52008DC0356

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.6.2008

COM(2008) 356 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o zunanji oceni Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja

KAZALO

1. Uvod 3

2. Evropski center za razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja 3

2.1. Ozadje Cedefopa 3

2.2. Prednostne naloge in dejavnosti 3

2.3. Predhodne ocene, študije in pregledi 4

2.4. Financiranje 4

3. Pregled zunanjega ocenjevanja 5

4. Ugotovitve na podlagi glavnih vprašanj ocene 5

4.1. Ustreznost in komplementarnost 5

4.2. Uspešnost 6

4.3. Učinkovitost 6

4.4. Dodana vrednost in učinek 7

5. GLAVNA PRIPOROČILA ZUNANJE OCENE 8

5.1. Strateška vprašanja 8

5.2. Poslovanje 8

5.3. Vprašanja notranjega upravljanja 9

6. Ugotovitve 9

1. UVOD

To poročilo zadeva zunanjo oceno Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), agencije Skupnosti, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta 337/75 z dne 10. februarja 1975[1]. Člen 27(4) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[2], in člen 21.2b izvedbenih pravil[3] določata, da Komisija redno ocenjuje dejavnosti in rezultate ocene pošilja proračunskim uporabnikom ter zakonodajnim organom in proračunskemu organu.

Zunanje ocenjevanje je potekalo v obdobju 2006–2007 in je zajelo obdobje 2001–2006.

To poročilo temelji na ugotovitvah, sklepih in priporočilih končnega poročila, ki ga je predložil ocenjevalec in je v celoti, vključno s prilogami, na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/evalreports/index_en.htm.

2. EVROPSKI CENTER ZA RAZVOJ POKLICNEGA IZOBRAžEVANJA IN USPOSABLJANJA

2.1. Ozadje Cedefopa

Cedefop[4] je agencija Evropske unije za poklicno izobraževanje in usposabljanje s sedežem v Solunu[5] v Grčiji. Cedefop podpira Evropsko komisijo, države članice in socialne partnerje pri razvoju in izvajanju politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Upravlja ga štiristranski upravni odbor s predstavniki vlad držav članic, organizacij delodajalcev in zaposlenih ter Evropske komisije. Center, ki ga upravlja direktorat z direktorico in namestnikom, ima približno 130 zaposlenih (strokovnjaki in podporno osebje). Skupni proračun Cedefopa znaša približno 17 milijonov EUR letno. Podrobne informacije o Cedefopu so na voljo na njegovi spletni strani (opomba pod črto 4).

2.2. Prednostne naloge in dejavnosti

V skladu z ustanovitvenimi uredbami Cedefopa so njegove prednostne naloge in dejavnosti opredeljene v srednjeročnih prednostnih nalogah (veljavnih 3 leta) in letnih delovnih programih.[6]

Vse od leta 2000 lizbonska strategija spodbuja hitro razvijajoč se in obsežen evropski program na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. V tem času je Cedefop svojo strategijo preusmeril na podporo Evropski komisiji, državam članicam in socialnim partnerjem pri razvoju politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Strateška preusmeritev Cedefopa se odraža v njegovih prednostnih nalogah:

1. zagotavljanje podatkov iz raziskav, statističnih podatkov in političnih analiz za podporo oblikovalcem politike na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

2. povečanje znanja in vzajemnega učenja na področju politike in prakse poklicnega izobraževanja in usposabljanja v državah članicah s poročanjem o razvoju in političnih možnostih;

3. krepitev evropskega sodelovanja pri razvoju poklicnega izobraževanja in usposabljanja z zagotavljanjem strokovnega znanja za pomoč pri oblikovanju in podpori skupnih pobud ter orodij poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

4. povečanje prepoznavnosti in razumevanja vprašanj poklicnega izobraževanja in usposabljanja z učinkovito komunikacijo.

Cedefop za doseganje teh ciljev uporablja svoje notranje strokovno znanje, raziskave, znanje politične analize, izkušnje pri povezovanju v mreže, vire podatkov in orodja za razširjanje, da bi:

5. prek študijskih obiskov, mrež, konferenc in seminarjev podprl izmenjavo informacij, izkušenj in učinkovitih politik;

6. prek elektronskih in tiskanih publikacij zainteresiranim stranem in državljanom zagotovil ustrezne informacije o ključnih vprašanjih;

7. s tesnim sodelovanjem z Evropsko fundacijo za usposabljanje v okvir politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU vključil tudi države kandidatke.

Dejavnosti Cedefopa so podrobno navedene v njegovih letnih delovnih programih.

2.3. Predhodne ocene, študije in pregledi

Zunanja ocena je bila zaključena leta 2001[7] in je vodila v Stališče komisije[8] ter Akcijski načrt Cedefopa[9].

2.4. Financiranje

Skupni proračun Cedefopa in razporeditev med posameznimi naslovi:

Leto | Skupni proračun v EUR | Naslov 1: Odhodki za osebje v EUR | Naslov 2: Upravni odhodki v EUR | Naslov 3: Odhodki za poslovanje v EUR |

2008 | 17 604 322 | 10 603 000 | 1 409 000 | 5 592 322 |

2007 | 17 374 402 | 9 881 740 | 1 928 260 | 5 564 402 |

Pregled proračuna Cedefopa za ocenjevalno obdobje 2001–2006 je v Prilogi 2; podrobni podatki so na voljo v letnih računovodskih izkazih centra, do katerih je možen dostop na Cedefopovi spletni strani (opomba 4).

3. PREGLED ZUNANJEGA OCENJEVANJA

GD za izobraževanje in kulturo (GD EAC) je izdelavo zunanje ocene Cedefopa naročil pri podjetju Ecotec Research and Consulting Ltd[10]. Za podporo in spremljanje dela izvajalca je bil ustanovljen usmerjevalni odbor, ki mu je predsedoval GD EAC, s po enim predstavnikom posameznih skupin upravnega odbora Cedefopa in dvema članoma osebja Cedefopa.

Dogovorjeni so bili splošni cilji ocene:

- ocena ustreznosti, komplementarnosti, uspešnosti, učinkovitosti, dodane vrednosti in učinka dejavnosti ter organizacije Cedefopa pri doseganju ključnih ciljev, prednostnih nalog in nalog, opredeljenih v dokumentih politične usmeritve za 2001–2006, kot so srednjeročne prednostne naloge in letni delovni programi itd.;

- zagotovitev koristnih lekcij in priporočil, ki bi Cedefopu omogočile soočanje z izzivi prihodnjih let. Zlasti pomembna so priporočila, ki mu bodo pomagala izboljšati oblikovanje programov, upravljanje, uspešnost in učinek njegovih produktov in storitev ter njegovo odgovornost proračunskemu organu in širši javnosti. Ocena naj bi bila formativnega značaja.

Zunanji ocenjevalci so upoštevali predpisano metodo in terminologijo za ocenjevanje v skladu s smernicami GD za proračun[11] in uporabili več metodoloških orodij. Zbrali so obsežne podatke iz literature, političnih dokumentov, spletnih raziskav, raziskav dejavnosti Cedefopa in štirih poglobljenih študij primerov. Za podporo tej analizi so bila zajeta stališča čez 100 ključnih akterjev v intervjujih in ciljnih skupinah ter več kot 650 vprašancev v dveh spletnih raziskavah (podrobnosti so na voljo v Prilogi 3 poročila).

4. UGOTOVITVE NA PODLAGI GLAVNIH VPRAšANJ OCENE

V tem delu so povzete glavne analize in ugotovitve ocenjevalca. Splošna ugotovitev je, da je Cedefop primerna in uspešna organizacija z jasno dodano vrednostjo. Cedefop izvaja številne dejavnosti in glede na razmerje med vloženimi sredstvi in rezultati se lahko šteje za učinkovitega.

