(1)

Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) prispeva k zmanjšanju sistemskega tveganja s povečanjem preglednosti prostega trga izvedenih finančnih instrumentov (OTC) ter z zmanjšanjem kreditnega in operativnega tveganja nasprotne stranke, povezanega z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

(2)

Potrgovalne infrastrukture so temeljni vidik unije kapitalskih trgov in so odgovorne za številne postopke po trgovanju, vključno s kliringom. Učinkovit in konkurenčen klirinški sistem v Uniji je bistvenega pomena za delovanje kapitalskih trgov Unije in je temelj finančne stabilnosti Unije. Zato je treba določiti nadaljnja pravila za izboljšanje učinkovitosti klirinških storitev v Uniji na splošno in zlasti centralnih nasprotnih strank (CNS) z racionalizacijo postopkov, zlasti za zagotavljanje dodatnih storitev ali dejavnosti in za spremembo modelov tveganja CNS, s povečanjem likvidnosti, spodbujanjem kliringa pri CNS iz Unije, posodobitvijo okvira, v katerem delujejo CNS, ter zagotavljanjem potrebne prožnosti CNS in drugim finančnim udeležencem, da lahko konkurirajo na notranjem trgu.

(3)

Udeleženci na trgu Unije morajo imeti več možnosti glede dostopa do varnih in učinkovitih klirinških storitev. Da bi CNS privabile stranke, morajo biti varne in odporne. Uredba (EU) št. 648/2012 določa ukrepe za povečanje preglednosti trgov izvedenih finančnih instrumentov in zmanjšanje tveganj s kliringom in izmenjavo kritij. V zvezi s tem imajo CNS pomembno vlogo pri zmanjševanju finančnih tveganj. Zato bi bilo treba določiti pravila za nadaljnjo krepitev stabilnosti CNS iz Unije, zlasti s spremembo nekaterih vidikov regulativnega okvira. Poleg tega je treba ob priznavanju vloge CNS iz Unije pri ohranjanju finančne stabilnosti Unije dodatno okrepiti njihov nadzor, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti njihovi vlogi v širšem finančnem sistemu in dejstvu, da opravljajo čezmejne storitve.

(4)

Centralni kliring je globalni posel, udeleženci na trgu Unije pa so dejavni na mednarodni ravni. Vendar so bili od sprejetja sprememb k Uredbi (EU) št. 648/2012 v zvezi s postopki in organi, ki sodelujejo pri izdaji dovoljenja CNS, in zahtevami za priznanje CNS iz tretjih držav, večkrat izraženi pomisleki, tudi s strani Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (5), glede stalnih tveganj za finančno stabilnost Unije, ki izhajajo iz prevelike koncentracije kliringa v nekaterih CNS iz tretjih držav, zlasti zaradi morebitnih tveganj, ki se lahko pojavijo v izjemnih tržnih pogojih. Kratkoročno je Komisija sprejela vrsto odločitev o enakovrednosti za ohranitev dostopa do CNS iz Združenega kraljestva, da bi zmanjšala tveganje za učinke izrazitega naglega padca, povezane z izstopom Združenega kraljestva iz Unije, in posledične nenadne prekinitve dostopa udeležencev na trgu Unije do CNS iz Združenega kraljestva. Vendar je Komisija pozvala udeležence na trgu v Uniji, naj srednjeročno zmanjšajo svojo prekomerno izpostavljenost do sistemskih CNS iz tretjih držav. Komisija je ta poziv ponovila v svojem sporočilu „Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti“ z dne 19. januarja 2021. Tveganja in učinki prekomerne izpostavljenosti do sistemskih CNS iz tretjih držav so bili obravnavani v poročilu, ki ga je ESMA objavil decembra 2021 po opravljeni oceni na podlagi člena 25(2c) Uredbe (EU) št. 648/2012. V navedenem poročilu je bilo ugotovljeno, da so nekatere storitve, ki jih opravljajo sistemsko pomembne CNS iz Združenega kraljestva, tako znatnega sistemskega pomena, da sedanja ureditev iz Uredbe (EU) št. 648/2012 ne zadostuje za obvladovanje tveganj za finančno stabilnost Unije. Da bi se zmanjšala morebitna tveganja za finančno stabilnost Unije zaradi nadaljnje prekomerne odvisnosti od sistemskih CNS iz tretjih držav, pa tudi da bi se povečala sorazmernost ukrepov za CNS iz tretjih držav, ki pomenijo manjše tveganje za finančno stabilnost Unije, je treba okvir, uveden z Uredbo (EU) 2019/2099 Evropskega parlamenta in Sveta (6), dodatno prilagoditi tveganjem, ki jih predstavljajo različne CNS iz tretjih držav.

(5)

Z Uredbo (EU) št. 648/2012 so transakcije znotraj skupine izvzete iz obveznosti kliringa in zahtev po kritju. Da bi se zagotovili večja pravna varnost in predvidljivost v zvezi z okvirom za transakcije znotraj skupine, bi bilo treba ureditev za odločitve o enakovrednosti iz člena 13 Uredbe (EU) št. 648/2012 nadomestiti s preprostejšim okvirom. Člen 3 Uredbe (EU) št. 648/2012 bi zato bilo treba spremeniti tako, da se potreba po odločitvi o enakovrednosti nadomesti s seznamom tretjih držav, za katere se izjema ne bi smela odobriti. Poleg tega bi bilo treba ustrezno spremeniti člen 13 Uredbe (EU) št. 648/2012, da bi zagotovili odločitve o enakovrednosti le v zvezi s členom 11 navedene uredbe. Ker se člen 382 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) nanaša na posle znotraj skupine v smislu Uredbe (EU) št. 648/2012, bi bilo treba ustrezno spremeniti tudi člen 382 Uredbe (EU) št. 575/2013.

(6)

Ker za subjekte s sedežem v tretjih državah, ki so uvrščene na seznam držav, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svoji nacionalni ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, kot je navedeno v Uredbi (EU) 2024/1624 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ali v tretjih državah, ki so navedene v Prilogi I k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, velja manj strogo regulativno okolje, lahko njihovo delovanje poveča tveganje za finančno stabilnost Unije, tudi zaradi povečanega kreditnega tveganja nasprotne stranke in pravnega tveganja. Zato taki subjekti ne bi smeli biti upravičeni do obravnave v okviru transakcij znotraj skupine.

(7)

Strateške pomanjkljivosti v nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ali pomanjkanje sodelovanja za davčne namene niso nujno edini dejavniki, ki lahko vplivajo na tveganja, vključno s kreditnim tveganjem nasprotne stranke in pravnim tveganjem, povezana s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih. Vlogo imajo tudi drugi dejavniki, kot je nadzorni okvir. Zato bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi bi opredelila tretje države, katerih subjekti ne smejo biti upravičeni do izvzetja znotraj skupine, čeprav te tretje države niso opredeljene kot tretje države z visokim tveganjem ali navedene v Prilogi I k sklepom Sveta o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. Ob upoštevanju dejstva, da imajo transakcije znotraj skupine koristi od manjših regulativnih zahtev, bi morali regulatorji in nadzorniki skrbno spremljati in ocenjevati tveganja, povezana s transakcijami, ki vključujejo subjekte iz tretjih držav.

(8)

Da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za kreditne institucije iz Unije in tretjih držav, ki ponujajo klirinške storitve pokojninskim shemam, bi bilo treba uvesti izjemo od obveznosti kliringa iz Uredbe (EU) št. 648/2012, kadar finančna nasprotna stranka iz Unije, za katero velja obveznost kliringa, ali nefinančna nasprotna stranka, za katero velja obveznost kliringa, sklene transakcijo s pokojninsko shemo s sedežem v tretji državi, ki je v skladu z nacionalnim pravom navedene tretje države izvzeta iz obveznosti kliringa.

(9)

Uredba (EU) št. 648/2012 spodbuja uporabo centralnega kliringa kot glavne tehnike zmanjševanja tveganja za izvedene finančne instrumente OTC. Tveganja, povezana s pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih OTC, se zato najbolje zmanjšajo, kadar za pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih kliring opravi CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljnjem besedilu: CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana). Iz tega sledi, da bi bilo treba v tak izračun pozicije, ki se primerja s pragovi kliringa, določenimi na podlagi člena 10(4), točka (b), Uredbe (EU) št. 648/2012, vključiti samo tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere ni opravljen kliring pri CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana. Da nova metodologija ne bi vplivala na trenutno preudarno kritje obveznosti kliringa, je primerno, da se ESMA pooblasti, da po potrebi določi tudi skupni prag kliringa.

(10)

Storitve za zmanjšanje tveganj po trgovanju (PTRR) zmanjšujejo tveganja, kot sta kreditno tveganje in operativno tveganje, portfeljev izvedenih finančnih instrumentov, ter so torej koristno orodje za izboljšanje odpornosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC. Vključujejo storitve, kot so storitve stiskanja portfelja, optimizacije portfelja in ponovnega uravnoteženja. Ponudniki storitev PTRR pogosto uporabljajo kompleksne finančne instrumente, da bi dosegli, da za transakcije, ki so rezultat izvedbe PTRR, ne bo veljala obveznost kliringa. To omejuje uporabnost in dostopnost storitev PTRR za udeležence na razvitih finančnih trgih in zmanjšuje koristi uporabe storitev PTRR, saj uporaba kompleksnih produktov, za katere ne velja obveznost kliringa, povečuje tveganje v finančnem sistemu. Glede na koristi storitev PTRR bi bilo treba olajšati njihovo uporabo in jo dati na voljo širši skupini tržnih udeležencev. Zato bi morale biti transakcije, ki izhajajo iz storitev PTRR, izvzete iz obveznosti kliringa. Hkrati bi morali za izvzetje veljati ustrezni pogoji, ki jih mora natančneje opredeliti in dopolniti ESMA, da bi zagotovili varno in učinkovito uporabo storitev PTRR.

(11)

Obravnavati je treba tveganja za finančno stabilnost, povezana s prekomerno izpostavljenostjo klirinških članov Unije in strank do sistemsko pomembnih CNS iz tretjih držav (CNS stopnje 2), ki opravljajo klirinške storitve, ki jih je ESMA na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 opredelil kot klirinške storitve znatnega sistemskega pomena. ESMA je decembra 2021 sklenil, da je opravljanje nekaterih klirinških storitev, ki jih opravljata dve CNS stopnje 2, in sicer za obrestne izvedene finančne instrumente OTC, denominirane v eurih, obrestne izvedene finančne instrumente OTC, denominirane v poljskih zlotih, posle kreditne zamenjave, denominirane v eurih, in kratkoročne obrestne izvedene finančne instrumente, denominirane v eurih, znatnega sistemskega pomena za Unijo ali za eno ali več njenih držav članic. Kot je navedel v svojem poročilu o oceni iz decembra 2021, bi lahko spremembe primernega zavarovanja s premoženjem, kritij ali odbitkov navedenih CNS stopnje 2 negativno vplivale na trge državnih obveznic ene ali več držav članic in širše na finančno stabilnost Unije, če bi se navedene CNS znašle v finančnih težavah. Poleg tega lahko motnje na trgih, pomembnih za izvajanje denarne politike, ovirajo transmisijski mehanizem, ki je ključen za centralne banke izdajateljice. Zato je primerno, da se od vseh finančnih in nefinančnih nasprotnih strank, za katere velja obveznost kliringa, zahteva, da imajo neposredno ali posredno račune in opravijo kliring reprezentativnega števila transakcij pri CNS s sedežem v Uniji. Ta zahteva bi morala prispevati k zmanjšanju opravljanja klirinških storitev z znatnim sistemskim pomenom s strani navedenih CNS stopnje 2. Glede na najnovejši razvoj trga, zlasti v zvezi s posli kreditne zamenjave, denominiranimi v eurih, je primerno, da se zahteva uporablja le za obrestne izvedene finančne instrumente OTC, denominirane v eurih in v poljskih zlotih, ter kratkoročne obrestne izvedene finančne instrumente, denominirane v eurih, poleg vseh drugih klirinških storitev, ki bodo v prihodnjih ocenah na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 opredeljene kot storitve znatnega sistemskega pomena.

(12)

Zahteva glede aktivnega računa bi se morala uporabljati za finančne in nefinančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa, ter presegati pragove kliringa v vseh kategorijah pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, za katere je ESMA opredelil, da so znatnega sistemskega pomena. Pri preverjanju, ali za njih velja zahteva glede aktivnega računa, bi morale nasprotne stranke, ki so del skupin s sedežem v Uniji, upoštevati pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki spadajo v klirinške storitve znatnega sistemskega pomena in za katere kliring opravlja kateri koli subjekt v skupini, vključno s subjekti s sedežem v tretjih državah, saj bi te pogodbe lahko prispevale k previsoki stopnji izpostavljenosti skupine kot celote. Vključiti bi bilo treba tudi pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih podrejenih podjetij skupin iz Unije s sedežem v tretjih državah, da se tem skupinam prepreči selitev klirinških dejavnosti iz Unije v izogib zahtevi glede aktivnega računa. Nasprotna stranka, za katero velja zahteva glede aktivnega računa in ki pripada skupini, bi morala izpolnjevati obveznost reprezentativnosti na podlagi lastnih transakcij. Za subjekte iz tretjih držav, za katere ne velja obveznost kliringa na podlagi prava Unije, obveznost vodenja aktivnega računa ne velja.

(13)

Zahteva glede aktivnega računa je nova zahteva. Ustrezno bi bilo treba upoštevati novost zahteve in potrebo udeležencev na trgu, da se ji postopno prilagodijo. Zato je primerno, da tržni udeleženci lahko izpolnijo zahtevo glede aktivnega računa tako, da pri CNS Unije odprejo stalno delujoče račune. Zahteva glede aktivnega računa bi morala vključevati operativne elemente. Račun bi moral biti primeren za hiter kliring znatnega števila poslov, prenesenih iz CNS stopnje 2, in za kliring novih poslov v kategorijah pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so bile opredeljene kot znatnega sistemskega pomena. Ti operativni elementi bi morali prispevati tudi k spodbujanju nasprotnih strank k prenosu poslov v Unijo. V zvezi s tem je primerno, da se upošteva položaj nasprotnih strank, ki pri CNS Unije že opravljajo kliring znatnega zneska svojih transakcij v obrestnih izvedenih finančnih instrumentih, denominiranih v eurih in poljskih zlotih, ter v kratkoročnih obrestnih izvedenih finančnih instrumentih, denominiranih v eurih. Za te nasprotne strani ne bi smele veljati operativne zahteve, povezane z zahtevo glede aktivnega računa.

(14)

Da bi zagotovili, da zahteva glede aktivnega računa prispeva k splošnemu cilju zmanjšanja prevelike izpostavljenosti do klirinških storitev bistvenega sistemskega pomena, ki jih zagotavljajo CNS iz tretjih držav, in da račun ni v mirovanju, bi bilo treba kliring minimalnega števila pogodb o izvedenih finančnih instrumentih opraviti na aktivnih računih. Te pogodbe bi morale predstavljati različne podkategorije pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki spadajo v storitve kliringa z bistvenim sistemskim pomenom („obveznost reprezentativnosti“). Obveznost reprezentativnosti bi morala odražati različnost portfeljev finančnih in nefinančnih nasprotnih strani, za katere velja zahteva glede aktivnega računa. Za pogodbe z različnimi zapadlostmi in različnih velikosti bi bilo treba opraviti kliring prek aktivnih računov in pogodb različne ekonomske narave, vključno z vsemi razredi obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost kliringa na podlagi delegiranih uredb Komisije (EU) 2015/2205 (9) in (EU) 2016/1178 (10), kar zadeva pogodbe, denominirane v poljskih zlotih. Za opredelitev minimalnega števila pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, za katere bi bilo treba opraviti kliring prek aktivnih računov, bi ESMA moral opredeliti do tri razrede izvedenih finančnih instrumentov med pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, ki spadajo v klirinške storitve znatnega sistemskega pomena. ESMA bi moral na podlagi kombinacije velikosti in zapadlosti nadalje opredeliti do pet najpomembnejših podkategorij poslov na razred izvedenih finančnih instrumentov. Nato bi bilo treba od nasprotnih strank zahtevati, da v referenčnem obdobju opravijo kliring vsaj petih poslov v vsaki zadevni podkategoriji. Število pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, za katere je treba opraviti kliring, bi moralo biti vsaj pet poslov v referenčnem obdobju na letni povprečni osnovi, kar pomeni, da bi morali pristojni organi pri ocenjevanju, ali nasprotne strani izpolnjujejo obveznost reprezentativnosti, upoštevati celotno število poslov v letu. Da bi zagotovili sorazmeren pristop in preprečili nalaganje prekomernega bremena nasprotnim stranem, ki imajo omejene dejavnosti v različnih podkategorijah pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki jih je opredelil ESMA, bi bilo treba za obveznost reprezentativnosti uporabiti prag „de minimis“. Poleg tega je treba ustrezno upoštevati poseben poslovni model pokojninskih shem Unije. V več primerih imajo take sheme omejeno število poslov z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so koncentrirani, dolgoročni in imajo visok nominalni znesek. Zato je primerno uvesti zmanjšano obveznost reprezentativnosti, ki bi morala v najpomembnejših podkategorijah na referenčno obdobje predvidevati kliring enega posla namesto petih. Države članice bi morale uvesti ustrezne periodične denarne kazni za primere, kadar nasprotna stran, za katero velja zahteva glede aktivnega računa, ne izpolni svojih obveznosti v zvezi z operativnimi merili ali obveznostjo reprezentativnosti.

(15)

ESMA ima pomembno vlogo pri ocenjevanju znatnega sistemskega pomena CNS iz tretjih držav in njihovih klirinških storitev. ESMA bi moral v 18 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe ali kadar koli v primeru tveganja za finančno stabilnost oceniti učinke te uredbe na zmanjšanje izpostavljenosti do sistemsko pomembnih CNS stopnje 2 ter o njih poročati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. ESMA bi moral predlagati vse ukrepe, za katere meni, da so potrebni, ter količinske pragove, in jim priložiti oceno učinka ter analizo stroškov in koristi. ESMA bi moral pri pripravi ocene in poročila sodelovati z Evropskim sistemom centralnih bank (ESCB), Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB) in mehanizmom skupnega spremljanja, vzpostavljenim s to uredbo. V šestih mesecih po sprejetju poročila ESMA bi morala Komisija pripraviti svoje poročilo, ki mu je po potrebi lahko priložen tudi zakonodajni predlog.

(16)

Da bi spodbujali kliring v Uniji in zagotovili njeno finančno stabilnost ter zagotovili, da so stranke seznanjene s svojimi možnostmi in da lahko sprejmejo utemeljeno odločitev o tem, kje bodo opravile kliring svojih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, bi morali klirinški člani in stranke, ki opravljajo klirinške storitve tako pri CNS, ki imajo dovoljenje, kot pri CNS, ki so priznane, svoje stranke obvestiti o možnosti kliringa pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih pri CNS iz Unije. Prejete informacije bi morale vključevati informacije o vseh stroških, ki jih bodo klirinški člani in stranke, ki zagotavljajo klirinške storitve, zaračunali strankam. Informacije o stroških, ki bi jih morali razkriti klirinški člani in stranke, ki zagotavljajo klirinške storitve, bi morale biti omejene na CNS Unije, v zvezi s katerimi zagotavljajo klirinške storitve. Obveznost obveščanja strank o možnosti kliringa pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih prek CNS iz Unije se razlikuje od zahteve glede aktivnega računa in naj bi se uporabljala splošneje, da bi zagotovili ozaveščenost o ponudbi kliringa CNS iz Unije.

(17)

Za zagotovitev, da imajo pristojni organi potrebne informacije o dejavnostih kliringa, ki jih izvajajo klirinški člani ali stranke pri priznanih CNS tretjih držav, bi bilo treba za take klirinške člane ali stranke uvesti obveznost poročanja. Informacije, o katerih je treba poročati, bi morale razlikovati med transakcijami z vrednostnimi papirji, transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti na reguliranih trgih in transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. ESMA bi moral natančno določiti vsebino in obliko informacij, o katerih je treba poročati, in pri tem zagotoviti, da se s to obveznostjo ne ustvarjajo dodatne zahteve za poročanje, razen če je to potrebno, tako da bi se čimbolj zmanjšalo upravno breme za klirinške člane ali stranke.

(18)

Na podlagi sedanjega okvira ESMA prejema podatke o transakcijah na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 in Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (11), kar mu zagotavlja vpogled na trge na ravni Unije, ne pa tudi na upravljanje tveganj CNS. Zato bi moral ESMA poleg navedenih podatkov, zahtevati pravočasne in zanesljive informacije o dejavnostih in praksah CNS, da bi izpolnil svojo nalogo zagotavljanja finančne stabilnosti. Uvesti bi bilo treba uradno zahtevo, da CNS iz Unije ESMA poročajo v zvezi z upravljanjem tveganja CNS. Uvedba take zahteve bi pripomogla tudi k nadaljnji krepitvi standardizacije in primerljivosti podatkov, s čimer bi zagotovili redno posredovanje podatkov.

(19)

Nedavni stresni dogodki na blagovnih borzah so pokazali, kako pomembno je, da imajo organi celovito sliko o dejavnostih z izvedenimi finančnimi instrumenti in o izpostavljenosti nefinančnih nasprotnih strank, za katere velja obveznost kliringa. O pozicijah v izvedenih finančnih instrumentih nefinančnih nasprotnih strank, za katere velja obveznost kliringa in so del skupine, katere transakcije znotraj skupine so izvzete iz obveznosti poročanja, bi moralo poročati njihovo nadrejeno podjetje v Uniji na zbirni osnovi. Poročati bi bilo treba vsak teden na ravni enote in razčlenjeno po vrsti izvedenih finančnih instrumentov. Navedene informacije bi se morale zagotoviti ESMA in ustreznemu pristojnemu organu posameznih subjektov v skupini. Primerno je tudi, da se upoštevajo pomisleki nadzorne skupnosti glede kakovosti podatkov, ki jih na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 sporočijo finančne in nefinančne nasprotne stranke. Od subjektov, za katere velja obveznost poročanja na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, bi bilo zato treba zahtevati, da ravnajo s potrebno skrbnostjo in vzpostavijo ustrezne postopke ter ureditve za zagotovitev kakovosti podatkov, preden predložijo podatke. ESMA bi morala izdati smernice za nadaljnjo določitev teh postopkov in ureditev, ob upoštevanju možnosti, da se zahteve uporabljajo sorazmerno. Da bi zagotovili izpolnjevanje zahtev glede kakovosti podatkov, bi morale države članice sprejeti ustrezne kazni, kadar sporočeni podatki vsebujejo sistematične očitne napake. ESMA bi morala pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi, kaj za namene uvajanja teh kazni pomeni sistematična očitna napaka. Čeprav imajo subjekti možnost, da prenesejo obveznost poročanja, ostanejo odgovorni v primeru, da so podatki, ki jih sporoči subjekt, na katerega so prenesli obveznost poročanja, netočni ali podvojeni.

(20)

Za zagotovitev, da so pristojni organi vedno seznanjeni z izpostavljenostmi na ravni subjekta in skupine ter da lahko spremljajo te izpostavljenosti, bi morali pristojni organi vzpostaviti učinkovite postopke sodelovanja za izračun pozicij v pogodbah, za katere se ne opravlja kliring pri CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana, ter za aktivno vrednotenje in ocenjevanje ravni izpostavljenosti v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC na ravni subjekta in skupine. Da bi ESMA imel splošno sliko o dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC nefinančnih nasprotnih strank s sedežem v Uniji ter njihovih nadrejenih podjetij, bi morali organi, pristojni za te nefinančne nasprotne stranke in nadrejena podjetja, redno poročati ESMA. Poročanje ne bi smelo ponavljati informacij, ki so že bile predložene z drugimi zahtevami glede poročanja iz Uredbe (EU) št. 648/2012, temveč bi moralo zagotavljati informacije o razvoju portfeljev teh nefinančnih nasprotnih strank med dvema datumoma poročanja ter oceno tveganj, ki bi jim lahko bile te nasprotne stranke izpostavljene. Organi, pristojni za nefinančne nasprotne stranke, ki so del skupine, bi morali sodelovati, da bi zmanjšali breme poročanja in ocenili intenzivnost ter vrsto dejavnosti z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC teh nefinančnih nasprotnih strank.

(21)

Zagotoviti je treba, da bo Delegirana uredba Komisije (EU) št. 149/2013 (12) v zvezi z merili za določitev, katere pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC so objektivno merljive kot pogodbe, ki zmanjšujejo tveganje, še naprej ustrezna glede na razvoj dogodkov na trgu. Zagotoviti je treba tudi, da vrednosti pragov kliringa, določene v navedeni delegirani uredbi, ustrezno in natančno odražajo različna tveganja in značilnosti izvedenih finančnih instrumentov, razen obrestnih, deviznih, kreditnih in lastniških izvedenih finančnih instrumentov. ESMA bi moral zato tudi pregledati in po potrebi pojasniti navedeno delegirano uredbo ter po potrebi predlagati spremembe. ESMA se spodbuja, naj prouči in med drugim zagotovi več razčlenjenosti za izvedene finančne instrumente na blago. Ta razčlenjenost bi se lahko zagotovila z ločitvijo pragov kliringa po sektorjih in vrstah, na primer z razlikovanjem med blagom, povezanim s kmetijstvom, energijo ali kovinami, ali z razlikovanjem navedenega blaga na podlagi drugih značilnosti, kot so okoljska, družbena in upravljavska merila, okoljsko trajnostne naložbe ali značilnosti, povezane s kriptosredstvi. Med pregledom si bi moral ESMA prizadevati za posvetovanje z ustreznimi deležniki, ki imajo posebno znanje o določenem blagu.

(22)

Nefinančne nasprotne stranke, ki izmenjujejo zavarovanje s premoženjem za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere se kliring ne izvede prek CNS, bi morale imeti dovolj časa za pogajanja in testiranje ureditev za izmenjavo takega zavarovanja.

(23)

Da bi preprečili razdrobljenost trga in zagotovili enake konkurenčne pogoje ter ob upoštevanju dejstva, da v nekaterih jurisdikcijah tretjih držav za izmenjavo gibljivega in začetnega kritja za opcije na posamezne delnice in opcije na delniške indekse ne veljajo enakovredne zahteve za kritje, bi morala biti obravnava takih produktov izvzeta iz zahteve po postopkih obvladovanja tveganja v zvezi s pravočasno, natančno in ustrezno ločeno izmenjavo zavarovanja s premoženjem, če ni dovolj mednarodne konvergence glede njihove obravnave. ESMA bi moral v sodelovanju z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (13), in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14) (v nadaljnjem besedilu: evropski nadzorni organi), spremljati regulativni razvoj v jurisdikcijah tretjih držav in razvoj izpostavljenosti nasprotnih strank, za katere se uporablja Uredba (EU) št. 648/2012, v zvezi z opcijami na posamezne delnice in opcijami na delniške indekse, za katere se kliring ne izvede prek CNS, ter Komisiji vsaj vsaka tri leta poročati o rezultatih takega spremljanja. Kadar je Komisija prejela to poročilo, bi morala oceniti, ali je mednarodni razvoj privedel do večje konvergence pri obravnavi opcij na posamezne delnice in opcij na delniške indekse oziroma, ali odstopanje ogroža finančno stabilnost Unije ali ene oziroma več njenih držav članic. V tem primeru bi Komisija morala biti pooblaščena, da prekliče izvzetje v zvezi z obravnavo opcij na posamezne delnice in opcij na delniške indekse. Na ta način se lahko zagotovi vzpostavitev ustreznih zahtev v Uniji za zmanjševanje kreditnega tveganja nasprotnih strank v zvezi s takšnimi pogodbami, pri čemer bi se izognili možnostim za regulativno arbitražo.

(24)

Da bi izpolnili zahteve glede začetnega kritja iz Uredbe (EU) št. 648/2012, številni udeleženci na trgu Unije uporabljajo pro forma modele začetnega kritja za celotno panogo. Glede na to, da se ti modeli uporabljajo v celotni panogi, ni verjetno, da bi bili občutno spremenjeni zaradi preferenc vsakega posameznega uporabnika ali različnih ocen vsakega posameznega pristojnega organa, ki dovoljuje, da subjekti, ki jih nadzira, te modele uporabljajo. Ker isti model uporablja veliko število nasprotnih strank v Uniji, se v praksi posledično pojavlja potreba po tem, da bi zadevni model potrdilo več pristojnih organov, kar povzroča težavo pri usklajevanju. Da bi to težavo rešili, bi bilo treba Evropskemu bančnemu organu (EBA) dati nalogo, da deluje kot centralni potrjevalec takih modelov pro forma. EBA bi moral kot centralni potrjevalec potrjevati elemente in splošne vidike teh modelov pro forma, vključno z njihovo kalibracijo, zasnovo ter kritjem instrumentov, razredov sredstev in dejavnikov tveganja. EBA bi moral za pomoč pri svojem delu zbirati povratne informacije od pristojnih organov, ESMA in Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) ter usklajevati njihova skupna stališča. Glede na to, da bi bili pristojni organi še naprej odgovorni za odobritev uporabe teh modelov pro forma in za spremljanje njihovega izvajanja na ravni nadzorovanega subjekta, bi moral EBA pristojnim organom pomagati pri izvajanju njihovih postopkov odobritve, povezanih s splošnimi vidiki izvajanja teh modelov pro forma. Poleg tega bi moral EBA delovati kot enotna točka za razpravo s panogo, da bi pripomogel k učinkovitejšemu usklajevanju Unije glede zasnove teh modelov. Pristojni organi bodo ostali odgovorni za potrjevanje uporabe teh modelov in za spremljanje izvajanja teh modelov na ravni nadzorovanega subjekta.

(25)

Centralne banke, javni organi, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, in subjekti javnega sektorja se lahko sami odločijo, ali bodo za kliring svojih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih uporabljali klirinške storitve CNS. Kadar se odločijo za uporabo takih storitev, se jih spodbuja, da opravljajo kliring preko CNS iz Unije, kadar so na voljo zahtevani produkti. Glede na to, da se načini sodelovanja navedenih subjektov v CNS razlikujejo med državami članicami in ob upoštevanju različnih praks v zvezi z izračunom izpostavljenosti teh subjektov do CNS iz Unije in njihovega prispevka k finančnim virom teh CNS, bi bilo zaželeno, da se ti vidiki dodatno uskladijo v okviru smernic ESMA.

(26)

EBA bi moral v sodelovanju z ESMA in EIOPA pripraviti regulativne tehnične standarde, da se določijo nadzorni postopki, ki zagotavljajo začetno in tekoče potrjevanje postopkov obvladovanja tveganj. Da bi zagotovili sorazmernost, bi morali postopki, določeni v teh regulativnih tehničnih standardih, veljati le za finančne nasprotne stranke, ki so najbolj dejavne v izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere se kliring ne izvede prek CNS.

(27)

Za zagotovitev doslednega in konvergentnega pristopa med pristojnimi organi po vsej Uniji bi morale imeti CNS, ki imajo dovoljenje, ali pravne osebe s sedežem v Uniji, ki želijo pridobiti dovoljenje na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 za opravljanje klirinških storitev in dejavnosti v zvezi s finančnimi instrumenti, tudi možnost pridobiti dovoljenje za opravljanje klirinških storitev in drugih dejavnosti v zvezi z nefinančnimi instrumenti. Uredba (EU) št. 648/2012 se uporablja za CNS kot subjekte in ne za posamezne storitve. Kadar CNS poleg kliringa finančnih instrumentov opravlja tudi kliring nefinančnih instrumentov, bi moral biti pristojni organ CNS zmožen zagotoviti, da je CNS skladna z Uredbo (EU) št. 648/2012 za vse storitve, ki jih ponuja.

(28)

CNS iz Unije se spoprijemajo z izzivi pri širjenju ponudbe produktov za storitve kliringa in imajo težave pri uvajanju storitev kliringa za nove produkte na trgu. Glede na take izzive in težave ter v skladu s ciljem povečanja privlačnosti klirinškega sistema Unije bi bilo zato treba poenostaviti postopek izdaje dovoljenja CNS v Uniji ali razširitve dovoljenja CNS, ki bi moral vključevati posebne časovnice ter hkrati zagotoviti ustrezno sodelovanje ESMA in kolegija zadevne CNS iz Unije. Prvič, da bi se preprečile znatne in potencialno nedoločeno dolge zamude, bi bilo treba hitro zagotoviti potrdilo o prejemu vloge, pristojni organi pa bi morali nato oceniti popolnost vloge za dovoljenje. Za zagotovitev, da pravne osebe s sedežem v Uniji, ki želijo pridobiti dovoljenje kot CNS, in CNS iz Unije, ki želijo razširiti svoja dovoljenja, v svojih vlogah predložijo vse zahtevane dokumente in informacije, bi moral ESMA pripraviti osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki bi določali, katere dokumente je treba predložiti, katere informacije morajo navedeni dokumenti vsebovati in v kakšni obliki jih je treba predložiti. ESMA bi moral pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov upoštevati obstoječe zahteve in prakse glede dokumentacije na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012 ter, kjer je to mogoče, poenostaviti njeno predložitev, da bi se izognili predolgemu času do dajanja produkta na trg in zagotovili, da so informacije, ki jih mora predložiti CNS, ki zaprosi za razširitev dovoljenja, sorazmerne s pomembnostjo spremembe, za katero zaprosi, ne da bi celoten postopek postal preveč zapleten, obremenjujoč in nesorazmeren. Drugič, za zagotovitev učinkovitega in sočasnega ocenjevanja vlog bi morale imeti pravne osebe, ki želijo pridobiti dovoljenje kot CNS, in CNS iz Unije, ki želijo razširiti svoja dovoljenja, možnost predložiti vse dokumente prek centralne podatkovne zbirke. Tretjič, pristojni organ CNS bi moral v ocenjevalnem obdobju sodelovati in predložiti vprašanja tega pristojnega organa, ESMA ali kolegija pravni osebi s sedežem v Uniji, ki želi pridobiti dovoljenje kot CNS, in CNS iz Unije, ki želijo razširiti svoja dovoljenja, da se zagotovi hiter, prožen in sodelovalen postopek za celovit pregled. Da bi se preprečili podvajanje in nepotrebne zamude, bi se morala vsa vprašanja in naknadna pojasnila hkrati posredovati tudi pristojnemu organu CNS, ESMA in kolegiju.

(29)

Trenutno obstaja negotovost glede tega, kdaj je dodatna storitev ali dejavnost vključena v obstoječe dovoljenje CNS. To negotovost je treba obravnavati in zagotoviti sorazmernost, kadar predlagana dodatna storitev ali dejavnost, ki ni vključena v obstoječe dovoljenje CNS, ne povečuje bistveno tveganj za CNS. V takem primeru za dodatno storitev ali dejavnost ne bi bilo treba opraviti celotnega postopka ocenjevanja, temveč bi se moral zanje uporabiti pospešeni postopek. Za pospešeni postopek ne bi smelo biti potrebno ločeno mnenje ESMA in kolegija, saj bi bila taka zahteva nesorazmerna, temveč bi morali ESMA in člani kolegija pristojnemu organu CNS dati svoj prispevek k oceni, ali razširitev spada v pospešeni postopek. Za zagotovitev nadzorne konvergence bi moral ESMA pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi se podrobneje opredelijo pogoji za uporabo pospešenega postopka, ter postopek za predložitev svojega prispevka in prispevka kolegija.

(30)

Da bi se zmanjšalo upravno breme za CNS in pristojne organe brez spremembe splošnega profila tveganja CNS, bi morale imeti CNS možnost, da brez dovoljenja razširijo storitve za običajne spremembe, kadar CNS meni, da predlagana dodatna storitev ali dejavnost ne bi bistveno vplivala na njen profil tveganja, zlasti kadar je nova klirinška storitev ali dejavnost zelo podobna storitvam, za opravljanje katerih CNS že ima dovoljenje. Da bi CNS lahko hitro uvedle take običajne spremembe, bi morale biti izvzete iz postopkov za izdajo dovoljenja za razširitev dejavnosti in storitev v zvezi s takimi spremembami. Kadar se odločijo za uporabo takega izvzetja, bi morale CNS o tem obvestiti pristojni organ in ESMA. Pristojni organ bi moral v okviru postopka letnega pregleda in ocenjevanja pregledati izvedene spremembe.

(31)

Za zagotovitev doslednega delovanja vseh kolegijev in nadaljnjo krepitev nadzorne konvergence bi morala kolegiju sopredsedovati pristojni nacionalni organ in eden od neodvisnih članov nadzornega odbora za CNS. Sopredsednika bi morala za spodbujanje sodelovanja med ESMA in pristojnimi organi skupaj določiti datume sej kolegija in njihov dnevni red. Za zagotovitev doslednega odločanja in končne odgovornosti pristojnega organa CNS pa bi moral v primeru nesoglasja med sopredsedujočima končno odločitev v vsakem primeru sprejeti pristojni organ, ki bi moral ESMA predložiti utemeljeno obrazložitev svoje odločitve.

(32)

ESMA bi moral biti sposoben učinkoviteje prispevati k zagotavljanju, da so CNS iz Unije varne, zanesljive in konkurenčne pri opravljanju svojih storitev po vsej Uniji. Zato bi moral ESMA poleg nadzornih pristojnosti, ki so trenutno določene v Uredbi (EU) št. 648/2012, pristojnemu organu CNS izdati mnenje o odvzemu dovoljenja, razen kadar je odločitev potrebna takoj, kar pomeni, da jo je treba sprejeti v krajšem obdobju, kot ga ima ESMA za predložitev svojega mnenja. ESMA bi moral izdati tudi mnenja o pregledu in oceni, zahtevah po kritju in zahtevah za sodelovanje. Pristojni organi bi morali predložiti pojasnila za vsa pomembnejša odstopanja od mnenj ESMA, ESMA pa bi moral obvestiti svoj odbor nadzornikov, kadar pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati mnenja ESMA in morebitnih pogojev ali priporočil, ki jih vsebuje. Te informacije bi morale vključevati tudi utemeljitev pristojnega organa glede neupoštevanja mnenja ESMA ali morebitnih pogojev ali priporočil, ki jih vsebuje.

(33)

Da bi zagotovili hitro in učinkovito izmenjavo informacij in dokumentacije na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, spodbudili tesnejše sodelovanje med pristojnimi organi, vključenimi v nadzor subjektov, za katere se uporablja navedena uredba, ter poenostavili komunikacijo med pristojnimi organi in njihovimi nadzorovanimi subjekti v zvezi s postopki iz navedene uredbe, bi moral ESMA vzpostaviti in vzdrževati elektronsko centralno podatkovno zbirko. Ta centralna podatkovna zbirka bi morala biti dostopna vsem ustreznim pristojnim organom in telesom za pridobivanje informacij, ki se nanašajo na njihove naloge in odgovornosti. Podobno bi morali imeti subjekti, za katere veljajo zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012, dostop do informacij in dokumentacije, ki so jih predložili, ter vse dokumentacije, naslovljene nanje. Centralna podatkovna zbirka bi se morala uporabljati za izmenjavo čim več informacij in dokumentacije, in sicer vsaj informacij in dokumentacije v zvezi z dovoljenji, razširitvami storitev in potrjevanji modelov.

(34)

Zagotoviti je treba, da CNS stalno izpolnjujejo določbe Uredbe (EU) št. 648/2012, zlasti v zvezi z opravljanjem dodatnih klirinških storitev ali dejavnosti, odobrenih po pospešenem postopku ali za katere pridobitev dovoljenja ni potrebna zaradi uvedbe običajnih sprememb, ter izvajanjem sprememb modela po pospešenem postopku za potrditev take spremembe modela, saj ESMA in kolegij v takih primerih ne izdata ločenih mnenj. Zato bi bilo treba pri pregledu, ki ga vsaj enkrat letno opravi pristojni organ CNS, upoštevati zlasti take nove klirinške storitve ali dejavnosti in spremembe modela. Za zagotovitev konvergence nadzora in usklajevanja med pristojnimi organi in ESMA ter varnosti, zanesljivosti in konkurenčnosti CNS iz Unije pri opravljanju storitev po vsej Uniji, bi moral pristojni organ vsaj enkrat letno ESMA in kolegiju v mnenje predložiti svoje poročilo v zvezi s pregledom in oceno CNS. ESMA bi moral v svojem mnenju oceniti vidike, zajete v poročilu pristojnega organa, ki vključujejo nadaljnje ukrepanje v zvezi z opravljanjem storitev ali dejavnosti CNS, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti pospešenim postopkom in običajnim spremembam, pa tudi čezmejnim tveganjem, ki bi jim bila CNS lahko izpostavljena, in upoštevati splošni položaj CNS kot ponudnika klirinških storitev v Uniji. Inšpekcijski pregledi na kraju samem imajo ključno vlogo pri izvajanju nadzornih nalog, saj pristojnim organom zagotavljajo neprecenljive informacije. Te preglede bi bilo zato treba izvajati vsaj enkrat letno za zagotovitev hitre izmenjave informacij, znanja in učinkovitega sodelovanja med pristojnimi organi in ESMA, ESMA pa bi moral biti obveščen o načrtovanih in nujnih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, imeti možnost zahtevati sodelovanje pri takih pregledih in prejemati vse ustrezne informacije v zvezi z njimi ter utemeljeno obrazložitev za vsako zavrnitev sodelovanja ESMA. Poleg tega lahko ESMA za nadaljnje izboljšanje usklajevanja med ESMA in pristojnimi organi v posebnih okoliščinah ter v okviru nadzorniškega pregleda in ocene zahteva ad hoc sejo s CNS in zadevnim pristojnim organom. Kolegij bi moral biti obveščen o izidu take seje. Za boljšo izmenjavo informacij med pristojnimi organi in ESMA bi moral ESMA imeti tudi možnost, da od pristojnih organov zahteva informacije, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog v okviru nadzornega pregleda in ocene.

(35)

ESMA bi moral imeti sredstva za opredelitev morebitnih tveganj za finančno stabilnost Unije. Zato bi moral v sodelovanju z ESRB, EBA, EIOPA in Evropsko centralno banko (ECB) v okviru nalog, ki zadevajo bonitetni nadzor kreditnih institucij v okviru enotnega nadzornega mehanizma in so nanj prenesene v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (15), opredeliti medsebojne povezave in odvisnosti med različnimi CNS in pravnimi osebami, vključno s, kolikor je to mogoče, skupnimi klirinškimi člani, strankami in posrednimi strankami, skupnimi izvajalci bistvenih storitev, skupnimi bistvenimi ponudniki likvidnosti, dogovori o uporabi zavarovanj prvega posojila za drugo posojilo, klavzulami o navzkrižni kršitvi obveznosti in navzkrižnimi poboti med CNS, sporazumi o navzkrižnem jamstvu in prenosi tveganj ter dogovori o hkratnih prodajnih in nakupnih transakcijah.

(36)

Centralne banke, ki izdajajo valute Unije za finančne instrumente, za katere kliring opravijo CNS z dovoljenjem, ki so zaprosile za članstvo v nadzornem odboru za CNS, so članice navedenega odbora brez glasovalne pravice. Na njegovih sejah v zvezi s CNS iz Unije sodelujejo le v okviru razprav o ocenah odpornosti navedenih CNS v zvezi z neugodnim in drugim relevantnim razvojem dogodkov na trgu. Centralne banke izdajateljice so v nasprotju z njihovo vključenostjo v nadzor nad CNS iz tretjih držav premalo vključene v zadeve v zvezi z nadzorom nad CNS iz Unije, ki so neposredno pomembne za izvajanje monetarne politike in nemoteno delovanje plačilnih sistemov, kar povzroča nezadostno upoštevanje čezmejnih tveganj. Zato je primerno, da se lahko navedene centralne banke izdajateljice kot članice brez glasovalne pravice udeležijo vseh sej nadzornega odbora za CNS, ko se ta sestane v zvezi s CNS iz Unije.

(37)

Da bi organi Unije pridobili celovit pregled nad razvojem dogodkov na trgu, ki so pomembni za kliring v Uniji, spremljali izvajanje nekaterih zahtev iz Uredbe (EU) št. 648/2012, povezanih s kliringom, ter skupaj razpravljali o morebitnih tveganjih, ki izhajajo iz medsebojne povezanosti različnih finančnih udeležencev, in drugih vprašanjih, povezanih s finančno stabilnostjo, je treba vzpostaviti medsektorski mehanizem spremljanja, ki bo združeval ustrezne organe Unije, vključene v nadzor nad CNS iz Unije, klirinškimi člani in strankami (mehanizem skupnega spremljanja). Tak mehanizem skupnega spremljanja bi moral upravljati in mu predsedovati ESMA kot organ, ki je vključen v nadzor nad CNS iz Unije in nadzoruje sistemsko pomembne CNS iz tretjih držav. Drugi udeleženci bi morali biti predstavniki Komisije, EBA, EIOPA, ESRB, centralnih bank izdajateljic valut, v katerih so denominirane pogodbe, ki spadajo med klirinške storitve bistvenega sistemskega pomena, nacionalni pristojni organi in ECB v okviru nalog, ki zadevajo bonitetni nadzor kreditnih institucij v okviru enotnega nadzornega mehanizma in so nanjo prenesene v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013.

(38)

ESMA bi moral v sodelovanju z drugimi sodelujočimi v mehanizmu skupnega spremljanja, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti letno poročilo o rezultatih njihovih dejavnosti, da bi se na njegovi podlagi sprejemale prihodnje odločitve politike. Na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko ESMA začne postopek za ugotavljanje kršitev prava Unije, kadar na podlagi informacij, prejetih v okviru mehanizma skupnega spremljanja, in po razpravah v okviru navedenega mehanizma meni, da pristojni organi ne zagotavljajo skladnosti klirinških članov in strank z zahtevo po kliringu vsaj določenega števila opredeljenih pogodb na računih pri CNS iz Unije, ali kadar ESMA opredeli tveganje za finančno stabilnost Unije zaradi domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije. Pred uvedbo takega postopka za ugotavljanje kršitev prava Unije lahko ESMA izda smernice in priporočila na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Kadar ESMA na podlagi informacij, prejetih v okviru mehanizma skupnega spremljanja, in po razpravah v okviru navedenega mehanizma meni, da skladnost z zahtevo po kliringu vsaj določenega števila opredeljenih pogodb na računih pri CNS iz Unije ne zagotavlja učinkovitega zmanjšanja prekomerne izpostavljenosti klirinških članov Unije in strank do CNS stopnje 2, bi moral pregledati in predlagati spremembo zadevnega delegiranega akta Komisije, ki podrobneje določa navedeno zahtevo, ter po potrebi predlagati določitev ustreznega obdobja za prilagoditev.

(39)

Pretresi na trgu leta 2020 zaradi pandemije COVID-19 in visoke cene na energetskih veleprodajnih trgih leta 2022 po neizzvani in neupravičeni vojaški agresiji Rusije nad Ukrajino so pokazali, da sta sodelovanje pristojnih organov in izmenjava informacij med njimi bistvena pri obvladovanju povezanih tveganj ob pojavu dogodkov s čezmejnim vplivom, vendar ESMA še vedno nima potrebnih orodij za zagotovitev takega usklajevanja in konvergentnega pristopa na ravni Unije. ESMA bi zato moral biti pooblaščen za ukrepanje v izrednih razmerah pri eni ali več CNS, ki imajo ali bi lahko imele destabilizacijske učinke na čezmejnih trgih. Za usklajeno odzivanje v takih izrednih razmerah bi morali ESMA zaupati usklajevalno vlogo med pristojnimi organi, kolegiji in organi za reševanje. ESMA bi moral imeti možnost, da na lastno pobudo ali na zahtevo skliče seje nadzornega odbora za CNS, po možnosti v razširjeni sestavi, da bi učinkovito uskladil odzive pristojnih organov v izrednih razmerah. ESMA bi moral imeti tudi možnost, da od ustreznih pristojnih organov zahteva informacije, kadar jih potrebuje za opravljanje svoje usklajevalne funkcije v teh primerih in za izdajo priporočil pristojnemu organu, in moral bi imeti možnost, da take informacije zahteva neposredno od CNS ali udeležencev na trgu, kadar pristojni organ ne zagotovi odgovorov v ustreznem časovnem okviru. Vloga ESMA v izrednih razmerah ne bi smela posegati v končno odgovornost pristojnega organa CNS za sprejemanje nadzorniških odločitev v zvezi s CNS, ki jo nadzoruje, vključno z nujnimi ukrepi. Prav tako je bistveno, da lahko člani kolegija informacije, ki jih prejmejo v izrednih razmerah, posredujejo javnim organom, tudi ministrstvom, pristojnim za finančno stabilnost svojih trgov.

(40)

Da bi se zmanjšalo breme za CNS in ESMA, bi bilo treba pojasniti, da kadar ESMA pregleda priznanje CNS iz tretje države, navedeni CNS iz tretje države ni treba predložiti nove vloge za priznanje. Vendar mora ta ESMA zagotoviti vse informacije, potrebne za tak pregled. Zato se pregled priznanja CNS iz tretje države, ki ga opravi ESMA, ne bi smel obravnavati kot novo priznanje te CNS iz tretje države.

(41)

Komisija bi morala imeti možnost, da pri sprejemanju odločitve o enakovrednosti opusti zahtevo, da mora imeti tretja država učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS iz tretjih držav. Komisija bi lahko pri presoji, ali bi bil tak pristop sorazmeren, upoštevala najrazličnejše dejavnike, vključno s skladnostjo z načeli za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih objavila Odbor za plačila in tržno infrastrukturo ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, velikostjo CNS iz tretje države s sedežem v navedeni jurisdikciji in, kadar je znano, pričakovano dejavnostjo klirinških članov in mest trgovanja s sedežem v Uniji pri teh CNS iz tretjih držav.

(42)

Da bi se zagotovila sorazmernost dogovorov o sodelovanju med ESMA in ustreznimi pristojnimi organi tretjih držav bi morali taki dogovori upoštevati vrsto različnih vidikov, vključno s kategorizacijo CNS iz tretjih držav kot CNS stopnje 1 ali stopnje 2, posebne značilnosti obsega storitev, ki jih v Uniji opravljajo ali jih nameravajo opravljati, ali navedene storitve pomenijo posebno tveganje za Unijo ali za eno ali več njenih držav članic, in ali CNS iz tretjih držav upoštevajo mednarodne standarde. Dogovori o sodelovanju med ESMA in zadevnimi pristojnimi organi tretjih držav bi zato morali odražati stopnjo tveganja, ki ga lahko CNS s sedežem v tretji državi pomenijo za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic.

(43)

ESMA bi moral zato svoje dogovore o sodelovanju prilagoditi različnim jurisdikcijam tretjih držav glede na CNS s sedežem v zadevni jurisdikciji. Natančneje, CNS stopnje 1 pokrivajo najrazličnejše profile CNS, zato bi moral ESMA zagotoviti, da je dogovor o sodelovanju sorazmeren s CNS s sedežem v vsaki jurisdikciji tretje države. ESMA bi moral torej med drugim upoštevati likvidnost zadevnih trgov, stopnjo, do katere so klirinške dejavnosti CNS denominirane v eurih ali drugih valutah Unije, in obseg, v katerem subjekti Unije uporabljajo storitve takih CNS. Glede na to, da velika večina CNS stopnje 1 opravlja klirinške storitve v omejenem obsegu za klirinške člane in mesta trgovanja s sedežem v Uniji in bi lahko obsegale kliring za proizvode izven področja uporabe Uredbe (EU) št. 648/2012, bi morali biti obseg ocene ESMA in informacije, ki jih je treba zahtevati, prav tako omejeni v vseh navedenih jurisdikcijah. Da bi se omejile zahteve po informacijah za CNS stopnje 1, bi moral ESMA načeloma letno vnaprej zahtevati določen obseg informacij. Kadar so tveganja CNS stopnje 1 ali jurisdikcije potencialno večja, bi bilo utemeljeno določiti dodatne, vsaj četrtletne, zahteve ter širši obseg zahtevanih informacij. Dogovori o sodelovanju bi morali biti prilagojeni tako, da bodo odražali tako razlikovanje v profilu tveganja različnih CNS stopnje 1, in vključevali določbe, ki urejajo ustrezen okvir za izmenjavo informacij. Vendar se ne bi smelo zahtevati, da se prilagodijo dogovori o sodelovanju, ki veljajo ob začetku veljavnosti te uredbe, razen če to zahtevajo ustrezni organi tretjih držav.

(44)

Kadar je CNS priznana kot CNS stopnje 2 na podlagi člena 25(2b) Uredbe (EU) št. 648/2012, bi morali ob upoštevanju, da so navedene CNS sistemskega pomena za Unijo ali za eno ali več njenih držav članic, dogovori o sodelovanju med ESMA in ustreznimi organi tretjih držav vključevati pogostejšo izmenjavo širšega obsega informacij. V navedenem primeru bi morali dogovori o sodelovanju vključevati tudi postopke, s katerimi se zagotovi, da je taka CNS stopnje 2 podvržena nadzoru na podlagi člena 25 navedene uredbe. ESMA bi moral zagotoviti, da lahko pridobi vse informacije, potrebne za izpolnjevanje svojih dolžnosti iz Uredbe (EU) št. 648/2012, vključno z informacijami, potrebnimi za zagotovitev skladnosti s členom 25(2b) navedene uredbe, in zagotoviti izmenjavo informacij, kadar se CNS delno ali v celoti prizna primerljiva skladnost. Da bi ESMA lahko izvajal popoln in učinkovit nadzor nad CNS stopnje 2, bi bilo treba pojasniti, da mu morajo navedene CNS redno zagotavljati informacije.

(45)

Poleg tega bi moral ESMA v primeru, da se prizna primerljiva skladnost, redno ocenjevati, ali CNS stopnje 2 stalno izpolnjujejo pogoje za priznanje na podlagi primerljive skladnosti, in sicer s spremljanjem skladnosti CNS z zahtevami iz člena 16 ter naslovov IV in V Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/1304 (16). Poleg tega, da prejema ustrezne informacije in potrditve od CNS stopnje 2, bi moral ESMA tudi v zvezi z upravnimi postopki sodelovati z organom tretje države ter se z njim o teh postopkih dogovarjati, da bi imel ustrezne informacije za spremljanje, ali so izpolnjeni pogoji za primerljivo skladnost, in da bi se čim bolj zmanjšala upravna in regulativna bremena za te CNS stopnje 2.

(46)

Za zagotovitev, da je ESMA obveščen tudi o tem, kako je CNS stopnje 2 pripravljena na finančne težave, kako jih lahko ublaži in okreva, bi moral dogovor o sodelovanju vključevati pravico, da se z ESMA posvetuje pri pripravi in oceni načrtov sanacije in pripravi načrtov reševanja, ter pravico, da je ESMA obveščen, kadar CNS stopnje 2 pripravi načrt sanacije ali kadar organ tretje države pripravi načrte reševanja. ESMA bi moral biti obveščen tudi o vidikih, pomembnih za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, in o tem, kako bi lahko izvajanje takih načrtov sanacije ali načrtov reševanja bistveno vplivalo na posamezne klirinške člane ter na znane stranke in posredne stranke. Dogovori o sodelovanju bi morali vsebovati tudi določbe, da mora biti ESMA obveščen, kadar namerava CNS stopnje 2 aktivirati svoj načrt sanacije ali kadar organi tretje države ugotovijo, da obstajajo znaki nastajajočih kriznih razmer, ki bi lahko vplivale na dejavnosti navedene CNS, na njeno zmožnost zagotavljanja klirinških storitev, ali kadar organi tretje države nameravajo v bližnji prihodnosti sprejeti ukrep za reševanje.

(47)

ESMA bi moral imeti možnost preklicati priznanje CNS iz tretje države, kadar je ta CNS iz tretje države resno in sistematično kršila katero koli veljavno zahtevo iz Uredbe (EU) št. 648/2012, vključno s predložitvijo informacij ESMA v zvezi s priznanjem te CNS iz tretje države, plačilom pristojbin ESMA ali odgovorom na njegove zahteve po informacijah, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog v zvezi s CNS iz tretjih držav, in če v primerno določenem roku ni sprejela popravnih ukrepov, ki jih je zahteval ESMA.

(48)

Za zmanjšanje morebitnih tveganj za finančno stabilnost Unije CNS in klirinške hiše ne bi smele imeti možnosti biti klirinški člani drugih CNS, prav tako pa CNS ne bi smele imeti možnosti, da sprejmejo druge CNS ali klirinške hiše kot klirinške člane ali posredne klirinške člane. Od udeležencev na trgu, ki trenutno delujejo v okviru takih ureditev, bi bilo treba zahtevati, da poiščejo druge načine za centralni kliring. Taka prepoved ne bi smela vplivati na dogovore o interoperabilnosti, ki jih ureja naslov V Uredbe (EU) št. 648/2012, in na dogovore, sklenjene za namen izvajanja naložbene politike CNS v skladu z navedeno uredbo, kot so sponzorirana članstva ali neposreden dostop do trgov repo poslov, za katere se opravlja kliring, med CNS. Da bi zagotovili dovolj časa za prilagoditev, bi bilo treba obstoječe ureditve postopno odpraviti v dveh letih od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Udeleženci na trgu in organi bi morali preučiti različne rešitve, vključno z vzpostavitvijo dogovorov o interoperabilnosti.

(49)

Uredba (EU) št. 648/2012 bi se morala uporabljati za dogovore o interoperabilnosti za vse vrste finančnih in nefinančnih instrumentov, kot so pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, poleg instrumentov denarnega trga in prenosljivih vrednostnih papirjev, kakor so opredeljeni v Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17). ESMA bi moral zato po posvetovanju s člani ESCB in ESRB pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov za dosledno, uspešno in učinkovito oceno dogovorov o interoperabilnosti.

(50)

Da bi nadzorni okvir za CNS iz Unije zagotavljal varne in odporne CNS ter temeljil na sodelovanju med pristojnim organom CNS in ESMA, bi bilo treba rezultate neodvisnih revizij sporočiti odboru CNS ter jih dati na voljo tudi ESMA in pristojnemu organu CNS. Poleg tega bi morala imeti ESMA in pristojni organ CNS možnost zahtevati, da se udeležita sej odbora za tveganja CNS brez pravice glasovanja in da sta obveščena o dejavnostih in odločitvah tega odbora. Prav tako bi moral ESMA takoj prejeti vse odločitve, s katerimi se je odbor CNS odločil, da ne bo upošteval nasveta odbora za tveganja, kakor tudi pojasnilo CNS za take odločitve.

(51)

Nedavni dogodki izredne negotovosti na blagovnih trgih kažejo na dejstvo, da nefinančne nasprotne stranke nimajo enakega dostopa do likvidnosti kot finančne nasprotne stranke. Zato bi moralo biti nefinančnim nasprotnim strankam dovoljeno ponujati klirinške storitve samo nefinančnim nasprotnim strankam, ki pripadajo isti skupini. Kadar je CNS sprejela ali namerava sprejeti nefinančne nasprotne stranke kot klirinške člane, bi morala navedena CNS zagotoviti, da so nefinančne nasprotne stranke zmožne dokazati, da lahko izpolnijo zahteve po kritju in prispevkih v jamstveni sklad, tudi v izjemnih razmerah. Glede na to, da za nefinančne nasprotne stranke ne veljajo enake bonitetne zahteve in likvidnostni zaščitni ukrepi kot za finančne nasprotne stranke, bi morali pristojni organi za CNS, ki jih sprejme kot klirinške člane, spremljati neposredni dostop nefinančnih nasprotnih strank do CNS. Pristojni organ CNS bi moral ESMA in kolegiju redno poročati o produktih, za katere kliring opravljajo nefinančne nasprotne stranke, skupni izpostavljenosti in vseh ugotovljenih tveganjih. Namen te uredbe ni omejiti možnosti nefinančnih nasprotnih strank, da postanejo neposredni klirinški člani CNS na bonitetno zanesljiv način.

(52)

Za zagotovitev boljše prepoznavnosti in predvidljivosti pozivov k doplačilu kritja za stranke in posredne stranke, da bodo lahko tako dodatno razvile svoje strategije upravljanja likvidnosti, bi morali klirinški člani in stranke, ki opravljajo klirinške storitve, svojim strankam zagotoviti preglednost. Klirinški člani so zaradi zagotavljanja klirinških storitev ter strokovnih izkušenj s centralnim kliringom in upravljanjem likvidnosti v najboljšem položaju, da strankam jasno in pregledno sporočijo, kako delujejo modeli kritja CNS, tudi ob izjemnih dogodkih, in kakšne posledice imajo lahko taki dogodki za kritja, ki jih morajo dati stranke, vključno z vsemi dodatnimi kritji, ki jih lahko od svojih strank zahtevajo klirinški člani sami. Boljše razumevanje modelov kritja lahko izboljša zmožnost strank, da razumno predvidijo pozive k doplačilu kritja in se pripravijo na zahteve po zavarovanju s premoženjem, zlasti ob izjemnih dogodkih. Da bi klirinški člani lahko svojim strankam učinkovito zagotavljali zahtevane ravni preglednosti pri pozivih k doplačilu kritja in modelih kritja CNS, bi jim morale CNS posredovati tudi informacije, ki jih potrebujejo. ESMA bi moral ob posvetovanju z EBA in ESCB podrobneje določiti obseg in obliko izmenjave informacij med CNS in klirinškimi člani ter med klirinškimi člani in njihovimi strankami.

(53)

Za zagotovitev, da modeli kritja odražajo trenutne tržne razmere, bi morale CNS ne le redno, temveč tudi stalno spreminjati stopnjo svojih kritij, ob upoštevanju vseh morebitnih procikličnih učinkov takih sprememb. CNS bi morale pri terjanju in pobiranju kritij čez dan dodatno upoštevati morebitni vpliv svojih pobiranj in plačil kritij čez dan na likvidnostne položaje svojih udeležencev.

(54)

Za zagotovitev natančne opredelitve likvidnostnega tveganja bi bilo treba razširiti krog subjektov, katerih neplačilo bi morala CNS upoštevati pri določanju takega tveganja, tako da ne bi zajemali le likvidnostnega tveganja zaradi neplačila klirinških članov, ampak tudi ponudnikov likvidnosti, z izjemo centralnih bank.

(55)

Da se olajša dostop do kliringa tistim nefinančnim subjektom, ki nimajo dovolj visoko likvidnih sredstev, zlasti energetskim podjetjem, bi bilo treba pod pogoji, ki jih določi ESMA, in da se zagotovi, da CNS navedene pogoje upošteva pri izračunu skupne izpostavljenosti do banke, ki je tudi klirinški član, garancije javnih bank in garancije poslovnih bank šteti za primerno zavarovanje s premoženjem. Pri določanju pogojev, pod katerimi je te garancije mogoče sprejeti kot zavarovanje s premoženjem, bi moral ESMA prepustiti CNS, da na podlagi svoje ocene tveganja odloči o stopnji zavarovanja s temi garancijami, vključno z možnostjo, da so te garancije brez zavarovanja s premoženjem, ob upoštevanju ustreznih omejitev koncentracije, zahtev glede kreditne kakovosti in strogih zahtev glede tveganj zaradi neugodnih gibanj. Poleg tega je treba zaradi nizkega profila kreditnega tveganja določiti, da so kot zavarovanje s premoženjem primerna tudi javna jamstva. Nazadnje, CNS bi morala pri spreminjanju stopnje odbitkov, ki jih uporablja za sredstva, ki jih sprejme kot zavarovanje s premoženjem, upoštevati morebitne prociklične učinke takih sprememb.

(56)

Za lažji prenos pozicij stranke v primeru neizpolnjevanja obveznosti klirinškega člana bi bilo treba klirinškemu članu, ki prejme take pozicije, dati čas za izpolnitev nekaterih zahtev, ki izhajajo iz opravljanja klirinških storitev za stranke. Natančneje, in glede na to, da se pozicije stranke prenesejo v izrednih okoliščinah in v kratkem obdobju, bi bilo treba klirinškemu članu prejemniku dati na voljo tri mesece za izvedbo in dokončanje postopkov skrbnega pregleda, da se zagotovi skladnost z zahtevami glede preprečevanja pranja denarja na podlagi prava Unije. Poleg tega bi moral klirinški član prejemnik po potrebi izpolniti kapitalske zahteve za izpostavljenosti klirinških članov do strank na podlagi Uredbe (EU) št. 575/2013, v obdobju, dogovorjenem z njegovim pristojnim organom, ki ni daljše od treh mesecev. Začetek tega dogovorjenega obdobja bi moral biti datum prenosa pozicij stranke od klirinškega člana, ki je v zaostanku z izpolnitvijo obveznosti, na klirinškega člana prejemnika.

(57)

V zvezi s potrjevanjem sprememb modelov in parametrov CNS bi bilo treba uvesti spremembe za poenostavitev postopka, da bi se olajšala zmožnost CNS, da se nemudoma odzovejo na razvoj dogodkov na trgu, zaradi katerega bodo morda potrebne spremembe njihovih modelov in parametrov tveganja. Za zagotovitev konvergence nadzora bi bilo treba v Uredbi (EU) št. 648/2012 določiti pogoje, ki jih je treba upoštevati pri oceni, ali je določena sprememba pomembna, ESMA pa mora v tesnem sodelovanju z ESCB te pogoje dodatno izpopolniti z opredelitvijo kvantitativnih pragov in posebnih elementov, ki jih je treba upoštevati. Natančneje, ESMA bi moral določiti merila za spremembe, ki se štejejo za bistvene, vključno s tem, katere strukturne elemente modelov tveganja bi bilo treba vključiti v obseg sprememb, ki se štejejo za bistvene. Ti strukturni elementi modelov tveganja bi morali vključevati na primer instrumente za preprečevanje procikličnosti, ki jih izvajajo CNS. Vse pomembne spremembe bi bilo treba pred njihovim sprejetjem v celoti potrditi. Kadar CNS izvaja in uporablja predhodno potrjen model ali v ta model uvede le manjše spremembe, kot je prilagoditev parametrov znotraj odobrenega obsega, ki je del potrjenega modela, zaradi zunanjih dejavnikov, kot so spremembe cen na trgu, to ne šteje za spremembo modela in zato ne potrebuje potrditve.

(58)

Omogočiti bi bilo treba hitro odobritev nebistvenih sprememb modelov in parametrov, ki ne povečujejo tveganj za CNS iz Unije. Zato bi bilo treba v skladu s ciljem, da bi v Uniji imeli varne in odporne CNS in obenem vzpostavili sodoben in konkurenčen ekosistem kliringa Unije, ki bo sposoben pritegniti podjetja, uvesti pospešeni postopek za nebistvene spremembe modelov in parametrov, da bi omejili izzive in negotovost, ki trenutno obstajajo v postopku nadzorniškega potrjevanja takih sprememb. Kadar sprememba ni bistvena, bi bilo treba uporabiti pospešen postopek potrditve. Namen takega postopka je olajšati CNS, da se hitro odzovejo na razvoj dogodkov na trgu, ki bi lahko zahtevali spremembe njihovih modelov in parametrov tveganja. Zato bi bilo treba poenostaviti postopek za potrjevanje takih sprememb modelov in parametrov tveganja.

(59)

Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo treba pregledati najpozneje pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe o spremembi, da bi imeli dovolj časa za uporabo sprememb, uvedenih s to uredbo. Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo treba pregledati v celoti, pri čemer bi moral biti ta pregled osredotočen na uspešnost in učinkovitost navedene uredbe pri doseganju njenih ciljev, izboljšanju učinkovitosti in varnosti klirinških trgov Unije ter ohranjanju finančne stabilnosti Unije. Pri pregledu bi bilo treba upoštevati tudi privlačnost CNS iz Unije, vpliv te uredbe o spremembi na spodbujanje kliringa v Uniji ter koliko je okrepljeno ocenjevanje in upravljanje čezmejnih tveganj koristilo Uniji.

(60)

Da bi se zagotovila skladnost Uredbe (EU) 2017/1131 Evropskega parlamenta in Sveta (18) z Uredbo (EU) št. 648/2012 ter ohranila celovitost in stabilnost notranjega trga, je treba v Uredbi (EU) 2017/1131 določiti sklop enotnih pravil za obravnavo tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih izvajajo skladi denarnega trga, kadar kliring teh poslov opravi CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana. Ker ureditve centralnega kliringa zmanjšujejo tveganje nasprotne stranke, ki je neločljivo povezano s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, je treba pri določanju veljavnih omejitev tveganja nasprotne stranke upoštevati, ali je centralni kliring izvedenega finančnega instrumenta opravila CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana. Prav tako je treba za regulativne namene in namene usklajevanja odpraviti omejitve tveganja nasprotne stranke le, kadar nasprotne stranke za opravljanje klirinških storitev za klirinške člane in njihove stranke uporabljajo CNS, ki imajo dovoljenje ali so priznane.

(61)

Za zagotovitev dosledne usklajenosti pravil, uvedenih s to uredbo, bi bilo treba razviti tehnične standarde. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi s podrobnejšo opredelitvijo: vrednosti pragov kliringa, ki se uporabljajo za skupne pozicije; elementov in zahtev izvajanja PTRR in ponudnika storitev PTRR; operativnih meril in meril reprezentativnosti za zahtevo glede aktivnega računa; podrobnosti ustreznega poročanja; vrste provizij in drugih stroškov, ki bi jih bilo treba razkriti strankam pri opravljanju klirinških storitev; vsebine informacij, ki jih je treba sporočiti, in stopnjo podrobnosti teh informacij za CNS iz tretjih držav, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012; podrobnosti in vsebine informacij, ki jih morajo zagotoviti CNS s sedežem v Uniji; obsega in podrobnosti poročanja klirinških članov Unije in strank pristojnim organom o svojih dejavnostih kliringa pri CNS iz tretjih držav, da se ob zagotavljanju mehanizmov, ki sprožijo pregled vrednosti pragov kliringa po znatnih nihanjih cen v osnovnem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC, pregleda tudi obseg izjeme za varovanje pred tveganjem in prage za uporabo obveznosti kliringa; sistematičnih očitnih napak pri poročanju; dokumentov in informacij, ki jih morajo CNS predložiti ob vložitvi vloge za dovoljenje in za razširitev dovoljenja; vrste razširitve, ki ne bi bistveno vplivala na profil tveganja CNS, in pogostosti obveščanja za uporabo izvzetja; pogojev za določitev, ali se uporablja pospešeni postopek za razširitev dovoljenja, ter postopka za pridobitev prispevka ESMA in kolegija; elementov, ki jih je treba upoštevati pri določanju meril za sprejem CNS in pri ocenjevanju zmožnosti nefinančnih nasprotnih strank, da izpolnijo ustrezne zahteve; zahtev glede preglednosti; zahtev glede zavarovanja s premoženjem; vidikov potrjevanja modela; ter zahtev, da morajo CNS ustrezno upravljati tveganja, ki izhajajo iz dogovorov o interoperabilnosti. Komisija bi morala navedene regulativne tehnične standarde sprejeti z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(62)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi morala biti Komisija pooblaščena tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi z obliko poročanja klirinških članov Unije in strank njihovim pristojnim organom o klirinški dejavnosti v CNS iz tretjih držav, priznanih na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012, podatkovnimi standardi in oblikami za sporočanje informacij CNS iz Unije ESMA, obliko zahtevanih dokumentov za vloge za izdajo dovoljenja, za razširitev dovoljenja in za potrjevanje sprememb modelov in parametrov. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(63)

Za zagotovitev doseganja ciljev te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (19). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(64)

Ker ciljev te uredbe, in sicer povečanja varnosti in učinkovitosti CNS iz Unije z izboljšanjem njihove privlačnosti, spodbujanjem kliringa v Uniji in krepitvijo upoštevanja čezmejnih tveganj, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(65)

Uredbe (EU) št. 648/2012, (EU) št. 575/2013 in (EU) 2017/1131 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 1 se odstavek 3 črta;

(2)

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

(*1)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19)."

(*2)  Uredba Komisije (ES) št. 1569/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti računovodskih standardov izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav v skladu z direktivama 2003/71/ES in 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 340, 22.12.2007, str. 66)."

(*3)  Uredba (EU) 2024/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2024 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (UL L, 2024/1624, 19.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1624/oj).“;"

(3)

v členu 4(1) se doda naslednji pododstavek:

„Obveznost kliringa za vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne velja za pogodbe, sklenjene v primerih iz prvega pododstavka, točka (a)(iv), med finančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz člena 4a(1), drugi pododstavek, ali nefinančno nasprotno stranko, ki izpolnjuje pogoje iz člena 10(1), drugi pododstavek, na eni strani, in pokojninsko shemo s sedežem v tretji državi, ki deluje na nacionalni ravni, na drugi strani, če ima dovoljenje ter je nadzorovana in priznana na podlagi nacionalnega prava in kadar je njen glavni namen zagotavljanje pokojnin ter je izvzeta iz obveznosti kliringa na podlagi tega nacionalnega prava.“

(4)

člen 4a se nadomesti z naslednjim:

(5)

vstavi se naslednji člen:

(6)

v členu 6(2) se doda naslednja točka:

;

(7)

vstavijo se naslednji členi:

(8)

člen 9 se spremeni:

(9)

člen 10 se spremeni:

(10)

člen 11 se spremeni:

(11)

člen 12 se spremeni:

(12)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

(13)

člen 14 se spremeni:

(14)

člen 15 se spremeni:

(15)

vstavi se naslednji člen:

(16)

člen 17 se spremeni:

(17)

vstavijo se naslednji členi:

(18)

člen 18 se spremeni:

(19)

člen 19 se spremeni:

(20)

člen 20 se nadomesti z naslednjim:

(21)

v členu 21 se odstavki 1 do 4 nadomestijo z naslednjim:

(22)

člen 23a se nadomesti z naslednjim:

(23)

vstavi se naslednji člen:

(24)

člen 24 se nadomesti z naslednjim:

(*4)  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).“;"

(25)

člen 24a se spremeni:

(26)

v členu 24b se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

(27)

člen 25 se spremeni:

(28)

v členu 25a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(29)

v členu 25b(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ESMA od vsake CNS stopnje 2 zahteva vse naslednje:

(30)

v členu 25f se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(31)

člen 25o se nadomesti z naslednjim:

(32)

člen 25p se spremeni:

(33)

člen 26 se spremeni:

(34)

v členu 27 se vstavi naslednji odstavek:

(35)

člen 28 se spremeni:

(36)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

(37)

člen 31 se spremeni:

(38)

v členu 32(1) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Mnenji o oceni pristojnega organa v zvezi z uradnim obvestilom iz člena 31(2) in informacijami iz člena 31(3), ki ga kolegij iz člena 18 sprejme na podlagi člena 19, ESMA pa na podlagi člena 24a(7), prvi pododstavek, točka (bc), se izdata v skladu s postopkom iz člena 17b.“

(39)

člen 35 se spremeni:

(40)

člen 37 se spremeni:

(41)

člen 38 se nadomesti z naslednjim:

(42)

v členu 40 se doda naslednji odstavek:

„Brez poseganja v člen 1(4) in (5) ter s ciljem, da se subjektom javnega sektorja olajša centralni kliring, ESMA do 25. junija 2026 izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, v katerih določi metodo, ki jo uporabljajo CNS, ki imajo dovoljenje na podlagi člena 14 te uredbe za izračun izpostavljenosti in morebitnih prispevkov subjektov javnega sektorja, ki sodelujejo v takih CNS, k finančnim sredstvom CNS, pri čemer ustrezno upošteva mandat subjektov javnega sektorja.“

(43)

v členu 41 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

(44)

v členu 44(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„CNS vsakodnevno meri svoje morebitne likvidnostne potrebe. Upošteva likvidnostno tveganje, ki nastane zaradi neplačila vsaj dveh subjektov, do katerih ima največjo izpostavljenost in ki sta klirinška člana ali ponudnika likvidnosti, razen centralnih bank.“

(45)

člen 46 se spremeni:

(46)

člen 48 se spremeni:

(47)

člen 49 se spremeni:

(48)

vstavi se naslednji člen:

(49)

člen 54 se spremeni:

(50)

v členu 81(3), prvi pododstavek, se doda naslednja točka:

;

(51)

člen 82 se spremeni:

(52)

člen 85 se spremeni:

(53)

v členu 89 se dodajo naslednji odstavki:

(54)

člen 90 se nadomesti z naslednjim:

(55)

Priloga III se spremeni:

(1)

odstavek 4 se spremeni:

(2)

vstavi se naslednji odstavek:

(1)

v členu 2 se doda naslednja točka:

(*8)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).“;"

(2)

v členu 14 se točka (d) nadomesti z naslednjim:

;

(3)

člen 17 se spremeni: