkrivanja ter b) metod
za boj proti improviziranim eksplozivnim napravam, lahkim prenosnim raketnim
sistemom (MANPADs) in drugim ustreznim grožnjam, kot so grožnje KBRJE. · Komisija bo skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje ocenila
potrebe po zmogljivostih z dvojno rabo za varnostne in obrambne
politike EU. Na podlagi te ocene bo predlagala,
katere potrebe po zmogljivostih, če sploh katere, bi bile najbolje
zadovoljene s sredstvi, ki jih je Unija neposredno kupila, jih ima v lasti in z
njimi upravlja. 6. Vesolje in obramba Večino vesoljskih tehnologij, vesoljskih
infrastruktur in vesoljskih storitev se lahko uporablja v civilne in obrambne
namene. V nasprotju z državami, ki opravljajo polete v vesolje, pa civilne in
vojaške vesoljske dejavnosti v EU niso strukturno povezane. Ta ločnica ima
gospodarsko in politično ceno, ki si je EU ne more več
privoščiti. To še dodatno poslabšuje dejstvo, da je EU za določene
bistvene tehnologije odvisna od dobaviteljev iz tretjih držav, za katere
pogosto veljajo omejitve pri izvozu. Čeprav morajo
nekatere vesoljske zmogljivosti ostati pod izključnim nacionalnim in/ali
vojaškim nadzorom, obstajajo številna področja, na katerih se bodo zaradi
številnejših sinergij med civilnimi in obrambnimi dejavnostmi zmanjšali
stroški, učinkovitost pa se bo izboljšala. 6.1. Zaščita vesoljskih
infrastruktur Glavni vesoljski
infrastrukturi EU sta Galileo in Copernicus. Galileo je v lasti EU,
obe infrastrukturi pa bosta podpirali ključne politike EU. Navedeni
infrastrukturi sta bistveni, saj tvorita ogrodje za aplikacije in storitve, ki
so za naše gospodarstvo, dobro počutje državljanov in varnost nujno
potrebne. Zato ju je treba zaščititi. Najresnejša grožnja za
trajnost naših vesoljskih dejavnosti so postali vesoljski odpadki. Za
zmanjšanje tveganja trka je treba prepoznati ter spremljati satelite in
vesoljske odpadke. Tej dejavnosti pravimo nadzor in sledenje v vesolju („space surveillance and tracking“), danes pa temelji predvsem na talnih senzorjih,
kot so teleskopi in radarji. Na ravni EU za zdaj ni nobene zmogljivosti za
nadzor in sledenje v vesolju; sateliti in operaterji izstrelitve so odvisni od
podatkov ZDA za opozarjanje pred trki. EU je pripravljena podpreti nastanek storitve nadzora in sledenja v
vesolju na ravni EU, ki bi se zanašala na omrežje obstoječih storitev
nadzora in sledenja v vesolju, v lasti držav članic, po možnosti v okviru
čezatlantske perspektive. Te storitve bi morale biti na voljo javnosti,
komercialnim, civilnim in vojaškim operaterjem ter organom. Zato bi se morale
države članice, ki imajo v lasti zadevna sredstva, obvezati k sodelovanju
in zagotavljanju storitev proti trkom na ravni EU. Temeljni cilj je
zagotoviti zaščito vesoljskih infrastruktur EU z zmogljivostjo na
ravni EU. Ukrep: · Komisija je leta 2013 predstavila predlog za podporni
program EU pri storitvi nadzora in sledenja v vesolju. Na podlagi tega
predloga bo ocenila, kako dolgoročno zagotoviti, da bi bila raven
učinkovitosti storitev nadzora in sledenja v vesolju učinkovita. 6.2. Satelitske komunikacije Vojaški in civilni varnostni akterji se čedalje bolj zanašajo na
satelitske komunikacije (SATCOM). Ta edinstvena zmogljivost lahko zagotavlja
komunikacije in oddajanje na daljavo. Poenostavlja uporabo premičnih ali
premestljivih platform, ki so nadomestek za kopenske komunikacijske
infrastrukture, in poskrbi za izmenjavo ogromnih količin podatkov. Cenovno najsprejemljivejša in najprožnejša rešitev za zadostitev te
vedno večje potrebe so komercialne satelitske komunikacije. Združevanje in
skupno izkoriščanje pridobljenih satelitskih komunikacij bi ustvarilo
precejšnje prihranke zaradi ekonomije obsega in boljše prožnosti, saj je
povpraševanje po varnostni satelitski komunikaciji preveč razdrobljeno. Vendar komercialne satelitske komunikacije ne morejo v celoti
nadomestiti temeljnih vladnih/vojaških satelitskih komunikacij (MILSATCOM), ki
jih individualno razvijajo nekatere države članice EU. Toda take
komunikacije nimajo zmogljivosti, s katerimi bi se poskrbelo za manjše
subjekte, zlasti vojaško letališče ali pripadnike posebnih sil med
akcijami. Poleg tega bo sedanjim vladnim/vojaškim satelitskim komunikacijam držav
članic do konca tega desetletja pretekla doba uporabe. To bistveno
zmogljivost je treba ohraniti. Ukrepa: · Komisija bo ukrepala, da bi presegla razdrobljenost povpraševanja za
varnostne satelitske komunikacije. Komisija bo zlasti na podlagi izkušenj
Evropske obrambne agencije spodbujala združevanje povpraševanja po evropskih
vojaških in varnostnih komercialnih satelitskih komunikacijah; · Komisija bo proučila možnosti, s katerimi bi prek obstoječih
programov in zmogljivosti državam članicam olajšala prizadevanja za razvoj
obremenitev telekomunikacij v lasti vlade na satelitih (vključno s
komercialnimi) ter naslednje generacije vojaških satelitskih komunikacij v lasti
vlade in obseg zmogljivosti na ravni EU. 6.3. Izgradnja satelitske
zmogljivosti EU z visoko ločljivostjo Za podpiranje varnostnih politik,
vključno s SVOP in SZVP, so vedno bolj pomembne satelitske slike visoke
ločljivosti. Zaradi zgodnjega obveščanja, pravočasnega
sprejemanja odločitev, vnaprejšnjega načrtovanja in boljšega
odzivanja EU na krize na civilnem in vojaškem področje je bistveno,
da ima EU dostop do teh zmogljivosti. Na tem področju se
razvija več nacionalnih obrambnih programov. Nekatere
države članice so kot dopolnitev nacionalnih programov, namenjenih le
obrambi, razvile tudi sisteme visoke ločljivosti z dvojno rabo. Zaradi
takih sistemov z dvojno rabo se lahko med državami članicami pojavijo nove
oblike sodelovanja za izkoriščanje satelitov s slikovnim senzorjem, pri
čemer pridobitev poteka bodisi na trgu bodisi z dvostranskimi sporazumi.
Slediti bi bilo treba temu uspešnemu pristopu, ki združuje zahteve civilnih
uporabnikov in uporabnikov s področja obrambe. Za izdelavo naslednje generacije satelitov s
slikovnim senzorjem z visoko ločljivostjo, ki naj bi bili razviti okoli
leta 2025, je treba zaradi vedno večje potrebe po slikah visoke
ločljivosti raziskati in razviti številne tehnologije, kot so
hiperspektralni sateliti z visoko ločljivostjo v geostacionarni orbiti ali
napredni sateliti z ultra visoko ločljivostjo v povezavi z novimi
senzorskimi platformami, kot so sistemi brezpilotnih zrakoplovov. Ukrep: · Evropska komisija bo v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje
delovanje in Evropsko obrambno agencijo proučila možnosti za postopen
razvoj novih zmogljivosti s slikovnimi senzorji, s čimer bi podprla misije
in operacije SZVP in SVOP. Komisija bo tudi prispevala k razvoju potrebnih
tehnologij za prihodnje generacije satelitov s slikovnimi senzorji z visoko
ločljivostjo. 7. Izvajanje energetskih politik
in podpornih instrumentov eu v obrambnem sektorju Največji potrošnik energije v EU so
oborožene sile. Po navedbah Evropske obrambne agencije njihovi skupni letni
odhodki samo za elektriko znašajo približno več kot eno
milijardo EUR. Te potrebe po energiji se v največji meri
zadovoljujejo s fosilnimi gorivi. To povzroča spremenljive odvisnosti,
proračunska sredstva za obrambo pa so izpostavljena tveganju povišanja
cen. Zato se zaradi izboljšanja varnosti dobave in zmanjšanja operativnih
odhodkov oborožene sile močno zanimajo za znižanje svojega energetskega
odtisa. Oborožene sile so obenem tudi največji
javni lastnik svobodnih zemljišč in infrastruktur, tako je po ocenah
njihovih skupno 200 milijonov kvadratnih metrov stavb in 1 % celotne
površine Evrope. Oborožene sile bi lahko z raziskovanjem te možnosti zmanjšale
potrebe po energiji in pokrile precejšen del teh potreb iz svojih lastnih
nizkoogljičnih in neodvisnih virov. S tem bi se zmanjšali stroški in
odvisnosti, hkrati pa bi se pripomoglo k doseganju ciljev Unije na
področju energetike. Da bi Komisija spodbujala inovativne in
nizkoogljične energetske tehnologije, ki so učinkovitejše in bolj
trajnostne od obstoječih energetskih tehnologij, je na področju
raziskovanja razvila strateški načrt za energetsko tehnologijo (v
nadaljnjem besedilu: načrt SET). Glede na to da ima obrambni sektor
precejšnje potrebe po energiji, bi lahko bil na čelu razvoja
nastajajočih energetskih tehnologij iz načrta SET. Ukrepi: · Komisija bo z nacionalnimi strokovnjaki držav članic iz obrambnega
sektorja do sredine leta 2014 vzpostavila poseben mehanizem posvetovanja
na podlagi obstoječih skupnih ukrepov na področju obnovljivih virov
energije in energetske učinkovitosti. Ta mehanizem se bo osredotočil
na a) energetsko učinkovitost, zlasti v sektorju gradbeništva, b)
obnovljive vire energije in alternativna goriva ter c) energetsko
infrastrukturo, vključno z uporabo tehnologij inteligentnega energetskega
omrežja ter bo: –
proučil, kako se uporabljajo obstoječi
energijski koncepti, zakonodaja in podporna orodja EU v obrambnem
sektorju; –
opredelil možne cilje in področja usmeritve
na ravni EU za obsežen energijski koncept za oborožene sile; –
razvil priporočila za priročnik o
obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti v obrambnem
sektorju s poudarkom na izvajanju obstoječe zakonodaje EU, razvoju
inovativnih tehnologij in uporabi inovativnih finančnih instrumentov; –
redno izmenjeval informacije prek usmerjevalne
skupine evropskega načrta SET. ·
Komisija bo prav tako proučila možnost za
razvoj smernic o izvajanju Direktive 2012/27/EU v obrambnem sektorju. · Komisija bo podprla predstavitveni projekt GO GREEN oboroženih
sil EU o fotovoltaični energiji. Po uspešni predstavitvi projekta GO
GREEN ga bo Komisija tudi pomagala nadalje razvijati, v kar bo vključila
več držav članic, po možnosti pa ga bo razširila na druge obnovljive
vire energije, kot so veter, biomasa in voda. 8. Krepitev mednarodne
razsežnosti S krčenjem proračunskih sredstev za
obrambo v EU dobiva izvoz v tretje države za industrijo EU vedno
večji pomen, saj se s tem nadomesti manjše povpraševanje na domačih
trgih. Tak izvoz bi bilo treba odobriti v skladu s političnimi načeli
iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP,
sprejetega 8. decembra 2008, in v skladu s pogodbo o trgovini z
orožjem, ki jo je 2. aprila 2013 sprejela Generalna
skupščina OZN. EU ima obenem gospodarski in
politični interes za podpiranje svojih industrij na svetovnih trgih. Nazadnje
mora EU zagotoviti usklajen pristop k spremljanju vhodnih tujih naložb (kot je
določeno v oddelku 2.3 o lastništvu in varnosti dobave). 8.1. Konkurenčnost na trgih
tretjih držav Medtem ko so se odhodki za obrambo v EU
zmanjšali, se v mnogih ostalih delih sveta še naprej povečujejo. Dostop do
teh trgov je pogosto težek in odvisen od političnih pomislekov, ovir pri
dostopu do trga itd. Največji svetovni trg za obrambo, in
sicer ZDA, je praktično zaprt za uvoz iz EU. Bolj odprte so druge
tretje države, ki pa pogosto zahtevajo nadomestila, kar močno obremeni
družbe EU. Z evropske perspektive je težko podpirati določenega
dobavitelja iz EU, saj si več dobaviteljev iz EU na mnogih trgih tretjih
držav medsebojno konkurira. Ukrep: · Komisija bo z zainteresiranimi stranmi vzpostavila dialog o tem, kako
podpirati obrambno industrijo EU na trgih tretjih držav. Glede na
nadomestila na tretjih trgih se bodo s tem dialogom proučili načini
za ublažitev možnih negativnih učinkov takih nadomestil na notranji trg in
na industrijsko bazo evropske obrambe. Proučilo se bo tudi, kako bi lahko
institucije EU spodbujale dobavitelje iz EU takrat, ko le ena družba iz EU
konkurira dobaviteljem iz drugih delov sveta. 8.2. Nadzor izvoza blaga z dvojno
rabo Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo tesno
dopolnjuje nadzor trgovine z orožjem, hkrati pa je bistven za varnost EU
ter za konkurenčnost mnogih družb v letalskem in vesoljskem sektorju in
obrambnem in varnostnem sektorju. Komisija je začela izvajati pregled
politike EU nadzora izvoza in je opravila obsežno javno posvetovanje,
katerega ugotovitve so predstavljene v delovnem dokumentu osebja Komisije,
objavljenem januarja 2013. S pripravo sporočila, v katerem se bodo
obravnavale preostale ovire pri trgovini, ki družbam EU preprečujejo,
da bi v celoti izkoristile notranji trg, se bo proces reforme še dodatno
pospešil. Ukrep: · Komisija bo kot del tekočega pregleda politik nadzora izvoza
predstavila poročilo o oceni učinka glede izvajanja Uredbe (ES) št. 428/2009,
sledilo pa mu bo sporočilo, v katerem je zarisana dolgoročna vizija
strateškega nadzora izvoza EU ter konkretne politične pobude za
prilagoditev nadzora izvoza na hitro spreminjajoče se tehnološke,
gospodarske in politične pogoje. To lahko
vključuje predloge za zakonodajne spremembe sistema nadzora izvoza EU. 9. Sklepne ugotovitve Samo ob izvedbi daljnosežnih političnih
in strukturnih reform bo mogoče kljub resno omejenemu proračunu
ohraniti in razvijati obrambne zmogljivosti za izpolnjevanje sedanjih in
prihodnjih izzivov. Napočil je čas za sprejemanje ambicioznih ukrepov. 9.1. Nov okvir za razvoj
civilno-vojaškega sodelovanja Civilno-vojaško sodelovanje je zahteven izziv
s številnimi operativnimi, političnimi, tehnološkimi in industrijskimi
vidiki. To velja zlasti v EU, kjer delitev pristojnosti in dela dodajata še eno
plast zahtevnosti. V tem sporočilu je predstavljen sklop ukrepov, s
katerimi se lahko ti izzivi presežejo, sodelovanje med državami članicami
pa spodbudi. V tem okviru je naš cilj, da bi se prek ločnice med civilnim
in vojaškim razvil celostni pristop z brezhibnim prehodom skozi vse faze
življenjske dobe zmogljivosti, tj. od opredelitve potreb po zmogljivosti
do dejanske uporabe. Komisija bo kot prvi korak k temu cilju
pregledala svoj notranji način obravnavanja varnostnih in obrambnih zadev.
Mehanizme za sodelovanje in usklajevanje med lastnimi službami in z
zainteresiranimi stranmi bo na podlagi izkušenj delovne skupine za obrambo
uporabila na optimalen način. 9.2. Poziv državam članicam V tem sporočilu je določen akcijski
načrt za prispevek Komisije h krepitvi SVOP. Komisija Evropski svet
poziva, naj o tem akcijskem načrtu skupaj s poročilom, ki ga je
pripravila visoka predstavnica Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko,
razpravlja decembra 2013, in sicer na podlagi naslednjih premislekov: –
Odločitve o naložbah in zmogljivostih za
varnost in obrambo bi morale temeljiti na skupnem razumevanju groženj in
interesov. EU mora zato pravočasno razviti strateški pristop, v
katerega bi bili zajeti vsi vidiki vojaške in nevojaške varnosti. V tem okviru
bi bila potrebna obširnejša politična razprava o izvajanju zadevnih
določb Lizbonske pogodbe. –
Potrebna je skupna varnostna in obrambna politika.
Da bi postala učinkovita, mora biti podprta s popolno skupno evropsko
politiko glede zmogljivosti in oborožitve, kot je navedeno v
členu 42 PEU. –
SVOP je treba tesno usklajevati z drugimi
zadevnimi politikami EU, da se zagotovijo usklajena prizadevanja. To je
zlasti pomembno, da se ustvarijo in izkoristijo sinergije med razvojem in
uporabo zmogljivosti za obrambo in civilno varnost. –
EU mora imeti močno obrambno tehnološko in
industrijsko osnovo, da bi bila SVOP verodostojna. Za dosego tega cilja je
bistveno, da se na osnovi skupnega razumevanja stopnje neodvisnosti, ki jo
hoče ohraniti EU na ključnih tehnoloških področjih, razvije
industrijska baza evropske obrambe. –
Za ohranitev konkurenčne industrije, ki bi
bila zmožna po dostopnih cenah izdelati potrebne zmogljivosti, je bistveno okrepiti notranji trg za obrambo in varnost ter
ustvariti pogoje, ki družbam EU omogočajo, da v vseh državah
članicah neovirano opravljajo dejavnosti. –
Pri spoprijemanju z resnimi proračunskimi
omejitvami je zlasti pomembno, da so finančna
sredstva učinkovito razdeljena in porabljena. To med drugim pomeni, da
je treba zmanjšati operativne stroške, združiti povpraševanje in uskladiti
vojaške zahteve. –
Za prikaz prave dodane vrednosti okvira EU je
treba opredeliti skupen projekt na področju ključnih obrambnih
zmogljivosti, kjer bi se lahko politike EU v celoti uporabile. 9.3. Naslednji koraki Komisija bo na podlagi razgovorov z voditelji
držav ali vlad za področja iz tega sporočila razvila podroben
časovni načrt s konkretnimi ukrepi in roki. Za pripravo in izvedbo tega časovnega
načrta bo vzpostavila poseben mehanizem posvetovanja z nacionalnimi organi.
Ta mehanizem ima lahko različne oblike, odvisno od področja politike,
o katerem se razpravlja. K temu mehanizmu posvetovanja bosta pridruženi
Evropska obrambna agencija in služba za zunanje delovanje. [1] Podatki SIPRI. [2] Vsak predviden ukrep v tem akcijskem načrtu je
skladen in združljiv z ustreznimi finančnimi instrumenti, vzpostavljenimi
v okviru večletnega finančnega okvira. [3] V primeru civilne zaščite je razvoj zmogljivosti
določen v predlogu Komisije za Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o
mehanizmu Unije na področju civilne zaščite
(COM(2011) 934 final).