4.1. Ustreznost in komplementarnost

Zaključki ocene glede ustreznosti in komplementarnosti Cedefopa so zelo pozitivni. Ocena navaja, da se Cedefop ne le odziva na nastajajoči politični program poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU, temveč pomaga tudi vplivati na njegov razvoj. Cedefop je postal aktiven pospeševalec politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU na najvišjih ravneh. Ocena navaja tudi, da ima Cedefop odločilno vlogo kot „prosto dostopen vir“ informacij za celoten krog uporabnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja že od svoje ustanovitve, s čimer je pridobil močan ugled in prepoznavnost v evropskem poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

Ocenjevalec poudarja, da je kljub uspešnosti Cedefopove vloge „prosto dostopnega vira“ za širši krog uporabnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja zdaj morda čas, da se bolj usmeri na interese svojih najpomembnejših zainteresiranih strani, zlasti na področju razvoja politike. Ocena pravilno ugotavlja, da ti dve dejavnosti („prosto dostopen vir“ in podpora razvoju politike) nista nezdružljivi. Čeprav Cedefop zdaj zagotavlja več podpore za razvoj politike, je veliko dejavnosti namenjenih širšemu krogu uporabnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Pri tem ne gre za nezdružljivost, temveč za ravnotežje, ki ga je treba vzpostaviti.

Ocenjevalci menijo, da ima Cedefop dopolnilno vlogo v odnosu do drugih agencij, in ugotovili so, da se zaveda potrebe po izogibanju podvajanja ter da sprejema konkretne ukrepe za razjasnitev funkcij posameznih agencij. Glede na prihodnost in vse večji pomen dvojne vloge Cedefopa (podpora razvoju politike, „prosto dostopen vir“) bo za to mejno področje z drugimi agencijami še najprej potrebno aktivno upravljanje.

4.2. Uspešnost

Cedefop dela dobro in izpolnjuje pričakovanja večine svojih uporabnikov, ima zelo dober ugled in močno uveljavljeno ime v evropskem poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Je cenjen vir za poročanje, zbiranje in analiziranje informacij na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja na evropski ravni in ima priznano vlogo pri raziskovanju in razširjanju informacij s tega področja. Ocenjevalci so ugotovili, da so povratne informacije o dejavnostih Cedefopa na splošno pozitivne.

V oceni je navedenih nekaj prednosti in pomanjkljivosti Cedefopa. Prednosti so povezovanje v mreže, spodbujanje vzajemnega učenja in zagotavljanje primerljivih informacij. Največja dodana vrednost Cedefopa je, da združuje politiko in raziskave, zlasti tako, da ugotovitve raziskav upošteva pri političnih vprašanjih. Tako je Cedefop aktivno prispeval k nadaljevanju kopenhagenskega procesa za evropsko sodelovanje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju[12], in je zelo obširno in kompleksno nalogo uspešno opravil z malo sredstvi. Poleg tega dejavnosti Cedefopa v zvezi z napovedovanjem prihodnjih potreb po znanju zapolnjujejo vrzel znanja na evropski ravni.

Šibka točka Cedefopa je njegova komunikacijska strategija, zlasti glede spletnih strani, in pomanjkanje ustrezno razvite kulture ocenjevanja. Nadaljnjo pozornost je treba nameniti delu Cedefopove glavne mreže zagotavljanja informacij „ReferNet“, zlasti njeni zmožnosti zagotavljanja informacij, ki jih potrdijo nacionalni organi in natančno odražajo razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter prepoznavnost mreže v državah članicah.

4.3. Učinkovitost

Pri ocenjevanju učinkovitosti je bilo več težav. Za merjenje učinkovitosti je treba preučiti, kako se vložena sredstva (osebje in denar) pretvorijo v rezultate dejavnosti, da se ocenijo vrednost denarja in primerljivi stroški. Razpoložljivi podatki finančnih in projektnih poročil ocenjevalcem niso omogočali znanstvenega merjenja učinkovitosti. Ocenjevalci menijo, da se je proračun na podlagi dejavnosti začel izvajati proti koncu ocenjevalnega obdobja in da so bili kazalniki za merjenje učinkovitosti prvič v celoti na voljo šele leta 2005, zato je bila za 2005–2006 možna le delna primerjava.

Zaradi pomanjkanja znanstvenih podatkov so ocenjevalci za oceno stopnje učinkovitosti Cedefopa uporabili številne nadomestne meritve. Ugotovili so, da je obseg dejavnosti ogromen in ob upoštevanju razmerja med vloženimi sredstvi in rezultati (številne dejavnosti in produkti) se lahko šteje, da je Cedefop učinkovit.

Ocenjevalci poročajo, da je trenutno vodstvo nekaj zgoraj navedenih vprašanj že upoštevalo, vendar za to oceno prepozno. Pomemben korak, ki bo olajšal prihodnje ocenjevanje, bo popolno izvajanje proračuna na podlagi dejavnosti v Cedefopu leta 2008.

4.4. Dodana vrednost in učinek

V skladu s poročilom ocenjevalca je Cedefop organizacija z zelo posebno dodano vrednostjo. Trenutno njegovega dela ni mogoče nadomestiti in ni enakovredne organizacije, ki bi opravljala številne njegove dejavnosti. Cedefop je edina ustanova, usmerjena v vseevropsko zbiranje izkušenj in kompetenc v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Ocena navaja več področij, na katerih ima Cedefop jasno pozitiven učinek in prinaša dodano vrednost. Ključne prednosti organizacije so v nadaljevanju naštete dejavnosti:

- analiza napredka v kopenhagenskem procesu za krepitev evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja na podlagi informacij in izdelava poročil za ministrske sestanke; zato je bilo Cedefopu podeljenih še več pristojnosti in pooblastil za spremljanje in poročanje o napredku v državah članicah pri izvajanju evropske politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

- združevanje ustreznih raziskav na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za razlago trenutnih gibanj in spodbujanje evropskega pristopa za reševanje vprašanj na tem področju;

- zapolnjevanje vrzeli v znanju z zagotavljanjem potrebnih analiz trenutnih in prihodnjih potreb po znanju v Evropi;

- pomoč pri krepitvi evropskega sodelovanja z zagotavljanjem strokovnega znanja za pomoč pri oblikovanju, razvijanju in uporabi evropskih orodij, kot so Europass, Evropski okvir kvalifikacij in Evropski sistem prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju;

- spodbujanje razumevanja in vzajemnega učenja z združevanjem posameznikov – strokovnjakov, raziskovalcev in zlasti socialnih partnerjev. Evropska komisija je leta 2006 povabila Cedefop k usklajevanju novega združenega programa študijskih obiskov v okviru programa vseživljenjskega učenja[13] 2008–2013.

5. GLAVNA PRIPOROČILA ZUNANJE OCENE

Ta del navaja 16 priporočil ocene. Razvrščena so pod tremi naslovi: strateška vprašanja, poslovanje in notranje upravljanje.

5.1. Strateška vprašanja

- Cedefop mora še naprej iskati načine, kako zmanjšati obseg svojih dejavnosti. Svoja sredstva mora usmeriti na manj ključnih dejavnosti in okrepiti svoje upravljanje, da bi lahko čimbolj povečal vodilno vlogo na področjih svojega delovanja. Srednjeročne prednostne naloge za 2009–2011, ki jih Cedefop trenutno oblikuje, so dobra priložnost za vzpostavitev strateškega ravnovesja njegovega delovanja med zagotavljanjem prosto dostopnih virov in podporo izvajanju prednostnih nalog politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU. Izboljšana komunikacijska politika bi lahko Cedefopu omogočila podporo zainteresiranih strani in uporabnikov pri morebitnih strateških prilagoditvah (priporočila 2, 3, 4 in 5).

- Cedefop mora bolje izkoristiti svoje jasne in skladne strateške cilje, da bi njegova v cilje usmerjena kultura upravljanja postala vsakdanja praksa, ki bi se prenesla na celotno osebje (priporočilo 1).

- Cedefop mora začeti ukrepe za vzpostavitev investicijskega sklada / sklada za prestrukturiranje (v okviru dovoljenih pravil) za dodelitev razvojnih sredstev novim podjemom in prekinitev kroga nične vsote zaradi omejevanja (priporočilo 6).

V tem delu ocenjevalec naslavlja dve posebni priporočili tudi na Komisijo:

- pomagati Cedefopu pri iskanju načinov za prožnejše odzivanje na strateška vprašanja, reševanje katerih se od njega zahteva (priporočilo 7);

- skupaj z ustreznimi evropskimi službami in inštitucijami preučiti možnosti, kako v okviru predpisov Cedefopu omogočiti dolgoročnejše načrtovanje ukrepov (priporočilo 8).

