Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019L0130

Direktiva (EU) 2019/130 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. januarja 2019 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (Besedilo velja za EGP.)

PE/60/2018/REV/1

UL L 30, 31.1.2019, p. 112–120 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/130/oj

31.1.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 30/112


DIREKTIVA (EU) 2019/130 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. januarja 2019

o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (b) člena 153(2) v povezavi s točko (a) člena 153(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) je varovanje delavcev pred tveganji, ki ogrožajo njihovo zdravje in varnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem na delovnem mestu. V navedeni direktivi je določena usklajena raven varstva pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, saj vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev. Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, določene na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, gospodarsko izvedljivostjo, temeljito oceno socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivostjo protokolov in metod za merjenje izpostavljenosti na delovnem mestu, so pomemben element splošne ureditve za varovanje delavcev, ki je določena v navedeni direktivi. V tem kontekstu je bistveno, da se v primerih negotovosti upošteva previdnostno načelo. Cilj minimalnih zahtev iz navedene direktive je varovanje delavcev na ravni Unije. Države članice lahko določijo strožje zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost ali druge zaščitne ukrepe.

(2)

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so del ukrepov za obvladovanje tveganj iz Direktive 2004/37/ES. Upoštevanje teh mejnih vrednosti ne vpliva na druge obveznosti, ki jih imajo delodajalci v skladu z navedeno direktivo, zlasti tiste glede zmanjšanja uporabe rakotvornih in mutagenih snovi na delovnem mestu, preprečevanja ali zmanjševanja izpostavljenosti delavcev rakotvornim in mutagenim snovem ter ukrepov, ki bi jih bilo treba izvajati v ta namen. Ti ukrepi bi morali vključevati, kolikor je to mogoče s tehničnega vidika, zamenjavo rakotvorne ali mutagene snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, uporabo zaprtega sistema ali drugih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev na najmanjšo možno raven, s čimer bi se spodbujale inovacije.

(3)

Za večino rakotvornih in mutagenih snovi ni mogoče znanstveno določiti ravni, pod katerimi izpostavljenost ne bi imela škodljivih učinkov. Čeprav določitev mejnih vrednosti rakotvornih ali mutagenih snovi na delovnem mestu v skladu s to direktivo ne odpravlja tveganj za zdravje in varnost delavcev, ki so posledica izpostavljenosti pri delu (preostalo tveganje), kljub vsemu prispeva k bistvenemu zmanjšanju tveganj, ki so posledica take izpostavljenosti, v okviru postopnega in ciljno usmerjenega pristopa v skladu z Direktivo 2004/37/ES. Za druge rakotvorne in mutagene snovi je z znanstvenega vidika mogoče določiti ravni, pod katerimi naj izpostavljenost ne bi imela škodljivih učinkov.

(4)

Največje ravni izpostavljenosti delavcev nekaterim rakotvornim ali mutagenim snovem so določene z mejnimi vrednostmi, ki v skladu z Direktivo 2004/37/ES ne smejo biti presežene. Te mejne vrednosti bi bilo treba pregledati in določiti mejne vrednosti še za druge rakotvorne in mutagene snovi.

(5)

Mejne vrednosti iz te direktive bi bilo treba pregledati, kadar je to potrebno, glede na razpoložljive informacije, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki ter na dejstvih temelječimi najboljšimi praksami, metodami in protokoli za merjenje ravni izpostavljenosti na delovnem mestu. Te informacije bi morale po možnosti vključevati podatke o preostalih tveganjih za zdravje delavcev in mnenja Znanstvenega odbora za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem (v nadaljnjem besedilu: odbor SCOEL) in Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: odbor ACSH). Informacije v zvezi s preostalim tveganjem, ki so javno dostopne na ravni Unije, so dragocena podlaga za nadaljnje delo, vključno s prihodnjimi spremembami mejnih vrednosti iz te direktive, da se omejijo tveganja zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem.

(6)

Komisija bi morala ob upoštevanju najnovejših znanstvenih spoznanj najpozneje do konca prvega četrtletja leta 2019 oceniti možnost spremembe področja uporabe Direktive 2004/37/ES, da bi to vključevalo tudi reprotoksične snovi. Če je ustrezno, bi morala Komisija na tej podlagi in po posvetovanju z delodajalci in delavci pripraviti zakonodajni predlog.

(7)

Za nekatere rakotvorne snovi brez praga ni mogoče izpeljati mejne vrednosti za izpostavljenost glede na njihovo škodljivost zdravju, je pa mogoče za te rakotvorne snovi določiti mejno vrednost na podlagi razpoložljivih informacij, tudi znanstvenih in tehničnih podatkov.

(8)

Za zagotovitev najvišje možne ravni varovanja je treba pri nekaterih rakotvornih in mutagenih snoveh upoštevati tudi druge načine absorpcije, vključno z možnostjo vnosa prek kože.

(9)

Odbor SCOEL pomaga Komisiji zlasti pri ocenjevanju najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov ter pri predlaganju mejnih vrednosti, ki veljajo za poklicno izpostavljenost v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem in ki se določijo na ravni Unije na podlagi Direktive Sveta 98/24/ES (4) in Direktive 2004/37/ES. Odbor ACSH je tristranski organ, ki Komisiji pomaga pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju dejavnosti na področju zdravja in varnosti pri delu. Zlasti sprejema tristranska mnenja o pobudah za določitev mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost na ravni Unije na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki ter podatki o socialnih vidikih in gospodarski izvedljivosti teh pobud. Upoštevani so bili tudi drugi viri znanstvenih informacij, ki so dovolj zanesljivi in dostopni javnosti, zlasti Mednarodna agencija za raziskave raka, Svetovna zdravstvena organizacija in nacionalne agencije.

(10)

Delo odbora SCOEL in preglednost tega dela sta bistvenega pomena za odgovoren proces oblikovanja politike. Če bo delo odbora SCOEL reorganizirano, bi bilo treba zagotoviti namenska sredstva, pri čemer se ne smejo izgubiti posebno strokovno znanje in izkušnje na področju epidemiologije, toksikologije, medicine dela in higiene dela.

(11)

Spremembe prilog I in III k Direktivi 2004/37/ES iz te direktive pomenijo dodaten napredek v dolgoročnem procesu posodabljanja Direktive 2004/37/ES. Kot nadaljnji korak v tem procesu je Komisija predložila predlog za določitev mejnih vrednosti in opomb glede vnosa prek kože za pet dodatnih rakotvornih snovi. Poleg tega je v sporočilu z dne 10. januarja 2017 z naslovom „Varnejše in bolj zdravo delo za vse – Posodobitev zakonodaje in politike EU za varnost in zdravje pri delu“ navedla, da bi bilo treba Direktivo 2004/37/ES dodatno spremeniti. Komisija bi si morala stalno prizadevati za posodobitev prilog I in III k Direktivi 2004/37/ES, v skladu s členom 16 navedene direktive in ustaljeno prakso, ter ju spremeniti, kadar je to potrebno glede na razpoložljive informacije, vključno s postopno pridobljenimi znanstvenimi in tehničnimi podatki, kot so podatki o preostalem tveganju. To delo bi moralo po potrebi omogočiti pripravo predlogov za prihodnje spremembe mejnih vrednosti, določenih v Direktivi 2004/37/ES in tej direktivi, pa tudi predlogov za dodatne snovi, zmesi in postopke v Prilogi I ter dodatne mejne vrednosti v Prilogi III.

(12)

Pomembno je, da se zaščitijo delavci, izpostavljeni rakotvornim ali mutagenim snovem, ki so posledica priprave, dajanja ali odstranjevanja nevarnih zdravil, vključno s citostatičnimi ali citotoksičnimi zdravili, in dela, ki vključuje izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem pri čiščenju, prevozu in pranju nevarnih zdravil ali materialov, kontaminiranih z nevarnimi zdravili, ter odstranjevanju odpadkov navedenih zdravil ali materialov, ter pri osebni negi bolnikov, ki se zdravijo z nevarnimi zdravili. Kot prvi ukrep je Komisija v namenskem priročniku za preventivo in dobro prakso izdala smernice za zmanjšanje tveganj za zdravje in varnost pri delu v zdravstvenem sektorju, tudi glede tveganja, povezanega z izpostavljenostjo citostatičnim ali citotoksičnim zdravilom. Te smernice ne posegajo v morebitne nadaljnje zakonodajne predloge ali druge pobude.

(13)

V skladu s priporočili odborov SCOEL in ACSH se, kadar je to mogoče, določijo mejne vrednosti za izpostavljenost z vdihavanjem, in sicer glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost), za nekatere rakotvorne ali mutagene snovi pa glede na krajše referenčno obdobje, praviloma na petnajstminutno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za kratkotrajno izpostavljenost), da bi, kolikor je mogoče, omejili vplive kratkotrajne izpostavljenosti. Opombe glede vnosa prek kože so prav tako določene v skladu s priporočili odborov SCOEL in ACSH. Upoštevati bi bilo treba tudi dodatne vire znanstvenih informacij, ki so dovolj zanesljivi in dostopni javnosti.

(14)

Načelo preventive na delovnem mestu bi bilo treba spodbujati tudi v zvezi z vplivi rakotvornih in mutagenih snovi na prihodnje generacije, kot so škodljivi učinki na reproduktivno zmogljivost moških in žensk ter na razvoj zarodka. Zato bi si morale države članice izmenjati najboljše prakse na tem področju.

(15)

Obstaja dovolj dokazov o rakotvornosti mineralnih olj, ki so se pred tem uporabljala v motorjih z notranjim zgorevanjem za podmazovanje in hlajenje gibljivih delov motorja. Ta odpadna mineralna motorna olja nastajajo pri samem postopku in zanje zato ne velja razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Odbor SCOEL je za ta olja ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože in ugotovil, da poklicna izpostavljenost obstaja zaradi prehajanja skozi kožo, ter močno priporočil določitev opombe glede vnosa prek kože. Odbor ACSH se je strinjal, da bi se rakotvornim snovem, zmesem in postopkom iz Priloge I k Direktivi 2004/37/ES morala dodati odpadna motorna olja, in priznal možnost znatnega vnosa prek kože. Za omejitev izpostavljenosti kože je mogoče uporabiti različne najboljše prakse, vključno z uporabo osebne varovalne opreme, kot so rokavice, ter odstranitvijo in čiščenjem kontaminiranih oblačil. Dosledno upoštevanje teh in drugih novih najboljših praks bi lahko pripomoglo k zmanjšanju te izpostavljenosti. Zato je primerno v Prilogo I k Direktivi 2004/37/ES vključiti delo, ki vključuje izpostavljenost mineralnim oljem, ki so se pred tem uporabljala v motorjih z notranjim zgorevanjem za podmazovanje in hlajenje gibljivih delov motorja, ter v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES določiti opombo glede vnosa prek kože, ki opozarja na možnost znatne absorpcije prek kože.

(16)

O rakotvornosti izpušnih plinov iz dizelskih motorjev, ki nastanejo z zgorevanjem dizelskega goriva v motorjih na kompresijski vžig, obstaja dovolj dokazov. Izpušni plini iz dizelskih motorjev nastajajo pri samem postopku, zato zanje ne velja razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. Odbor ACSH je soglašal, da bi se običajni izpušni plini iz dizelskih motorjev morali dodati k rakotvornim snovem, zmesem in postopkom iz Priloge I k Direktivi 2004/37/ES, in zahteval nadaljnje preiskave znanstvenih in tehničnih vidikov novih tipov motorjev. Mednarodna agencija za raziskave raka je izpušne pline iz dizelskih motorjev uvrstila med snovi, rakotvorne za ljudi (kategorija 1), in pojasnila, da je količina drobnih delcev in kemikalij pri novih tipih dizelskih motorjev sicer manjša, vendar pa še ni jasno, na kakšen način bodo te kvantitativne in kvalitativne spremembe drugače vplivale na zdravje. Ta agencija tudi navaja, da je uporaba elementarnega ogljika (ki predstavlja pomemben delež teh emisij) kot biološkega označevalca izpostavljenosti povsem običajna. Glede na navedeno in na število izpostavljenih delavcev je primerno, da se delo, ki vključuje izpostavljenost izpušnim plinom iz dizelskih motorjev, vključi v Prilogo I k Direktivi 2004/37/ES, v Prilogi III k navedeni direktivi pa se določi mejna vrednost za izpušne pline iz dizelskih motorjev, izračunana glede na elementarni ogljik. Vnosi v prilogah I in III k Direktivi 2004/37/ES bi morali vključevati izpušne pline iz vseh tipov dizelskih motorjev.

(17)

Kar zadeva izpušne pline iz dizelskih motorjev, je mejno vrednost v višini 0,05 mg/m3, merjeno kot elementarni ogljik, v nekaterih sektorjih kratkoročno morda težko doseči. Zato bi bilo treba pred začetkom uporabe mejne vrednosti poleg obdobja za prenos določiti še dvoletno prehodno obdobje. Za sektorja podzemnega rudarstva in gradnje predorov pa bi bilo treba pred začetkom uporabe mejne vrednosti poleg obdobja za prenos določiti še petletno prehodno obdobje.

(18)

Nekatere zmesi policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), zlasti tiste, ki vsebujejo benzo[a]piren, izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A ali 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 in so zato rakotvorne snovi, kot so opredeljene v Direktivi 2004/37/ES. Do izpostavljenosti takšnim zmesem lahko pride med delom, ki vključuje procese zgorevanja, na primer pri izpušnih plinih zgorevalnih motorjev, in procese zgorevanja pri visokih temperaturah. Odbor SCOEL je za te zmesi ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože, odbor ACSH pa je sklenil, da je pomembno uvesti mejno vrednost za poklicno izpostavljenost zmesem policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO), in priporočil izvedbo ocene znanstvenih vidikov s ciljem, da se v prihodnosti predlaga mejna vrednost za poklicno izpostavljenost. Zato je primerno, da se v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES določi opomba glede vnosa prek kože, ki bo opozarjala na možnost znatne absorpcije prek kože. Opraviti bi bilo treba tudi dodatne preiskave, da bi ocenili, ali je potrebno določiti mejno vrednost za zmesi policikličnih aromatskih ogljikovodikov, da bi delavce bolje zaščitili pred temi zmesmi.

(19)

Trikloroetilen izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov, kot je opredeljena v Direktivi 2004/37/ES. Odbor SCOEL je trikloroetilen določil za genotoksično rakotvorno snov. Za trikloroetilen je na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, mogoče določiti mejne vrednosti glede na referenčno osemurno obdobje (dolgoročna mejna vrednost) in glede na krajše referenčno obdobje, ki je petnajstminutno časovno ponderirano povprečje (mejna vrednost za kratkotrajno izpostavljenost). Odbor SCOEL je v primeru te rakotvorne snovi ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože, odbor ACSH pa se je na podlagi razpoložljivih informacij, tudi znanstvenih in tehničnih podatkov, dogovoril o praktični mejni vrednosti. Zato je primerno, da se za trikloroetilen v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES določijo mejne vrednosti za dolgotrajno in kratkotrajno izpostavljenost ter opomba glede vnosa prek kože, ki bo opozarjala na možnost znatne absorpcije prek kože. Glede na razvijajoče se znanstvene dokaze in tehnični razvoj bi morale biti mejne vrednosti za to snov posebej pozorno pregledovane.

(20)

4,4′-metilendianilin (MDA) izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov, kot je opredeljena v Direktivi 2004/37/ES. Odbor SCOEL je sklenil, da za to rakotvorno snov brez praga ni mogoče izpeljati omejitve za izpostavljenost glede na njeno škodljivost zdravju. Je pa za 4,4′-metilendianilin mogoče določiti mejno vrednost na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki. Odbor SCOEL je v primeru te rakotvorne snovi ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože, odbor ACSH pa se je na podlagi razpoložljivih informacij, tudi znanstvenih in tehničnih podatkov, dogovoril o praktični mejni vrednosti. Zato je primerno, da se za 4,4′-metilendianilin v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES določita mejna vrednost in opomba glede vnosa prek kože, ki bo opozarjala na možnost znatne absorpcije prek kože.

(21)

Epiklorohidrin (1-kloro-2,3-epoksipropan) izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov, kot je opredeljena v Direktivi 2004/37/ES. Odbor SCOEL je sklenil, da za to rakotvorno snov brez praga ni mogoče izpeljati mejne vrednosti za izpostavljenost glede na njeno škodljivost zdravju, in je priporočil izogibanje poklicni izpostavljenosti. Odbor SCOEL je v primeru epiklorohidrina ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože, odbor ACSH pa se je na podlagi razpoložljivih informacij, tudi znanstvenih in tehničnih podatkov, dogovoril o praktični mejni vrednosti. Zato je primerno, da se za epiklorohidrin v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES določita mejna vrednost in opomba glede vnosa prek kože, ki bo opozarjala na možnost znatne absorpcije prek kože.

(22)

Etilendibromid (1,2-dibromoetan, EDB) izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov, kot je opredeljena v Direktivi 2004/37/ES. Odbor SCOEL je sklenil, da za to rakotvorno snov brez praga ni mogoče izpeljati mejne vrednosti za izpostavljenost glede na njeno škodljivost zdravju, in je priporočil izogibanje poklicni izpostavljenosti. Odbor SCOEL je v primeru etilendibromida ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože, odbor ACSH pa se je na podlagi razpoložljivih informacij, tudi znanstvenih in tehničnih podatkov, dogovoril o praktični mejni vrednosti. Zato je primerno, da se za etilendibromid v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES določita mejna vrednost in opomba glede vnosa prek kože, ki bo opozarjala na možnost znatne absorpcije prek kože.

(23)

Etilendiklorid (1,2-dikloroetan, EDC) izpolnjuje merila za razvrstitev kot rakotvorna snov (kategorija 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, zato je rakotvorna snov, kot je opredeljena v Direktivi 2004/37/ES. Odbor SCOEL je sklenil, da za to rakotvorno snov brez praga ni mogoče izpeljati mejne vrednosti za izpostavljenost glede na njeno škodljivost zdravju. Mogoče pa je za etilendiklorid določiti mejno vrednost na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki. Odbor SCOEL je v primeru etilendiklorida ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože, odbor ACSH pa se je na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, dogovoril o praktični mejni vrednosti, obenem pa opozoril na pomanjkanje zanesljivih in posodobljenih znanstvenih podatkov, zlasti glede načina delovanja. Zato je primerno, da se za etilendiklorid v Prilogi III k Direktivi 2004/37/ES določita mejna vrednost in opomba glede vnosa prek kože, ki bo opozarjala na možnost znatne absorpcije prek kože.

(24)

Sporazum o zdravstveni zaščiti delavcev z dobrim ravnanjem in uporabo kristalnega kremena ter z izdelki, ki ga vsebujejo, ki so ga podpisala združenja, ki sestavljajo Evropsko mrežo za silicij (NEPSI), ter drugi sporazumi med socialnimi partnerji, ki poleg regulativnih ukrepov zagotavljajo smernice in orodja za podporo učinkovitega izvajanja obveznosti delodajalcev iz Direktive 2004/37/ES, so dragoceni instrumenti, ki dopolnjujejo regulativne ukrepe. Komisija bi morala socialne partnerje spodbujati, naj sklepajo take sporazume, hkrati pa spoštovati njihovo avtonomijo. Vendar pa upoštevanje teh sporazumov ne bi smelo ustvariti domneve o skladnosti z obveznostmi delodajalcev iz Direktive 2004/37/ES. Redno posodobljen seznam takšnih sporazumov bi bilo treba objavljati na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).

(25)

Komisija se je posvetovala z odborom ACSH in opravila dvostopenjsko posvetovanje z evropskimi socialnimi partnerji v skladu s členom 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(26)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti iz člena 31(1) Listine.

(27)

Mejne vrednosti, določene v tej direktivi, se bodo pregledovale na podlagi izvajanja Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter na podlagi mnenj dveh odborov Evropske agencije za kemikalije (ECHA), Odbora za oceno tveganja (RAC) in Odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC), zlasti da se upoštevajo medsebojno vplivanje med mejnimi vrednostmi iz Direktive 2004/37/ES in odnosi med odmerkom in odzivom, podatki o dejanski izpostavljenosti in, če so na voljo, izpeljane ravni brez učinka (DNEL) za nevarne kemikalije v skladu z navedeno uredbo, da bi uspešno zaščitili delavce.

(28)

Ker ciljev te direktive, in sicer izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev ter varovanja zdravja delavcev pred posebnimi tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in mutagenim snovem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežeta na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(29)

Ker ta direktiva zadeva varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev na njihovem delovnem mestu, bi morala biti prenesena v nacionalno pravo v dveh letih po dnevu začetka njene veljavnosti.

(30)

Direktivo 2004/37/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(31)

V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (7) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2004/37/ES se spremeni:

(1)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Sporazumi med socialnimi partnerji

Sporazumi med socialnimi partnerji, ki se lahko sklenejo na področju te direktive, se vključijo na seznam na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Ta seznam se redno posodablja.“;

(2)

v Prilogi I se dodata naslednji točki:

„7.

Delo, ki vključuje izpostavljenost kože mineralnim oljem, ki so se pred tem uporabljala v motorjih z notranjim zgorevanjem za podmazovanje in hlajenje gibljivih delov motorja.

8.

Delo, ki vključuje izpostavljenost izpušnim plinom iz dizelskih motorjev.“;

(3)

Priloga III se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej direktivi.

Člen 2

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje dve leti po začetku njene veljavnosti. O besedilu teh ukrepov takoj obvestijo Komisijo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo določb predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 16. januarja 2019

Za Evropski parlament

Predsednik

A. TAJANI

Za Svet

Predsednik

G. CIAMBA


(1)  UL C 288, 31.8.2017, str. 56.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. decembra 2018 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 20. decembra 2018.

(3)  Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).)

(4)  Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 131, 5.5.1998, str. 11).

(5)  Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(6)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(7)  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.


PRILOGA

„PRILOGA III

MEJNE VREDNOSTI IN DRUGE NEPOSREDNO POVEZANE DOLOČBE (ČLEN 16)

A.   MEJNE VREDNOSTI ZA POKLICNO IZPOSTAVLJENOST

Ime snovi

Št. ES (1)

Št. CAS (2)

Mejne vrednosti

Opomba

Prehodni ukrepi

8 ur (3)

Kratkoročni (4)

mg/m3  (5)

ppm (6)

f/ml (7)

mg/m3  (5)

Ppm (6)

f/ml (7)

Prah trdega lesa

2 (8)

Mejna vrednost 3 mg/m3 do 17. januarja 2023

Spojine šestvalentnega kroma, ki so rakotvorne v smislu točke (i) člena 2(a)

(kot krom)

0,005

Mejna vrednost 0,010 mg/m3 do 17. januarja 2025

Mejna vrednost: 0,025 mg/m3 za postopke varjenja ali plazemskega rezanja ali podobne delovne postopke, v katerih se ustvarja dim, do 17. januarja 2025

Refraktorska keramična vlakna, ki so rakotvorna v smislu točke (i) člena 2(a)

0,3

 

Prah kristalnega kremena, ki se vdihuje

0,1 (9)

 

Benzen

200-753-7

71-43-2

3,25

1

koža (10)

 

Monomer vinil klorid

200-831-0

75-01-4

2,6

1

 

Etilen oksid

200-849-9

75-21-8

1,8

1

koža (10)

 

1,2-epoksipropan

200-879-2

75-56-9

2,4

1

 

Trikloroetilen

201-167-4

79-01-6

54,7

10

164,1

30

koža (10)

 

Akrilamid

201-173-7

79-06-1

0,1

koža (10)

 

2-nitropropan

201-209-1

79-46-9

18

5

 

o-toluidin

202-429-0

95-53-4

0,5

0,1

koža (10)

 

4,4′-metilendianilin

202-974-4

101-77-9

0,08

koža (10)

 

Epiklorohidrin

203-439-8

106-89-8

1,9

koža (10)

 

Etilendibromid

203-444-5

106-93-4

0,8

0,1

koža (10)

 

1,3-butadien

203-450-8

106-99-0

2,2

1

 

Etilendiklorid

203-458-1

107-06-2

8,2

2

koža (10)

 

Hidrazin

206-114-9

302-01-2

0,013

0,01

koža (10)

 

Bromoetilen

209-800-6

593-60-2

4,4

1

 

Izpušni plini iz dizelskih motorjev

 

 

0,05 (*1)

 

 

 

 

 

 

Mejna vrednost se uporablja od 21. februarja 2023. Za podzemno rudarstvo in gradnjo predorov se mejna vrednost uporablja od 21. februarja 2026.

Zmesi policikličnih aromatskih ogljikovodikov, zlasti tiste, ki vsebujejo benzo[a]piren in ki so v smislu te direktive rakotvorne

 

 

 

 

 

 

 

 

koža (10)

 

Mineralna olja, ki so se pred tem uporabljala v motorjih z notranjim zgorevanjem za podmazovanje in hlajenje gibljivih delov motorja

 

 

 

 

 

 

 

 

koža (10)

 

B.   DRUGE NEPOSREDNO POVEZANE DOLOČBE

Opomba

“.

(1)  Številka ES, npr. z evropskega seznama obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS), evropskega seznama novih snovi (ELINCS) ali bivšega polimera (NLP), je uradna številka snovi v Evropski uniji, kot je opredeljeno v razdelku 1.1.1.2 v delu 1 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(2)  Št. CAS: številka po mednarodnem seznamu Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov.

(3)  Merjeno ali izračunano glede na referenčno obdobje osmih ur.

(4)  Mejna vrednost za kratkotrajno izpostavljenost (STEL). Mejna vrednost, ki pri izpostavljenosti ne bi smela biti prekoračena in se nanaša na 15-minutno obdobje, razen kadar je drugače določeno.

(5)  

mg/m3 = miligrami na kubični meter zraka pri 20 °C in 101,3 kPa (760 mm živega srebra).

(6)  

ppm= delci na milijon v volumnu zraka (ml/m3).

(7)  

f/ml= vlakna na mililiter.

(8)  Delci, ki se jih lahko vdihuje: če je prah trdega lesa zmešan s prahom drugega lesa, se uporablja mejna vrednost, ki se uporablja za prah vseh vrst lesa, ki so prisotni v tej zmesi.

(9)  Respirabilna frakcija.

(10)  Znaten prispevek k celotni možni obremenitvi telesa prek izpostavljenosti kože.

(*1)  Merjeno kot elementarni ogljik.


Top