13.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 10/9

(1)

V skladu s členom 7(3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (2) lahko certifikacijski organ pri preizkušanju podatkov o odhodkih uporabi integrirano vzorčenje. Glede na izkušnje z uporabo navedenega člena v prvih dveh letih je primerno razjasniti, kaj je mišljeno z integriranim vzorčenjem pri doseganju različnih revizijskih ciljev, kot je navedeno v členu 9 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

(2)

Člen 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa omejitev za vsako izjavo o odhodkih plačilnih agencij, ki vsebuje zahtevke za plačilo v zvezi s finančnimi instrumenti v višini največ 25 % skupnega zneska prispevkov iz programa, odobrenih za finančni instrument. Člen 22(1)(a) Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 določa, da je treba v četrtletni izjavi navesti znesek upravičenih javnih odhodkov, ki jih je plačilna agencija dejansko plačala vsako četrtletje, v skladu z odstavkom 2 navedenega člena. Zneske, ki jih je plačilna agencija plačala v okviru finančnih instrumentov, je treba prijaviti Komisiji ob upoštevanju omejitve 25 % in pod pogojem, da je bil dosežen ustrezen mejnik izvajanja. Prva izjava Komisiji v okviru omejitve 25 % se začne s podpisom sporazuma o financiranju in naknadnim plačilom v finančni instrument. Naslednje tranše se Komisiji prijavijo ob doseženi ustrezni stopnji izplačila v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1303/2013. V primeru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) to pomeni, da plačilna agencija lahko prijavi le 25 % skupnega načrtovanega prispevka na četrtletje. Zato se zdi, da pravila iz člena 22(1) in (2) Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 ne ustrezajo načinu, na katerega naj bi države članice in Komisija upravljale finančne instrumente v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013, in jih je treba ustrezno spremeniti.

(3)

Izkušnje kažejo, da bi bilo treba določiti prag za neizterjavo obresti, da se zmanjša upravno breme držav članic pri izvajanju izterjav.

(4)

Člen 30(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 določa, da se dokumenti in računovodske informacije, ki se uporabljajo za namene potrditve obračunov, Komisiji pošljejo v papirni obliki skupaj z elektronsko kopijo. Da bi zmanjšali upravno breme za države članice in Komisijo, racionalizirali analizo dokumentov in zmanjšali tveganje neskladij v uporabljenih podatkih, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da predložijo samo dokumente v elektronski obliki z uporabo elektronskega podpisa. Ta zahteva bi se morala upoštevati tudi v besedilu izjave o upravljanju iz Priloge I k navedeni izvedbeni uredbi. V izogib morebitnim zamudam pri prenosu dokumentov v primeru tehničnih težav v zvezi z izvajanjem elektronskega podpisa bi moralo biti mogoče, da se za prvo leto uporabe nove zahteve dopusti možnost, da se predložijo podpisani dokumenti, posredovani v elektronski obliki.

(5)

V skladu s členom 31(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 morajo biti oblika in vsebina računovodskih informacij iz točke (c) člena 30(1) navedene izvedbene uredbe ter način njihovega posredovanja Komisiji taki, kot je določeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1758 (4). Izkušnje kažejo, da je treba obliko in vsebino računovodskih informacij spremeniti vsako leto, kar povzroča upravno breme in tveganje zamud. Zaradi poenostavitve in da se zagotovi pravočasna določitev s tem povezanih tehničnih specifikacij, je zato primerno omogočiti, da bi morala Komisija od proračunskega leta 2019 naprej dati na voljo modele in ustrezne tehnične specifikacije ter jih posodabljati, potem ko bi o tem pred začetkom vsakega proračunskega leta obvestila Odbor za kmetijska sklada. Primerno je tudi določiti splošne zahteve za navedene tehnične specifikacije.

(6)

Člen 34(2) Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 določa, da Komisija, kadar pri poizvedbi ugotovi, da odhodek ni bil izvršen v skladu s predpisi Unije, zadevni državi članici sporoči svoje ugotovitve in v sporočilu načrtuje tudi dvostranski sestanek v štirih mesecih po poteku obdobja za odgovor države članice. V tem času so potrebni nekateri administrativni koraki, treba je na primer prevesti odgovor države članice, Komisija mora analizirati elemente, ki jih je predložila država članica, pripraviti vabilo na dvostranski sestanek v nacionalnem jeziku države članice in pripraviti sestanek. Izkušnje zadnjih dveh let kažejo, da obdobje štirih mesecev v večini primerov ne zadošča za uspešen sestanek. Da bi omogočili boljšo pripravo dvostranskega sestanka, je treba obdobje, v katerem bi bilo treba izvesti sestanek, podaljšati na pet mesecev. Tako podaljšanje se bo uporabljajo samo za poizvedbe, pri katerih sporočilo iz člena 34(2) ob začetku veljavnosti te uredbe še ni bilo poslano, da bi preprečili motnje tekočih poizvedb.