5.2. Poslovanje

- Raziskovanje, svetovanje in podpora pri oblikovanju politike: več pozornosti je treba posvetiti ustvarjanju natančnih, pravočasnih in usmerjenih rezultatov za oblikovalce politike. Cedefop je na križišču politike in raziskav. S tem je treba učinkoviteje seznanjati širši krog njegovih uporabnikov in zainteresiranih strani, da se poudari njegova edinstvena vloga pri uporabi najnovejših raziskav o vprašanjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU in pri zapolnjevanju vrzeli v znanju. Cedefop mora razviti postopek predvidevanja in preučiti možna vprašanja v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem po letu 2010 ter jih upoštevati pri razvoju programa poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU (priporočila 12, 13 in 14).

- Komuniciranje, informacije in njihovo razširjanje: treba je pregledati komunikacijsko strategijo Cedefopa in v njej bolj upoštevati potrebe zainteresiranih in ciljnih skupin. Treba je sprejeti ukrepe za popoln izkoristek mreže ReferNet in uporabo vseh možnosti, ki jih model vsebuje (priporočili 9 in 10).

- Izmenjava in sodelovanje: program študijskih obiskov je treba razširiti in razviti v platformo, da se dobra praksa na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja prepoznava, razširja in izmenjuje po celotni EU (priporočilo 11).

5.3. Vprašanja notranjega upravljanja

- Proračun na podlagi dejavnosti mora dopolnjevati finančno poročanje na podlagi dejavnosti. Tako bo lahko Cedefop natančno ocenil dejanska sredstva, porabljena za dejavnosti (v primerjavi s predvidenimi sredstvi). Informacija o oportunitetnih stroških posameznih dejavnosti mu bo v pomoč tudi pri strateških odločitvah (priporočilo 15);

- Za okrepitev kulture ocenjevanja je treba uvesti merila za vrednotenje denarja in uspešnosti (stroški na enoto, primerjalna analiza stroškov) za namen rednega pregledovanja uspešnosti. To bi moralo vključevati zmožnost poročanja o učinku in razpoznavnosti (priporočilo 16).

Komisija in Cedefop na splošno sprejemata priporočila ocenjevalca. Cedefop ima omejena sredstva, zato je pomembno, da jih čim bolj učinkovito porablja. Glede na raznolikost glavnih zainteresiranih strani (vlad, organizacij delodajalcev, sindikatov, Evropske komisije) in kroga uporabnikov (od oblikovalcev politike do strokovnjakov), je pomembno najti pravo mešanico in ravnotežje med dejavnostmi v zvezi s podporo političnemu razvoju in izvajanju ter dejavnostmi v zvezi z zagotavljanjem podpore kot „prosto dostopen vir“ na področju vprašanj poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Komisija in Cedefop bosta izdelala podrobne akcijske načrte za upoštevanje ugotovitev in priporočil zunanje ocene.

6. UGOTOVITVE

Komisija se strinja z ocenjevalčevo splošno pozitivno oceno dela Cedefopa. Meni, da je Cedefop koristno prispeval k dejavnostim Skupnosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU. Od leta 2000 naprej so lizbonska strategija, Izobraževanje in usposabljanje 2010, kopenhagenski proces in širitev EU znatno spremenili evropski okvir poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Ocena priznava, da je bilo okolje Cedefopa v zadnjih šestih letih vedno kompleksnejše in zahtevnejše. Ugotavlja, da je bil odziv Cedefopa dober in zelo prožen, ter da je imel velik učinek in vrednost.

Cedefop je proces razvijanja politike podpiral zlasti s pomočjo pri izvajanju delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010 ter s spremljanjem in poročanjem o napredku držav članic pri izvajanju prednostnih nalog evropske politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja, dogovorjenih v okviru kopenhagenskega procesa. Cedefop je prispeval h krepitvi evropskega sodelovanja s pomočjo pri razvoju evropskih orodij, kot sta Europass in Evropski okvir kvalifikacij, ter s spodbujanjem izmenjav in vzajemnega učenja prek programa študijskih obiskov.

Ocena ugotavlja, da ima Cedefop močno uveljavljeno ime, da prinaša odločilno dodano vrednost in za veliko dejavnosti nima očitnega tekmeca. „Nobena druga ustanova ni tako osredotočena na poklicno izobraževanje in usposabljanje ter na vseevropsko zbiranje izkušenj in kompetenc na tem področju. Veliko dejstev govori v prid trditvi, da bi bilo treba v primeru, da Cedefop ne bi obstajal, podobno ustanovo po vsej verjetnosti ustanoviti.“

V ocenjevalnem obdobju 2001–2006 se je Cedefop preusmeril od zgolj svoje tradicionalne vloge „prosto dostopnega vira“ za širši krog uporabnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter postal bolj proaktiven pri podpiranju razvoja politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU. Ta strateški premik se je začel leta 2002 s kopenhagensko izjavo in se pospešil s sporočili iz Maastrichta in Helsinkov; po pričakovanjih se bo tudi nadaljeval.

Ocena ugotavlja, da upravni odbor široko podpira strateško preusmeritev Cedefopa. Da bi bil tak premik uspešen, sta potrebni učinkovita postavitev prednostnih nalog in dodelitev sredstev. Vendar Cedefop še naprej deluje kot „prosto dostopen vir“ za poklicno izobraževanje in usposabljanje v Evropi in istočasno podpira razvoj politike. Ocenjevalci menijo, da „s tem ni težav, dokler seveda to dopuščajo viri in tam, kjer znanje v organizaciji omogoča oboje.“

Glede na to, da bo Cedefop po pričakovanjih zagotavljal še večjo podporo razvoju in izvajanju politik in da so viri omejeni, je pomembno, da se razpoložljiva sredstva osredotočijo na manjše število ključnih dejavnosti. Do določene mere se mora Cedefop odmakniti od svoje vloge „prosto dostopnega vira“. To je povezano s težkimi odločitvami za prenehanje dejavnosti, ki imajo sicer svojo vrednost, vendar pa ključnim zainteresiranim stranem ne prinašajo znatne dodane vrednosti.

Cedefop mora preučiti svojo informacijsko in komunikacijsko strategijo ter ustrezne službe in informacije usmeriti v posebne skupine zainteresiranih strani, ki potrebujejo različne vrste in formate informacij. Pomembno je, da Cedefop v svojo strateško preusmeritev v podporne dejavnosti glede politike vključi širši krog uporabnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja in mu jo tudi pojasni.

Polno izvajanje proračuna na podlagi dejavnosti v letu 2008 je pomemben korak k jasnemu in lažje razumljivemu razmerju med vlaganjem in rezultati pri različnih dejavnostih in s tem k njihovi strateški vrednosti za organizacijo in njene zainteresirane strani. Kot priporoča ocenjevalec, mora Cedefop preučiti, kako se lahko ta sistem uporabi za finančni nadzor in finančna poročila, da se ocenijo dejanska sredstva, porabljena za dejavnosti (v primerjavi s predvidenimi sredstvi). To bi morali dopolnjevati ustrezni merljivi kazalniki, kar bi olajšalo doseganje ciljev in pomagalo oceniti učinek Cedefopa na področjih, na katerih deluje.

Uprava Cedefopa si mora še naprej prizadevati za oblikovanje jasne vizije in svoje strateško poslanstvo prenesti na celotno osebje.

Poročilo o zunanji oceni vsebuje koristne ugotovitve in priporočila za nadaljnji razvoj Cedefopa kot agencije EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje. Dejansko upoštevanje ugotovitev in priporočil ocenjevalca bo zagotovljeno na dveh ravneh:

- akcijski načrt, ki ga Cedefop predloži svojemu upravnemu odboru, v katerem na kratko predstavi analize in predlog ukrepov na podlagi priporočil ocenjevalca. Izvajanje akcijskega načrta bo spremljal upravni odbor;

- akcijski načrt, ki ga bo oblikoval GD EAC ob upoštevanju akcijskega načrta Cedefopa, ki bo zadeval ugotovitve in priporočila ocene, ki presegajo pristojnosti Cedefopa, zlasti tiste, ki so naslovljeni na Komisijo.

[pic]

Priloga 2

RAZVOJ PRORAČUNA, 2001–2006

Subvencija Skupnosti | Prihodek (vnesen v končni proračun in dejansko zbran) | Odobritve za odhodke (vnesene v končni proračun) po naslovu | Odobritve za odhodke (prevzete in plačane) | Človeški viri |

Leto | |Vnesen prihodek

v 1000 EUR | Zbrani prihodki

v 1000 EUR | Osebje

(naslov 1)

v 1000 EUR | Upravljanje in infrastruktura

(naslov 2)

v 1000 EUR | Poslovanje

(naslov 3)

v 1000 EUR | Opravljene odobritve za prevzem obveznosti

v 1000 EUR | Opravljena plačila

v 1000 EUR | Načrt delovnih mest

| Skupno število osebja (na dan 31. 12. v letu) | | 2001 | B3-1030: 8,5 mio. EUR

B3-1031: 4,7 mio. EUR

Skupaj: 13,2 mio. EUR |13 600 |13 500 |7 500 |1 000 |5 000 |13 500 |10 600 |81 mest |127 | | 2002 | B3-1030: 9,2 mio. EUR

B3-1031: 4,5 mio. EUR

Skupaj: 13,7 mio. EUR |14 200 |12 600 |8 100 |1 100 |5 000 |13 900 |10 900 |83 mest |123 | | 2003 | B3-1030: 9,4 mio. EUR

B3-1031:5,1 mio. EUR

Skupaj: 14,5 mio. EUR |14 700 |15 300 |8 000 |1 200 |5 500 |15 400 |11 300 |83 mest |125 | | 2004 | 15 03 01 03:

10,638 mio. EUR

15 03 01 04:

5,162 mio. EUR

Skupaj: 15,8 mio. EUR |16 546 |14 466 |9 243 |1 395 |5 958 |16 313 |12 270 |88 mest |137 | | 2005 | 15 03 01 03:

10,662 mio. EUR

15 03 01 04:

5,438 mio. EUR

Skupaj: 16,1 mio. EUR |17 093 |16 989 |9 468 |1 372 |5 578 |15 290 |14 381 |91 mest |123 | | 2006 | 15 03 01 03:

10,962 mio. EUR

15 03 01 04:

5,438 mio. EUR

Skupaj: 16,4 mio. EUR |17 563 |15 313 |9 443 |1 419 |5 978 |15 872 |13 475 |95 mest |123 | |Odkar je bil leta 2004 izveden prehod na proračun na podlagi dejavnosti: 15 03 01 03 nadomesti B3-1030; 15 03 01 04 nadomesti B3-1031.

[1] UL L 39, 13.2.1975, str. 1–4.

[2] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1525/2007 z dne 17. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

[3] Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 478/2007 z dne 23. aprila 2007 o spremembi Uredbe (EC, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002.

[4] Spletna stran Cedefopa na http://www.cedefop.europa.eu/.

[5] Glavna uprava Cedefopa, ki je bil ustanovljen 1975, je bila prvotno v Berlinu in je bila 1995 preseljena v Solun.

[6] Srednjeročne prednostne naloge in letni delovni programi so na voljo na Cedefopovi spletni strani (glej opombo 4).

[7] http://www.ec.europa.eu/education/programmes/evaluation/cedefop/final_report_pl_ramboll_en.pdf

[8] http://www.ec.europa.eu/education/programmes/evaluation/cedefop/annex_position_paper_en.pdf

[9] http://www.ec.europa.eu/education/programmes/evaluation/cedefop/actionpl_en.pdf

[10] Po konkurenčnem postopku za oddajo naročil je bila s podjetjem Ecotec Research and Consulting Ltd sklenjena okvirna pogodba za izdelavo ocene povezanih dejavnosti GD EAC.

[11] „Ocenjevanje dejavnosti EU: Praktični vodič za službe Komisije, Evropske komisije, Generalnega direktorata za proračun, julij 2004“.

[12] Informacije o kopengahenskem procesu so na voljo na http://ec.europa.eu/education/policies/2010/vocational_en.html.

[13] Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (1720/2006/ES), UL L 327, 24.11.2006, str. 45.