52011DC0244

UVOD

Biotska raznovrstnost, tj. izjemna pestrost ekosistemov, vrst in rodov okoli nas, je naše življenjsko zavarovanje, ki nam daje hrano, svežo vodo in čist zrak, zavetišče in zdravila, blaži naravne nesreče, škodljivce in bolezni ter prispeva k uravnavanju podnebja. Biotska raznovrstnost je tudi naš naravni kapital, ki zagotavlja ekosistemske storitve, na katerih temelji naše gospodarstvo. Njeno slabšanje in izguba ogrožata zagotavljanje teh storitev: izgubljamo vrste in habitate ter bogastvo in delovna mesta, ki jih črpamo iz narave, in ogrožamo našo lastno dobrobit. Zato je izguba biotske raznovrstnosti poleg podnebnih sprememb, s katerimi je neločljivo povezana, največja svetovna grožnja okolju. Medtem ko biotska raznovrstnost ključno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, so doseganje cilja „2 stopinji“in ustrezni prilagoditveni ukrepi za zmanjšanje vpliva neizogibnih posledic podnebnih sprememb prav tako ključni za preprečitev izgube biotske raznovrstnosti.

Sedanje stopnje izumiranja vrst so brez primere. Večinoma kot posledica človeške dejavnosti vrste trenutno izumirajo od 100 do 1000-krat hitreje od naravne stopnje: po podatkih FAO je 60 % svetovnih ekosistemov poškodovanih ali izkoriščanih netrajnostno, 75 % staležev rib je prekomerno izkoriščanih ali pomembno izlovljenih in od leta 1990 je bilo na svetovni ravni izgubljenih 75 % genske pestrosti kmetijskih poljščin. Po ocenah je vsako leto posekanih 13 milijonov hektarjev tropskih gozdov[1] in izginilo je že 20 % svetovnih tropskih koralnih grebenov, medtem ko bo 95 % grozilo uničenje ali izredna škoda do leta 2050, če se bodo klimatske spremembe nezmanjšano nadaljevale[2].

V EU je samo 17 % habitatov in vrst ter 11 % ključnih ekosistemov zaščitenih z zakonodajo EU in so v dobrem stanju[3]. Temu je tako navkljub sprejetim ukrepom za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti, zlasti odkar je bil leta 2001 določen cilj EU glede biotske raznovrstnosti za leto 2010. Nad koristmi navedenih ukrepov je prevladal nenehen in rastoč pritisk na evropsko biotsko raznovrstnost: sprememba rabe zemljišč, prekomerno izkoriščanje biotske raznovrstnosti in njenih sestavnih delov, širjenje invazivnih tujerodnih vrst, onesnaževanje in podnebne spremembe so bodisi ostali konstantni bodisi se krepijo. Neposredni dejavniki, na primer rast prebivalstva, omejena ozaveščenost o biotski raznovrstnosti in dejstvo, da ekonomska vrednost biotske raznovrstnosti pri sprejemanju odločitev ni upoštevana, imajo prav tako hude posledice za biotsko raznovrstnost.

Namen te strategije je preobrniti trend izgube biotske raznovrstnosti in pospešiti prehod EU na z vidika virov učinkovito in zeleno gospodarstvo. Strategija je sestavni del strategije Evropa 2020[4] in zlasti vodilne pobude „Evropa, gospodarna z viri“[5].

NOV TEMELJ ZA POLITIKO EU GLEDE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

DVOJNI MANDAT ZA UKREPANJE

Mandat na ravni EU

Marca 2010 so evropski voditelji potrdili, da cilj glede biotske raznovrstnosti za leto 2010 ne bo dosežen navkljub nekaterim pomembnim uspehom, na primer vzpostavitvi omrežja Natura 2000, največjega omrežja varstvenih območij na svetu. Zato so potrdili dolgoročno vizijo in ambiciozni krovni cilj, ki ju je predlagala Komisija v svojem sporočilu „Možnosti za vizijo in cilje EU glede biotske raznovrstnosti po letu 2010“[6].

Vizija za leto 2050

Do leta 2050 so biotska raznolikost Evropske unije ter ekosistemske storitve, ki jih zagotavlja, tj. njen naravni kapital, zavarovane, ocenjene in na primeren način obnovljene zaradi lastne vrednosti biotske raznovrstnosti in zaradi njene nepogrešljivosti za človekovo blaginjo in gospodarsko uspešnost ter tako, da se bomo izognili uničujočim spremembam, povezanim z izgubo biotske raznovrstnosti.

Krovni cilj za leto 2020

Zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev v EU do leta 2020 in jih, kolikor je mogoče, obnoviti ter obenem povečati prispevek EU k preprečevanju svetovne izgube biotske raznovrstnosti.

Mandat na svetovni ravni

Deseta konferenca podpisnic (KP10) Konvencije o biotski raznovrstnosti (KBR), ki je bila leta 2010 v Nagoji, je privedla do sprejetja svetovnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost 2011–2020[7], Protokola iz Nagoje o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove rabe (protokol o ABS)[8], in strategije za zagotovitev sredstev za svetovno biotsko raznovrstnost.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ustreza obema mandatoma ter je dobro izhodišče za doseganje ciljev EU na področju biotske raznovrstnosti in njenih zavez na svetovni ravni.

OCENJEVANJE NAšIH NARAVNIH VIROV ZA DOSEGANJE šTEVILNIH KORISTI

Cilj EU glede biotske raznovrstnosti za leto 2020 temelji na spoznanju, da imajo biotska raznovrstnost in storitve, ki jih zagotavlja, poleg lastne vrednosti pomembno ekonomsko vrednost, ki je na trgu redko upoštevana. Ker ni vključena v cene in se ne odraža v družbenih računih, nad biotsko raznovrstnostjo pogosto prevladajo njej nasprotujoči zahtevki do narave in njene uporabe. Mednarodni projekt o ekonomiji ekosistemov in biotske raznovrstnosti ( The Economics of Ecosystems and Biodiversity –TEEB), ki ga je financirala Komisija, priporoča upoštevanje ekonomske vrednosti biotske raznolikosti pri sprejemanju odločitev in njeno odražanje v sistemih računovodstva in poročanja[9]. Navedeno priporočilo je bilo v Nagoji vključeno v svetovni cilj in tvori enega od nekaj ključnih ukrepov sedanje strategije.

Čeprav ukrepi za zaustavitev izgubljanja biotske raznovrstnosti pomenijo strošek[10], je izguba biotske raznovrstnosti draga za celotno družbo, še zlasti za gospodarske udeležence v sektorjih, ki so neposredno odvisni od ekosistemskih storitev. Na primer, ekonomska vrednost opraševanja žuželk v EU je ocenjena na 15 milijard EUR letno[11]. Nadaljnje upadanje čebel in drugih opraševalcev[12] bi lahko imelo resne posledice za evropske kmete in kmetijsko-poslovni sektor[13]. Zasebni sektor se navedenih tveganj vse bolj zaveda. Mnogo podjetij v Evropi in zunaj nje ocenjuje svojo odvisnost od biotske raznovrstnosti in v svoje poslovne strategije vključuje cilje za trajnostno rabo naravnih virov[14].

Celovita ocena potenciala narave bo prispevala k številnim strateškim ciljem EU:

- gospodarstvo, učinkovitejše z viri: ekološki odtis EU je trenutno dvakrat tolikšen, kot je njena biološka zmogljivost[15]. Z ohranjanjem in krepitvijo svoje baze naravnih virov ter trajnostno rabo svojih virov lahko EU izboljša učinkovitost virov svojega gospodarstva in zmanjša svojo odvisnost od naravnih virov izven Evrope;

- nizkoogljično gospodarstvo, odpornejše na podnebne vplive: pristopi za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje tem spremembam, ki temeljijo na ekosistemu, lahko ponudijo učinkovite alternative tehnološkim rešitvam in poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti obenem zagotovijo številne druge koristi;

- vodilna vloga na področju raziskav in inovacij: napredek na področju mnogih uporabnih znanosti je odvisen od dolgoročne razpoložljivosti in pestrosti naravnih virov. Genska pestrost, na primer, je glavni vir inovacij za panogi zdravil in kozmetike, medtem ko je inovacijski potencial obnove ekosistemov in zelene infrastrukture[16] skoraj neizkoriščen;

- nova znanja, delovna mesta in poslovne priložnosti: inovacije, ki temeljijo na naravi, in ukrepi za obnovo ekosistemov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti lahko ustvarijo nova znanja, delovna mesta in poslovne priložnosti. Po ocenah TEEB bi bile lahko na svetovni ravni poslovne priložnosti na področju vlaganja v biotsko raznovrstnost do leta 2050 vredne 2–6 milijard USD.

NADGRADNJA TEMELJNEGA ZNANJA O BIOTSKI RAZNOVRSTNOSTI

Na področju izboljšav temeljnega znanja o biotski raznovrstnosti je bil dosežen dober napredek, da bi bila politika podprta z najnovejšimi znanstvenimi podatki in informacijami. Navedeno je sedaj treba uskladiti z okvirom za politiko do leta 2020.

Komisija bo sodelovala z državami članicami in Evropsko agencijo za okolje, da bi do leta 2012 oblikovale integrirani okvir za spremljanje, ocenjevanje in poročanje o napredku pri izvajanju strategije. Nacionalne, EU in svetovne obveznosti glede spremljanja, poročanja in pregledovanja bodo izboljšane in usklajene, kolikor je mogoče, z zahtevami iz druge okoljske zakonodaje, na primer okvirne direktive o vodah. Referenčno poročilo o biotski raznovrstnosti EU iz leta 2010 in posodobljeni kazalniki biotske raznovrstnosti[17] bodo ključni sestavni deli navedenega okvira, ki bo upošteval tudi druge podatke in informacije, na primer tiste, ki izhajajo iz skupnega okoljskega informacijskega sistema ter globalnega spremljanja okolja in varnosti, evropskega središča za podatke o gozdovih in LUCAS statističnega popisa uporabe in pokritosti tal. Spletni portal evropskega informacijskega sistema za biotsko raznovrstnost ( Biodiversity Information System for Europe –BISE) bo osrednje mesto za izmenjavo podatkov in informacij.

Ta strategija vključuje posebne ukrepe za izboljšanje spremljanja in poročanja. Vključitev spremljanja biotske raznovrstnosti in poročanja o njej v zakonodajo EU o naravi, skupno kmetijsko politiko (SKP), skupno ribiško politiko (SRP) in, kolikor je to mogoče, kohezijsko politiko bi pomagala oceniti vpliv navedenih politik na biotsko raznovrstnost.

Komisija bo nadaljevala s svojim delom za odpravo ključnih raziskovalnih vrzeli, vključno s kartiranjem in ocenjevanjem ekosistemskih storitev v Evropi, kar bo pomagalo izboljšati naše znanje o povezavah med biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami, ter vlogo biotske raznovrstnosti prsti pri zagotavljanju ključnih ekosistemskih storitev, na primer sekvestracije ogljika in oskrbe s hrano. Financiranje raziskav na podlagi novega skupnega strateškega okvira bi lahko dodatno pripomoglo k odpravi ugotovljenih vrzeli v znanju in podpori politiki.

Poleg tega bo EU ostala tesno vpletena in bo dejavno prispevala k novi medvladni platformi o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah ( intergovernmental science-policy platform on Biodiversity and ecosystem services –ipBes), zlasti z delom pri regionalnih ocenah, za kar bo morda potreben mehanizem na ravni EU, da bi okrepili povezave med znanostjo in politiko.

OKVIR ZA UKREPANJE V NASLEDNJEM DESETLETJU

Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2020 vključuje šest ciljev, ki se vzajemno podpirajo in so soodvisni ter ustrezajo ciljem krovnega cilja za leto 2020. Vsi bodo pripomogli k zaustavitvi izgubljanja biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev, pri čemer je vsak namenjen reševanju konkretnega problema: varstvu in obnavljanju biotske raznovrstnosti ter povezanih ekosistemskih storitev (cilja 1 in 2), krepitvi pozitivnega prispevka kmetijstva in gozdarstva ter zmanjševanju ključnih pritiskov na biotsko raznovrstnost EU (cilji 3, 4 in 5) in povečanju prispevka EU k svetovni biotski raznovrstnosti (cilj 6). Vsak cilj je razdeljen na sveženj ukrepov, zasnovanih kot odziv na konkretne izzive, ki so predmet tega cilja. Konkretni ukrepi so določeni v prilogi k temu sporočilu. Ukrepi bodo po potrebi predmet nadaljnjih ocen učinkov[18].

OHRANJANJE IN OBNAVLJANJE NARAVE

Popolno izvajanje direktiv o pticah in habitatih (tj. doseganje dobrega stanja ohranjenosti vseh vrst in habitatov, ki so pomembni za Evropo, ter zadostne populacije prosto živečih ptic) je ključno za preprečevanje nadaljnje izgube in obnavljanje biotske raznovrstnosti v EU. Časovno omejen, količinsko opredeljen cilj bo pospešil izvajanje direktiv in doseganje tam določenih ciljev.

Cilj 1

Zaustavitev slabšanja stanja vseh vrst in habitatov, ki jih zajema zakonodaja EU o varovanju narave, ter opazno in izmerljivo izboljšanje njihovega stanja, tako da bo v primerjavi s sedanjimi ocenami do leta 2020: (i) 100 % več ocen habitatov in 50 % več ocen vrst v skladu z direktivo o habitatih pokaže izboljšanje stanja ohranjenosti in (ii) 50 % več ocen vrst v skladu z direktivo o pticah pokaže varno ali izboljšano stanje.

OHRANJANJE IN IZBOLJšEVANJE EKOSISTEMOV IN NJIHOVIH STORITEV

Mnogo ekosistemov in njihovih storitev v EU je bilo poškodovanih, predvsem kot posledica razdrobljenosti zemljišč. Skoraj 30 % ozemlja EU je zmerno do zelo razdrobljenega. Cilj 2 je usmerjen v ohranjanje in izboljšanje ekosistemskih storitev ter obnavljanje poškodovanih ekosistemov z vključevanjem zelene infrastrukture v prostorsko načrtovanje. Navedeno bo prispevalo k ciljem EU v zvezi s trajnostno rastjo[19] in lajšanju posledic podnebnih sprememb ter prilagajanju nanje, hkrati pa spodbujalo gospodarsko, ozemeljsko in družbeno kohezijo ter varovanje kulturne dediščine EU. Zagotovilo bo tudi boljšo dejansko povezanost znotraj ekosistemov in med območji Natura 2000 ter na širšem podeželju. Cilj 2 vključuje svetovni cilj, ki so ga države članice EU in EU potrdile v Nagoji, o obnovitvi 15 % poškodovanih ekosistemov do leta 2020.

Cilj 2

Do leta 2020 so ekosistemi in njihove storitve ohranjeni in izboljšani z vzpostavitvijo zelene infrastrukture in obnovitvijo vsaj 15 % poškodovanih ekosistemov.

ZAGOTAVLJANJE TRAJNOSTNEGA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN RIBIšTVA

EU si že prizadeva za vključitev biotske raznovrstnosti v pripravo in izvajanje drugih politik. Vendar glede na koristi biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev za številne sektorje ta prizadevanja še vedno niso zadostna. Namen te strategije je izboljšati vključevanje v ključne sektorje, zlasti s pomočjo ciljev in ukrepov za krepitev pozitivnega prispevka sektorjev kmetijstva, gozdarstva in ribištva k ohranjanju biotske raznovrstnosti ter trajnostni rabi[20].

Na področju kmetijstva bodo k temu cilju prispevali obstoječi instrumenti v okviru SKP ter cilja 1 in 2. Prihodnja reforma SKP in SRP ter novi večletni finančni okvir predstavljajo možnosti za povečanje sinergij in skladnosti med cilji varovanja biotske raznovrstnosti ter cilji navedenih in drugih politik.

Cilj 3*

A) Kmetijstvo: do leta 2020 čim bolj povečati kmetijska območja travnikov, orne zemlje in stalnih poljščin, za katere veljajo ukrepi v okviru SKP, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo, da bi zagotovili ohranjanje biotske raznovrstnosti in dosegli izmerljivo izboljšanje(*) stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od kmetijstva ali to nanje vpliva, ter pri zagotavljanju ekosistemskih storitev v primerjavi z referenčnim poročilom EU iz leta 2010 in torej prispevati h krepitvi trajnostnega upravljanja.

B) Gozdovi: do leta 2020 so vzpostavljeni načrti za gospodarjenje z gozdovi ali enakovredni instrumenti v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov (TUG)[21] za vse gozdove, ki so v javni lasti, in gozdna gospodarstva nad določeno velikostjo** (določile jo bodo države članice ali regije in jo vključile v svoje programe razvoja podeželja), ki prejemajo sredstva v okviru politike EU za razvoj podeželja, da bi dosegli izmerljivo izboljšanje(*) stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od gozdarstva ali to nanje vpliva, in pri zagotavljanju ekosistemskih storitev v primerjavi z referenčnim poročilom EU iz leta 2010.

(*) Za oba cilja je izboljšanje stanja treba primerjati s količinsko opredeljenimi cilji za izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so pomembni za EU v cilju 1, in za obnovo poškodovanih ekosistemov v okviru cilja 2.

(**) Manjšim gozdnim gospodarstvom lahko države članice za spodbujanje sprejetja načrtov za gospodarjenje ali enakovrednih instrumentov v skladu s TUG dodelijo dodatne spodbude.

Cilj 4

Ribištvo: doseganje največjega trajnostnega donosa (NTD[22]) do leta 2015. Doseganje porazdelitve starosti in velikosti populacije, ki je značilna za zdrave staleže, z upravljanjem ribištva brez večjega škodljivega vpliva na druge staleže, vrste in ekosisteme za pomoč doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kakor se zahteva v okvirni direktivi o morski strategiji.

BOJ PROTI INVAZIVNIM TUJERODNIM VRSTAM

Invazivne tujerodne vrste (ITV) pomenijo za biotsko raznovrstnost v EU pomembno grožnjo, ki se bo v prihodnje verjetno še okrepila, če ne bodo na vseh ravneh sprejeti odločni ukrepi za nadzor nad njihovim pojavljanjem in uveljavljanjem ter uravnavanjem tistih, ki so že prisotne[23]. Vsako leto ITV v EU povzročijo škodo v višini približno 12,5 milijarde EUR. Čeprav so težave v zvezi z ITV skupne številnim državam članicam, z izjemo zakonodaje o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu, trenutno za urejanje tega področja ne obstaja namenska, celovita politika EU. V tej strategiji je predlagana zapolnitev navedene vrzeli z namenskim zakonodajnim instrumentom EU, ki bi lahko uredil obstoječe izzive, med drugim povezane s potmi ITV, zgodnjim zaznavanjem in odzivanjem ter obvladovanjem in upravljanjem ITV.

Cilj 5

Do leta 2020 so invazivne tujerodne vrste in njihove poti prepoznane in razvrščene po pomembnosti, prednostne vrste se nadzorujejo ali so iztrebljene, poti pa se upravljajo, da se preprečita pojavljanje in uveljavljanje novih ITV.

REšEVANJE SVETOVNE KRIZE NA PODROčJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

EU se je zavezala k doseganju mednarodnih ciljev na področju biotske raznovrstnosti za leto 2020, sprejetih v okviru KBR. Navedeno zahteva ukrepanje znotraj EU in tudi na svetovni ravni, saj EU iz svetovne biotske raznovrstnosti črpa pomembne koristi, hkrati pa je odgovorna za nekaj izgube in slabšanja, do katerih prihaja zunaj njenih meja, predvsem zaradi njenih netrajnostnih potrošniških vzorcev.

Namen te strategije je z usmerjenimi prizadevanji ublažiti pritisk na biotsko raznovrstnost, ki ga povzroča EU, in obenem prispevati k okolju prijaznejšemu gospodarstvu v skladu s prednostnimi nalogami EU za konferenco Združenih narodov o trajnostnem razvoju leta 2012. Če naj EU še naprej vodi mednarodno politiko na področju biotske raznovrstnosti, bo morala izpolniti posebne cilje KBR10 v zvezi z zagotovitvijo sredstev in izvajati protokol iz Nagoje o ABS.

Cilj 6

Do leta 2020 bo EU povečala svoj prispevek k zaustavitvi svetovne izgube biotske raznovrstnosti.

PRISPEVKI DRUGIH OKOLJSKIH POLITIK IN POBUD

Medtem ko je ta strategija osnovno vodilo za ukrepe EU za spopadanje z izgubo biotske raznovrstnosti in usmerja ukrepanje tja, kjer ima EU največjo dodano vrednost in vpliv, bo doseganje cilja za leto 2020 zahtevalo popolno izvajanje veljavne okoljske zakonodaje EU, prav tako pa tudi ukrepanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

Številne obstoječe ali načrtovane politične pobude bodo podpirale cilje glede biotske raznovrstnosti. Na primer podnebne spremembe, ki pomenijo pomemben in vedno večji pritisk na biotsko raznovrstnost ter bodo spremenile habitate in ekosisteme, ureja celovit sveženj politik EU, sprejet leta 2009. Doseganje cilja 2 stopinji za segrevanje ozračja bo ključno za preprečitev izgube biotske raznovrstnosti. Komisija načrtuje objavo strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam do leta 2013.

EU ima obsežno zakonodajo, ki zahteva doseganje dobrega ekološkega stanja voda do leta 2015[24] in morskih ekosistemov do leta 2020[25] ter obravnava onesnaževanje iz različnih virov in ureja kemikalije ter njihov vpliv na okolje. Komisija ocenjuje, če so dodatni ukrepi, ki bi uravnavali onesnaževanje z dušikom in fosfati ter določenimi onesnaževalci ozračja, utemeljeni, medtem ko države članice obravnavajo predlog Komisije za okvirno direktivo za varstvo tal, ki je potrebna, da bi EU lahko dosegla cilje glede biotske raznovrstnosti. Poleg tega neposredne vzroke za izgubo biotske raznovrstnosti, vključno z ukrepi za zmanjšanje ekološkega odtisa EU, delno ureja ta strategija in delno druge pobude v okviru vodilne pobude Evropa, gospodarna z viri.

VSI SMO V ISTEM ČOLNU

PARTNERSTVA ZA BIOTSKO RAZNOVRSTNOST

Doseganje ciljev EU in svetovnih ciljev za biotsko raznovrstnost za leto 2020 zahteva polno vključenost in zavezanost širokega spektra zainteresiranih strani. Da bi to zagotovili, se bodo za podporo tej strategiji razširila in spodbujala številna ključna partnerstva:

- Komisija je vzpostavila platformo EU za podjetja in biotsko raznovrstnost , ki trenutno povezuje podjetja iz šestih različnih sektorjev (kmetijstvo, ekstraktivne industrije, finance, oskrba s hrano, gozdarstvo in turizem), da bi izmenjavala svoje izkušnje in najboljše prakse. Komisija bo platformo še naprej razvijala in spodbujala večje sodelovanje med podjetji v Evropi, vključno z MSP, ter povezave z nacionalnimi in svetovnimi pobudami;

- Komisija bo nadaljevala delo z drugimi partnerji za promocijo in izvajanje priporočil TEEB na ravni EU ter s podporo delu na področju ocenjevanja biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v državah v razvoju;

- Komisija bo še naprej spodbujala sodelovanje med raziskovalci in drugimi zainteresiranimi stranmi, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem in upravljanjem rabe zemljišč , pri izvajanju strategij za biotsko raznovrstnost na vseh ravneh ter zagotavljala skladnost z ustreznimi priporočili, določenimi v evropskem ozemeljskem programu;

- na vseh ravneh izvajanja se bo spodbujalo dejavno sodelovanje civilne družbe . Pobude na področju znanosti za državljane, na primer, so dragoceno sredstvo za zbiranje zelo kakovostnih podatkov ter hkrati pritegnejo državljane, da se vključijo v dejavnosti za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

- Komisija in države članice bodo sodelovale z najbolj oddaljenimi regijami ter čezmorskimi državami in ozemlji , ki gostijo več endemičnih vrst kot celotna evropska celina, prek pobude za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve v evropskih čezmorskih ozemljih ( Biodiversity and Ecosystem Services in Territories of European Overseas –BEST) za spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe;

- EU bo tudi podpirala obstoječa prizadevanja za izboljšanje sodelovanja, sinergij in vzpostavitev skupnih prednostnih nalog med konvencijami, ki obravnavajo biotsko raznovrstnost (KBR, CITES, Konvencija o selitvenih vrstah, Ramsarska konvencija o močvirjih in Konvencija o svetovni dediščini). Z namenom doseganja vzajemnih koristi bo EU spodbujala okrepljeno sodelovanje med konvencijami o biotski raznovrstnosti, podnebnih spremembah in dezertifikaciji;

- EU bo okrepila dialog in sodelovanje na področju biotske raznovrstnosti s ključnimi partnerji , še zlasti z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami, da bi pripravile ali prilagodile njihove politike za doseganje ciljev glede biotske raznovrstnosti za leto 2020. Države kandidatke in potencialne kandidatke so vabljene, da prispevajo k izvajanju strategije in pričnejo s pripravo ali prilagajanjem njihovih politik z namenom doseganja ciljev EU in svetovnega cilja glede biotske raznovrstnosti za leto 2020 .

Navedena partnerstva pripomorejo k zviševanju ozaveščenosti o biotski raznovrstnosti, ki v EU ostaja nizka[26]. Kampanji Komisije iz leta 2010 „Biotska raznovrstnost: vsi smo v istem čolnu“ bo sledila posebna kampanja, ki bo osredotočena na omrežje Natura 2000.

ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA PODPORO BIOTSKI RAZNOVRSTNOSTI IN EKOSISTEMSKIM STORITVAM

Doseganje ciljev te strategije in zagotavljanje, da bo EU izpolnila svoje zaveze glede svetovne biotske raznovrstnosti, bo odvisno od razpoložljivosti finančnih sredstev in njihove učinkovite rabe. V sedanjem programskem obdobju in brez poseganja v rezultat pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru si bodo Komisija in države članice prizadevale:

– zagotoviti boljšo porabo in porazdelitev obstoječih sredstev za biotsko raznovrstnost . V sedanjem programskem obdobju je v okviru kohezijske politike 105 milijard EUR predvidenih za dejavnosti v zvezi z okoljem in podnebjem, vključno z biotsko raznovrstnostjo in varstvom narave[27]. Vendar so potrebna skupna prizadevanja za zagotovitev optimalne porabe razpoložljivih sredstev[28];

– racionalizirati razpoložljiva sredstva in povečati vzajemne koristi različnih virov financiranja , vključno s sredstvi za kmetijstvo in razvoj podeželja, ribištvo, regionalno politiko in podnebne spremembe. Vlaganje v biotsko raznovrstnost se lahko povrne na več načinov in omogoča stroškovno učinkovit odgovor na krizo zaradi podnebnih sprememb. Vključitev ciljev glede biotske raznovrstnosti je treba preučiti kot del skupnega strateškega okvira, ki ga trenutno preučuje Komisija, da bi sredstva po pomembnosti razporedili med pet instrumentov financiranja v okviru podeželske, regionalne, socialne in ribiške politike;

– razpršiti in povečati različne vire financiranja . Komisija in države članice bodo spodbujale razvoj in uporabo inovativnih finančnih mehanizmov, vključno s tržno zasnovanimi instrumenti. Sheme plačil za ekosistemske storitve bi morale nagrajevati zasebno in javno blago iz kmetijskih, gozdnih in morskih ekosistemov. Zagotovljene bodo spodbude za privabljanje naložb zasebnega sektorja v zeleno infrastrukturo in preučena bo možnost izravnave biotske raznovrstnosti kot način za doseganje pristopa „brez neto izgube“. Komisija in Evropska investicijska banka preučujeta možnosti uporabe inovativnih finančnih instrumentov za podporo izzivom v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, vključno prek javno-zasebnih partnerstev in morebitne vzpostavitve finančnega aranžmaja za biotsko raznovrstnost.

Dve zahtevi za financiranje še posebno izstopata. Prva zadeva potrebo po primernem financiranju za popolno izvajanje omrežja Natura 2000, kjer mora financiranje s strani držav članic dopolnjevati podobno financiranje s strani EU[29] (ocenjeno na skupno približno 5,8 milijard EUR letno). Navedeno bo morda zahtevalo, da države članice pripravijo večletne načrte za omrežje Natura 2000, ki bodo skladni s prednostnim okvirom ukrepanja v skladu z zahtevami direktive o habitatih.

Druga je odziv na zavezo KP10 za pomembno povečanje finančnih sredstev iz vseh virov za učinkovito izvajanje zaključkov iz Nagoje. Razprave o ciljih glede financiranja v okviru KP-11 bi morale potrditi potrebo po povečanju javnega financiranja, ampak tudi potencial inovativnih finančnih mehanizmov. Finančni tokovi (lastna sredstva in inovativni viri), ki so potrebni za doseganje ugotovljenih potreb, bi morali biti določeni v nacionalnih strategijah in akcijskih načrtih za biotsko raznovrstnost.

Navedeni zahtevi bi bilo mogoče izpolniti neposredno prek namenskih dodatnih sredstev za biotsko raznovrstnost in posredno prek zagotavljanja sinergij z drugimi ustreznimi viri financiranja, na primer finančnih sredstev za boj proti podnebnim spremembam (npr. prihodki iz ETS, REDD+) ter drugih inovativnih virov financiranja, na primer sredstev, ki bodo zbrana na podlagi protokola o ABS iz Nagoje. Reforma škodljivih subvencij, in sicer v skladu s strategijo do leta 2020 in svetovnim ciljem KBR, bo prav tako koristila biotski raznovrstnosti.

SKUPNA STRATEGIJA IZVAJANJA ZA EU

Skupne cilje EU in KBR je treba dosegati z mešanico ukrepov na podnacionalni in nacionalni ravni ter ravni EU. Potrebno bo torej tesno sodelovanje za sledenje napredku pri doseganju ciljev, vključno s cilji, doseganje katerih bo temeljilo na ukrepih politike zunaj področja uporabe te strategije, in za zagotavljanje usklajenosti ukrepov EU in držav članic. V ta namen bo Komisija sodelovala z državami članicami pri vzpostavitvi skupnega okvira za izvajanje, na osnovi najboljših praks ter določitve vloge in odgovornosti vseh za zagotavljanje uspeha pa bodo vključeni tudi drugi ključni akterji, sektorji in institucije.

Komisija bo podpirala in dopolnjevala prizadevanja držav članic z uveljavljanjem okoljske zakonodaje, s predlaganjem novih pobud za odpravljanje vrzeli v politikah, zagotavljanjem smernic, financiranjem in spodbujanjem raziskav ter izmenjav najboljših praks.

NADALJNJI UKREPI

Ta strategija zagotavlja okvir za ukrepe, ki bodo EU omogočili doseči cilj glede biotske raznovrstnosti za leto 2020, in EU usmerja na pravo pot za izpolnitev vizije za leto 2050. Vmesni pregled strategije bo izveden v začetku leta 2014, da bodo rezultati lahko uporabljeni za pripravo petega nacionalnega poročila EU v skladu z zahtevami KBR. Cilji in ukrepi bodo preučeni, ko bodo na voljo nove informacije in bo dosežen napredek pri ciljih, določenih v strategiji.

Da bi EU dosegla svoj krovni cilj za leto 2020, je treba z izvajanjem te strategije začeti takoj, saj je za doseganje dejanskih izboljšav na podlagi številnih ukrepov, ki so za varstvo biotske raznovrstnosti in izboljšanje našega naravnega premoženja sprejeti danes, potrebnega veliko časa.

Komisija poziva Evropski parlament in Svet, da potrdita cilje in ukrepe, ki so določeni v Prilogi.

PRILOGA

CILJ 1: POPOLNO IZVAJANJE DIREKTIV O PTICAH IN HABITATIH

Zaustavitev slabšanja stanja vseh vrst in habitatov, ki jih zajema zakonodaja EU o varovanju narave, ter opazno in izmerljivo izboljšanje njihovega stanja, tako da bo v primerjavi s sedanjimi ocenami do leta 2020: (i) 100 % več ocen habitatov in 50 % več ocen vrst v skladu z direktivo o habitatih pokaže izboljšanje stanja ohranjenosti in (ii) 50 % več ocen vrst v skladu z direktivo o pticah pokaže varno ali izboljšano stanje.

Ukrep 1: Dokončanje vzpostavitve omrežja Natura 2000 in zagotovitev dobrega upravljanja

1a) Države članice in Komisija bodo zagotovile, da bo faza vzpostavljanja omrežja Natura 2000, vključno z morskim okoljem, v veliki meri dokončana do leta 2012.

1b) Države članice in Komisija bodo še naprej vključevale varstvo vrst in habitatov ter zahteve glede upravljanja v ključne politike na področju rabe zemljišč in voda na območjih Natura 2000 ter drugih območjih.

1c) Države članice bodo zagotovile pravočasno pripravo in izvajanje načrtov upravljanja ali enakovrednih instrumentov, ki določajo ukrepe za ohranjanje in obnavljanje, za vsa območja Natura 2000.

1d) Komisija bo skupaj z državami članicami do leta 2012 vzpostavila postopek za spodbujanje izmenjave izkušenj, dobrih praks in čezmejnega sodelovanja na področju upravljanja omrežja Natura 2000 znotraj biogeografskih okvirov, določenenih v direktivi o habitatih.

Ukrep 2: Zagotovitev primernega financiranja območij Natura 2000

2) Komisija in države članice bodo zagotovile potrebna sredstva in spodbude za omrežje Natura 2000, vključno z instrumenti financiranja EU, v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira. Komisija bo leta 2011 predstavila svoje poglede na financiranje omrežja Natura 2000 v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira.

Ukrep 3: Dvig ozaveščenosti in vključenosti zainteresiranih strani ter izboljšanje izvajanja

3a) Komisija bo skupaj z državami članicami do leta 2013 pripravila in sprožila obsežno kampanjo obveščanja o omrežju Natura 2000.

3b) Komisija in države članice bodo izboljšale sodelovanje s ključnimi sektorji in nadaljevale s pripravo smernic, da bi izboljšale njihovo razumevanje zahtev okoljske zakonodaje EU in njeno vrednost pri spodbujanju gospodarskega razvoja.

3c) Komisija in države članice bodo omogočale izvajanje direktiv o naravi prek zagotavljanja posebnih programov izobraževanja o omrežju Natura 2000 za sodnike in javne tožilce ter prek razvijanja kapacitet za spodbujanje njihovega večjega spoštovanja.

Ukrep 4: Izboljšanje ter racionalizacija spremljanja in poročanja

4a) Komisija bo skupaj z državami članicami do leta 2012 pripravila nov sistem poročanja EU o pticah, nadalje razvila sistem poročanja v skladu s členom 17 direktive o habitatih in izboljšala pretočnost, dostopnost ter ustreznost podatkov o omrežju Natura 2000.

4b) Komisija bo v sklopu evropskega informacijskega sistema za biotsko raznovrstnost do leta 2012 oblikovala namensko orodje IKT, da bi izboljšala dostopnost in uporabo podatkov.

CILJ 2: OHRANJANJE IN OBNOVITEV EKOSISTEMOV IN NJIHOVIH STORITEV

Do leta 2020 so ekosistemi in njihove storitve ohranjeni in izboljšani z vzpostavitvijo zelene infrastrukture in obnovitvijo vsaj 15 % poškodovanih ekosistemov.

Ukrep 5: Izboljšanje znanja o ekosistemih in njihovih storitvah v EU

5) Države članice bodo s pomočjo Komisije do leta 2014 kartirale ter ocenile stanje ekosistemov in njihovih storitev na svojih nacionalnih ozemljih, ocenile ekonomsko vrednost takih storitev in spodbujale vključitev teh vrednosti v sisteme računovodstva ter poročanja na ravni EU in nacionalni ravni do leta 2020.

Ukrep 6: Določitev prednostnih nalog za obnovo in spodbujanje uporabe zelene infrastrukture

6a) Do leta 2014 bodo države članice s pomočjo Komisije pripravile strateški okvir za določitev prednostnih nalog glede obnove ekosistemov na podnacionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU.

6b) Komisija bo do leta 2012 pripravila strategijo za zeleno infrastrukturo, da bi v EU spodbudila razvoj zelene infrastrukture v mestih in na podeželju, vključno prek spodbud za privabljanje vnaprejšnjih naložb v projekte zelene infrastrukture in ohranjanje ekosistemskih storitev, na primer z bolje usmerjenimi tokovi financiranja EU in javno-zasebnimi partnerstvi.

Ukrep 7: Zagotovitev, da ne pride do neto izgub biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev

7a) V sodelovanju z državami članicami bo Komisija do leta 2014 oblikovala metodologijo za ocenjevanje vpliva projektov, načrtov in programov, ki jih financira EU, na biotsko raznovrstnost.

7b) Komisija bo nadaljevala z delom, da bi do leta 2015 pripravila predlog pobude z namenom zagotoviti, da ne bo prišlo do neto izgub ekosistemov in njihovih storitev (npr. prek nadomestil ali izravnalnih shem).

CILJ 3: POVEčATI PRISPEVEK KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA K OHRANJANJU IN IZBOLJšANJU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

3A) Kmetijstvo: do leta 2020 čim bolj povečati kmetijska območja travnikov, orne zemlje in stalnih poljščin, za katere veljajo ukrepi v okviru SKP, ki so povezani z biotsko raznovrstnostjo, da bi zagotovili ohranjanje biotske raznovrstnosti in dosegli izmerljivo izboljšanje(*) stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od kmetijstva ali to nanje vpliva, ter pri zagotavljanju ekosistemskih storitev v primerjavi z referenčnim poročilom EU iz leta 2010 in torej prispevati h krepitvi trajnostnega upravljanja.

B) Gozdovi: do leta 2020 so vzpostavljeni načrti za gospodarjenje z gozdovi ali enakovredni instrumenti v skladu s trajnostnim upravljanjem gozdov (TUG)[30] za vse gozdove, ki so v javni lasti, in gozdna gospodarstva nad določeno velikostjo** (določile jo bodo države članice ali regije in jo vključile v svoje programe razvoja podeželja), ki prejemajo sredstva v okviru politike EU za razvoj podeželja, da bi dosegli izmerljivo izboljšanje(*) stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so odvisni od gozdarstva ali to nanje vpliva, in pri zagotavljanju ekosistemskih storitev v primerjavi z referenčnim poročilom EU iz leta 2010.

(*) Za oba cilja je izboljšanje stanja treba primerjati s količinsko opredeljenimi cilji za izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatov, ki so pomembni za EU v cilju 1, in za obnovo poškodovanih ekosistemov v okviru cilja 2.

(**) Manjšim gozdnim gospodarstvom lahko države članice za spodbujanje sprejetja načrtov za gospodarjenje ali enakovrednih instrumentov v skladu s TUG dodelijo dodatne spodbude.

Ukrep 8: Okrepitev neposrednih plačil za okoljske javne dobrine v skupni kmetijski politiki EU

8a) Komisija bo predlagala, da bodo neposredna plačila v okviru SKP nagrajevala doseganje okoljskih javnih dobrin, ki presegajo navzkrižno skladnost (npr. trajne pašnike, travno rušo, kolobarjenje, ekološko praho, omrežje Natura 2000).

8b) Komisija bo predlagala izboljšanje in poenostavitev standardov za navzkrižno skladnost dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev ( Good Agricultural and Environmental Conditions – GAEC) ter po začetku izvajanja okvirne direktive o vodah in ugotovitvi operativnih obveznosti kmetov preučila možnost vključitve navedene direktive v področje uporabe navzkrižne skladnosti, da bi izboljšali stanje vodnih ekosistemov na podeželju.

Ukrep 9: Razvoj podeželja bolj usmeriti v ohranjanje biotske raznovrstnosti

9a) Komisija in države članice bodo v strategije in programe za razvoj podeželja vključile količinsko opredeljene cilje za biotsko raznovrstnost, ukrepe pa prilagodile regionalnim in lokalnim potrebam.

9b) Komisija in države članice bodo vzpostavile mehanizme za spodbujanje sodelovanja med kmeti in gozdarji, da bi dosegle stalnost krajinskih značilnosti, zaščito genskih virov in druge mehanizme sodelovanja za varstvo biotske raznovrstnosti.

Ukrep 10: Ohranjanje genske raznovrstnosti v kmetijstvu v Evropi

10) Komisija in države članice bodo spodbujale izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov za podporo genski raznovrstnosti v kmetijstvu in preučile možnosti za pripravo strategije za ohranjanje genske raznovrstnosti.

Ukrep 11: Spodbujanje lastnikov gozdov k varovanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti gozdov

11a) Države članice in Komisija bodo spodbujale sprejetje načrtov gospodarjenja[31], med drugim prek uporabe ukrepov za razvoj podeželja[32] in programa LIFE+.

11b) Države članice in Komisija bodo spodbujale inovativne mehanizme (npr. plačila za ekosistemske storitve) za financiranje ohranjanja in obnavljanja ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo večnamenski gozdovi.

Ukrep 12: Vključitev ukrepov za biotsko raznovrstnost v načrte za gospodarjenje z gozdovi

12) Države članice bodo zagotovile, da bodo načrti za gospodarjenje z gozdovi ali enakovredni instrumenti vključevali kar največ naslednjih ukrepov:

- ohranjanje optimalnih ravni odmrlega lesa ob upoštevanju regionalnih razlik, na primer požarne ogroženosti ali morebitnih epidemij žuželk;

- ohranjanje območij divjine;

- ukrepe, ki temeljijo na ekosistemih, za povečanje požarne odpornosti gozdov v okviru shem za preprečevanje gozdnih požarov v skladu z dejavnostmi v sklopu evropskega informacijskega sistema za gozdne požare ( European Forest Fire Information System – EFFIS);

- namenske ukrepe, izoblikovane za gozdna območja omrežja Natura 2000;

- zagotavljanje izvajanja pogozdovanja v skladu z vseevropskimi smernicami na operativni ravni za trajnostno gospodarjenje z gozdovi[33], zlasti kar zadeva raznolikost vrst in potrebo po prilagajanju podnebnim spremembam.

CILJ 4: ZAGOTOVITEV TRAJNOSTNE RABE RIBOLOVNIH VIROV

Doseganje največjega trajnostnega donosa (NTD ) do leta 2015. Doseganje porazdelitve starosti in velikosti populacije, ki je značilna za zdrave staleže, z upravljanjem ribištva brez večjega škodljivega vpliva na druge staleže, vrste in ekosisteme za podporo doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kakor se zahteva v okvirni direktivi o morski strategiji.

Ukrep 13: Izboljšanje upravljanja z ribolovnimi viri

13a) Komisija in države članice bodo ohranile in obnovile staleže rib do ravni, ki lahko zagotavljajo največji trajnostni donos na vseh območjih, kjer delujejo ribiška ladjevja EU, vključno z območji v pristojnosti regionalnih organizacij za upravljanje ribolova in vodami tretjih držav, s katerimi je EU sklenila partnerske sporazume o ribolovu.

13b) Komisija in države članice bodo oblikovale in v okviru dolgoročnih načrtov upravljanja na področju skupne ribiške politike z nadzorom ulova uveljavile pravila, ki temeljijo na pristopu največjega trajnostnega donosa. Navedeni načrti bi morali biti zasnovani tako, da bi ustrezali posebnim časovno opredeljenim ciljem, temeljiti pa bi morali na znanstvenem svetovanju in trajnostnih načelih.

13c) Komisija in države članice bodo znatno pospešile svoje delo, da bi zbrale podatke v podporo izvajanju največjega trajnostnega donosa. Ko bo navedeni cilj dosežen, bodo znanstveno svetovanje usmerile v vključitev ekoloških vidikov v opredelitev največjega trajnostnega donosa do leta 2020.

Ukrep 14: Odprava škodljivega vpliva na staleže rib, vrste, habitate in ekosisteme

14a) EU bo zasnovala ukrepe za postopno odpravo zavržkov, izogibanje prilovom neželjenih vrst in zavarovanje ranljivih morskih ekosistemov v skladu z zakonodajo EU in mednarodnimi obveznostmi.

14b) Komisija in države članice bodo podpirale izvajanje okvirne direktive o morski strategiji, vključno z zagotavljanjem finančnih spodbud prek bodočih finančnih instrumentov za ribištvo in pomorsko politiko za zavarovana morska območja (vključno z območji omrežja Natura 2000 in območji, vzpostavljenimi z mednarodnimi ali regionalnimi sporazumi). Navedeno bi lahko vključevalo obnavljanje morskih ekosistemov, prilagajanje ribolovnih dejavnosti in spodbujanje vključevanja sektorja v druge dejavnosti, na primer ekološki turizem, spremljanje in upravljanje morske biotske raznovrstnosti ter boj proti morskim odpadkom.

CILJ 5: BOJ PROTI NVAZIVNIM TUJERODNIM VRSTAM

Do leta 2020 so invazivne tujerodne vrste (ITV) in njihove poti prepoznane in razvrščene po pomembnosti, prednostne vrste se nadzorujejo ali so iztrebljene, poti pa se upravljajo, da se preprečita pojavljanje in uveljavljanje novih ITV.

Ukrep 15: Okrepitev ureditev EU za zdravstveno varstvo rastlin in živali

15) Komisija bo do leta 2012 v ureditvi za zdravstveno varstvo rastlin in živali vključila dodatne vidike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo.

Ukrep 16: Vzpostavitev namenskega instrumenta za invazivne tujerodne vrste

16) Komisija bo zapolnila vrzeli v politikah na področju boja z ITV prek priprave namenskega zakonodajnega instrumenta do leta 2012.

CILJ 6: POMOč PRI ZAUSTAVITVI SVETOVNE IZGUBE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

Do leta 2020 bo EU povečala svoj prispevek k zaustavitvi svetovne izgube biotske raznovrstnosti.

Ukrep 17: Zmanjšanje posrednih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti

17a) V okviru vodilne pobude EU glede gospodarnosti z viri bo EU sprejela ukrepe (ki bodo lahko vključevali ukrepe na strani povpraševanja in/ali ponudbe) za zmanjšanje vpliva potrošniških vzorcev EU na biotsko raznovrstnost, še zlasti za vire, ki imajo nanjo pomemben negativen vpliv.

17b) Komisija bo okrepila prispevek trgovinske politike k ohranjanju biotske raznovrstnosti ter urejala morebitne negativne učinke s sistematičnim vključevanjem biotske raznovrstnosti v trgovinska pogajanja in razgovore s tretjimi državami, z ugotavljanjem in ocenjevanjem potencialnega vpliva sprostitve trgovanja in vlaganj na biotsko raznovrstnost prek predhodnih presoj vpliva trgovine na trajnostni razvoj in naknadnih ocen ter s prizadevanjem za vključitev poglavja o trajnostnem razvoju, ki bo zagotavljalo pomembne okoljske določbe v okviru trgovine, vključno s cilji glede biotske raznovrstnosti, v vse nove trgovinske sporazume.

17c) Komisija bo sodelovala z državami članicami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, da bi zagotovila pravilne tržne signale za ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z delom za reformiranje, postopno odpravo in ukinitev škodljivih subvencij na ravni EU in držav članic ter pozitivnimi spodbudami za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo.

Ukrep 18: Zagotovitev dodatnih sredstev za ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti

18a) Komisija in države članice bodo prispevale pravičen delež k mednarodnim prizadevanjem za znatno povečanje sredstev za svetovno biotsko raznovrstnost v sklopu mednarodnega postopka, katerega cilj je ocena potreb po financiranju biotske raznovrstnosti in sprejetje ciljev za zagotovitev sredstev za biotsko raznovrstnost na KBR KP11 leta 2012[34].

18b) Komisija bo izboljšala učinkovitost sredstev EU za svetovno biotsko raznovrstnost prek podpore ocenam naravnega premoženja v državah prejemnicah ter priprave in/ali posodobitve nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost ter preko izboljšanja usklajevanja znotraj EU in s ključnimi donatorji izven EU pri izvajanju pomoči/projektov za biotsko raznovrstnost.

Ukrep 19: Razvojno sodelovanje EU, ki bo „varno za biotsko raznovrstnost“

19) Komisija bo nadaljevala s sistematičnim preverjanjem svojega delovanja na področju razvojnega sodelovanja, da bi čim bolj zmanjšala kakršen koli negativen vpliv na biotsko raznovrstnost, in za ukrepe, ki bodo verjetno pomembno vplivali na biotsko raznovrstnost, pripravila strateške presoje vplivov na okolje in/ali presoje vplivov na okolje.

Ukrep 20: Pravna ureditev dostopa do genskih virov ter poštene in pravične delitve koristi, ki izhajajo in njihove rabe

20) Komisija bo pripravila zakonodajni predlog za izvajanje Protokola iz Nagoje o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove rabe v Evropski uniji, da bi lahko EU v skladu z zahtevami svetovnega cilja protokol ratificirala čim prej in najkasneje do leta 2015.

[1] FAO, 2010.

[2] 'Reefs at Risk Revisited', World Resources Institute, 2011.

[3] http://www.eea.europa.eu/publications/eu-2010-biodiversity-baseline/.

[4] COM(2010) 2020.

[5] COM(2011) 21.

[6] COM(2010) 4.

[7] Svetovni strateški načrt za obdobje 2011–2020 vključuje vizijo za leto 2050, misijo za leto 2020 in 20 ciljev.

[8] Komisija je 11. februarja 2011 Svetu predložila predlog za Sklep Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, protokola iz Nagoje.

[9] http://teebweb.org/

[10] Kot je prikazano v spremnem delovnem dokumentu služb.

[11] Gallai in drugi, 2009.

[12] Populacije travniških metuljev so od leta 1990 upadle za več kot 70 %.

[13] Po ocenah je preko 80 % poljščin v EU vsaj deloma odvisnih od opraševanja žuželk („Bee Mortality and Bee Surveillance in Europe“, 2009).

[14] “State of Green Business 2011“, GreenBiz Group.

[15] http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/ecological-footprint-of-european-countries/.

[16] Kot je opisan v COM(2009) 147 in COM(2011) 17.

[17] http://biodiversity.europa.eu/topics/sebi-indicators. Drugi pomembni kazalniki vključujejo kazalnike trajnostnega razvoja EU in kmetijsko-okoljske kazalnike.

[18] Potencialni vpliv ciljev in ukrepov je bil ocenjen v spremnem delovnem dokumentu služb. V tem dokumentu so na straneh 81 in 82 tudi navedeni ukrepi, za katere je načrtovano nadaljnje delo glede ocene učinka.

[19] COM(2011) 17.

[20] Kmetijstvo in gozdovi pokrivajo 72 % ozemlja EU. Ohranjanje in izboljšanje biotske raznovrstnosti je potrjen cilj Akcijskega načrta EU za gozdove iz leta 2006 – COM(2006) 302.

[21] Kot je opredeljeno v SEC(2006) 748.

[22] EU se je na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju leta 2002 zavezala cilju, da bo ravni NTD dosegla do leta 2015, zavezala pa se je tudi doseganju novega cilja na področju ribištva za leto 2020, ki je bil sprejet na KBR KP10.

[23] IEEP, 2010.

[24] Direktiva 2000/60/ES.

[25] Direktiva 2008/56/ES.

[26] http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_290_en.pdf.

[27] COM(2011) 17.

[28] COM(2010) 110. Konec septembra 2009 je bila poraba dodeljenih sredstev za biotsko raznovrstnost nižja kot za druge kategorije porabe. Takrat je bila poraba za dve kategoriji, ki sta neposredno povezani z biotsko raznovrstnostjo („spodbujanje biotske raznovrstnosti in varstvo narave“ in „spodbujanje naravnega premoženja“), 18,1 % oziroma 22 % v primerjavi s povprečno porabo v višini 27,1 % za vsa sredstva v okviru kohezijske politike. Države članice morajo do konca junija 2011 predložiti nove podatke, konsolidirani podatki bodo posledično verjetno na voljo poleti.

[29] V skladu s členom 8 direktive o habitatih.

[30] Kot je opredeljeno v SEC(2006) 748.

[31] Trajnostno gospodarjenje z gozdovi zahteva širšo uporabo načrtov gospodarjenja ali enakovrednih instrumentov. 23 držav članic že ima tovrstne načrte za več kot 60 % gozdnih površin.

[32] Kot so določeni v Uredbi Sveta 1698 (2005).

[33] http://www.foresteurope.org/.

[34] Kot je določeno v Sklepu X/3 KP10.