(7)

Tretji pododstavek člena 34(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 od Komisije zahteva, da državi članici sporoči svoje ugotovitve v šestih mesecih od datuma pošiljke zapisnika z dvostranskega sestanka. Rok je določen samo glede na zapisnik dvostranskega sestanka, kar pomeni, da je dvostranski sestanek potekal. Navedena izvedbena uredba izrecno ne določa roka za pošiljanje sporočila, če država članica meni, da dvostranski sestanek ni potreben. Navedeno določbo bi bilo zato treba v zvezi s tem pojasniti in določiti izhodišče za šestmesečno obdobje, kadar dvostranski sestanek ni bil potreben.

(8)

Člen 34(9) Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 določa, da se v upravičenih primerih rok iz odstavkov 3, 4 in 5 navedenega člena lahko podaljša. Člen 34(2) navedene izvedbene uredbe določa časovno obdobje za dvostranski sestanek in lahko se zgodi, da v upravičenih primerih obstaja potreba po podaljšanju tega časovnega obdobja. Člen 34(9) navedene izvedbene uredbe bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

V skladu s členom 111(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 morajo države članice objaviti informacije o upravičencih do sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (v nadaljnjem besedilu: EKJS) in EKSRP, med drugim tudi znesek plačila za vsak posamezen ukrep, financiran iz navedenih skladov v zadevnem proračunskem letu, ter vrsto in opis vsakega ukrepa. Člen 57 Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 podrobno določa informacije, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi ukrepi, in se sklicuje na Prilogo XIII k navedeni izvedbeni uredbi, ki vsebuje seznam zadevnih ukrepov.

(10)

Prilogo XIII k Izvedbeni uredbi (EU) št. 908/2014 bi bilo treba spremeniti, da se upošteva, da je treba med ukrepe iz navedene priloge vključiti tudi izredne ukrepe, ki so potrebni za obravnavo razmer na trgu na podlagi člena 220(1) ter člena 221(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Ti izredni ukrepi se štejejo kot ukrepi za podpiranje kmetijskih trgov v skladu s členom 4(1)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Zato je treba spremeniti točko 10 Priloge XIII k Izvedbeni uredbi (EU) št. 908/2014. Poleg tega se pomoč sektorju sviloprejk iz točke 3 na seznamu navedene priloge ne uporablja več, ob upoštevanju, da je bil člen 111 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (6) razveljavljen z Uredbo (EU) št. 1308/2013 z učinkom od 1. januarja 2014 in da so se vse s tem povezane finančne obveznosti in plačila upravičencem končale. Sklicevanje na pomoč sektorju sviloprejk bi bilo zato treba črtati z navedenega seznama.

(11)

Izvedbeno uredbo (EU) št. 908/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada –

(1)

v členu 7(3) se četrti stavek nadomesti z naslednjim:

„V zvezi s preizkušanjem podatkov, vključno z metodami vzorčenja, lahko certifikacijski organi uporabljajo preizkušanja z dvojnim namenom za izpolnitev več revizijskih ciljev hkrati.“;

(2)

v členu 22(2) se doda naslednji tretji pododstavek:

„Kar zadeva finančne instrumente, vzpostavljene v skladu s členom 38(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se odhodki prijavijo za referenčna obdobja iz prvega pododstavka, ko so izpolnjeni pogoji za vsak naslednji zahtevek za vmesno plačilo, kot je določeno v členu 41(1) navedene uredbe.“;

(3)

v členu 27(1) se doda naslednji stavek:

„Države članice se lahko odločijo, da ne izterjajo obresti, če znesek obresti ne presega 5 EUR.“;

(4)

v členu 30 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Dokumenti in računovodske informacije iz odstavka 1 se Komisiji pošljejo najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu zadevnega proračunskega leta. Dokumenti iz točk (a), (b) in (d) navedenega odstavka se predložijo v elektronski obliki, skladno z obliko in pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s členom 24.

Ti dokumenti so opremljeni z obveznim elektronskim podpisom v smislu Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*1). Za dokumente, ki se nanašajo na proračunsko leto 2017, lahko Komisija sprejme podpisane dokumente, poslane v elektronski obliki.

(*1)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).“;"

(5)

v členu 31 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija da obliko in vsebino računovodskih informacij iz člena 30(1)(c) na razpolago državam članicam v obliki modelov prek informacijskih sistemov.

Komisija da na razpolago modele in z njimi povezane tehnične specifikacije za računovodske informacije ter jih posodablja, potem ko o tem obvesti Odbor za kmetijska sklada pred začetkom vsakega proračunskega leta.

Tehnične specifikacije vsebujejo:

(6)

člen 34 se spremeni:

(7)

Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi;

(8)

Priloga XIII se spremeni: