23.4.2018

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/87

---

PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2018/624

z dne 20. aprila 2018

o dostopu do čezmejnega trga za poddobavitelje ter mala in srednja podjetja v obrambnem sektorju

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Decembra 2013 je Evropski svet postavil cilj oblikovanja bolj povezane, trajnostne, inovativne ter konkurenčne tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB), ki je potrebna za razvoj in ohranitev obrambnih zmogljivosti ter okrepitev evropske strateške avtonomije in njene sposobnosti ukrepanja v sodelovanju s partnerji. V tem smislu je poudaril pomen dostopa do čezmejnega trga za mala in srednja podjetja (MSP), pozval Komisijo, da preuči možnost dodatnih ukrepov z odprtjem dobavnih verig MSP iz vseh držav članic, in izpostavil, da so MSP pomemben element v obrambni dobavni verigi, vir inovacij in ključno gonilo konkurenčnosti (1).

(2)

V evropskem obrambnem akcijskem načrtu z dne 30. novembra 2016 je bilo napovedano, da bo Komisija pripravila priporočila za olajšanje dostopa do čezmejnega trga za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambnem sektorju. To je bilo potrjeno tudi v sporočilu Komisije „Vzpostavitev evropskega obrambnega sklada“ (2), sprejetem 7. junija 2017.

(3)	Komisija meni, da so konkurenčne čezmejne dobavne verige ključni element bolj povezane in bolj konkurenčne EDTIB, ter verjame, da bi evropski trg obrambne opreme moral zagotavljati priložnosti za evropska podjetja ne glede na njihovo velikost in lokacijo.

(4)

To priporočilo je bilo pripravljeno s prispevkom svetovalne skupine Komisije o čezmejnem dostopu za MSP do obrambnih in varnostnih naročil, ki je zaključila svoje delo in objavila končno poročilo novembra 2016 (3), in strokovnjakov držav članic. Sodi v širok nabor pobud in dejavnosti Komisije, zasnovanih za podporo MSP, dejavnih na področju obrambe.

(5)	Pri pripravi tega priporočila (4) je bilo vzeto v obzir delo, ki ga je na področju nabav za obrambo, znanj in spretnosti, financiranja in zmogljivosti MSP opravila Evropska obrambna agencija (EDA) (5).

(6)

Ker panožni akterji, zlasti glavni izvajalci, v obrambi igrajo ključno vlogo, je Komisija poleg priprave tega priporočila tudi pričela dialog s panožnimi deležniki, in sicer z namenom določitve in oblikovanja skupnega pogleda na morebitne prihodnje ukrepe, usmerjene v zagotavljanje pogojev za konkurenčne čezmejne obrambne nabavne verige.

(7)

Ukrepi držav članic bi lahko znatno izboljšali dostop do čezmejnega trga za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambnem sektorju. To priporočilo bi zato moralo vsebovati vrste ukrepov, ki bi lahko odpravili nekatere težave, s katerimi se soočajo MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ali pa bi lahko pripomogli k njihovi vključitvi v obrambne nabavne verige.

(8)	Pridobitev zgodnjih informacij o prihodnjih oboroževalnih načrtih in projektih bi MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo lahko omogočila bolje predvidevati tržni razvoj ter morebitno sodelovanje v obrambnih projektih in naročilih.

(9)	Objava naročil z vrednostjo pod pragom iz členov 8 in 9 Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6) bi okrepila konkurenco. Prav tako bi spodbudila sodelovanje MSP v obrambnem sektorju. Naročniki takšnih objav ne bi smeli omejiti na svoje države članice.

(10)	Zapletena narava informacij v nabavnih dokumentih, ki jih naročniki dajo na razpolago ponudnikom ali morebitnim ponudnikom, bi lahko odvrnil nova, manjša podjetja od vstopa na trg javnih naročil. Zato morajo biti takšne informacije relevantne in dobro strukturirane.

(11)

Obseg naročil za obrambne nakupe in pripadajoče zahteve glede sposobnosti za zagotavljanje storitev pomenijo nadaljnje ovire za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Oddajanje ločenih manjših naročil, združenih v sklope znotraj enega postopka javnega naročanja, bi lahko pomagalo pri reševanju te težave.

(12)	Omogočanje daljših rokov za predložitev ponudb bi koristilo MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ker bi dobila več časa za odkrivanje poslovnih priložnosti in pripravo sodelovanja.

(13)

Možnost zanašanja na zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov, vključno s podizvajalci ali drugimi udeleženci v konzorcijih ali skupinah, olajšuje dostop do trga javnih naročil, zlasti pri posebej velikih nakupih. Gospodarski subjekti, ki želijo dobiti javna naročila, bi morali biti seznanjeni s temi priložnostmi od samega začetka.

(14)

Draga in zapletena razpisna dokumentacija ter zahteva, da se predložijo dokazila in potrdila, so vidiki, ki bi podjetja, zlasti MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, lahko odvrnili od vstopa na trg javnih naročil za obrambo. Za olajšanje dostopa da navedenega trga bi se naročniki morali, kjer je možno, sporazumeti o oceni kvalitativnih meril za izbor v fazi razpisa, in sicer samo na osnovi predhodnih dokazil, ki jih zagotovijo ponudniki. Morali bi zahtevati predložitev dodatnih dokumentov in potrdil, ki dokazujejo izpolnjevanje navedenih meril tik pred podpisom pogodbe. Predhodni dokazi o izpolnjevanju kvalitativnih meril za izbor bi lahko bili v obliki standardizirane lastne izjave, tj. enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (7).

(15)	Regionalno sodelovanje, ki presega države članice, in podjetniški grozdi so druge možnosti, ki bi lahko okrepile tržni položaj manjših podjetij.

(16)	Inovativnost je glavna vrednost, ki bi jo MSP lahko prinesla v obrambno industrijo. Zato bi vse pobude, ki podpirajo raziskave in tehnologijo, morale še posebej upoštevati MSP in v največji možni meri zagotoviti njihovo učinkovito sodelovanje.

(17)	Razvoj znanj in spretnosti, po katerih ima obrambna industrija še posebej veliko potrebo, bi lahko novim igralcem omogočil vstop na evropski obrambni trg –

SPREJELA NASLEDNJE PRIPOROČILO:

1.   TERMINOLOGIJA

Za namene tega priporočila „MSP“ ustreza opredelitvi v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (8), medtem ko „podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, večje od MSP, ki pa ni glavni izvajalec v pogodbi o dobavi kompleksnih obrambnih sistemov.

V celotnem besedilu tega priporočila se sklici na „javne naročnike“ razumejo kot javni naročniki, opredeljeni v členu 2(1) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (9), in naročniki, opredeljeni v členu 4 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta (10). Priporočila, namenjena javnim naročnikom ali naročnikom, se nanašajo na dodelitev pogodb na področju obrambe in varnosti v skladu s členom 2 Direktive 2009/81/ES.

2.   JAVNA NAROČILA

2.1   Dolgoročni načrti in prednostne naloge

Države članice bi, ko je možno in ustrezno, morale zagotoviti zgodnje informacije o svojih dolgoročnih načrtih glede oboroževanja (zahteve in prioritete v zvezi z zmogljivostmi ter raziskavami in tehnologijo). To se lahko stori z: objavo načrtov; organizacijo ciljnih dogodkov za podjetja (glavne izvajalce, MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo) iz različnih držav članic; zagotavljanjem informacij obrambni industriji na pregleden in nediskriminatoren način, vključno z Evropskim združenjem vesoljske in obrambne industrije, nacionalnimi združenji obrambne industrije ter drugimi obrambnimi in varnostnimi poslovnimi organizacijami (npr. grozdi), da se zagotovi razširjanje ustreznih informacij v Uniji. Treba je zagotoviti, da takšni ukrepi ne izkrivljajo konkurence ter ne kršijo načel nediskriminatornosti in preglednosti.

2.2   Prostovoljna objava in ukrepi za preglednost

Javni naročniki bi v največji možni meri morali uporabljati oglaševalska orodja pred nabavo, kot so predhodna informativna obvestila (11), in organizirati ciljne dogodke v zvezi z vnaprejšnjimi naročili ter posebne projekte. Takšni dogodki bi morali biti usmerjeni v podjetja (glavne izvajalce, MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo) iz različnih držav članic; Ustrezne informacije bi se lahko razširile v obrambni industriji, vključno z Evropskim združenjem vesoljske in obrambne industrije, nacionalnimi združenji obrambne industrije ter drugimi obrambnimi in varnostnimi poslovnimi organizacijami (npr. grozdi). Pri uporabi teh orodij bi morali javni naročniki poskrbeti za izpolnjevanje načel preglednosti in nediskriminatornosti ter pojasniti, da so zadevni nabavni načrti samo začasni.

Javni naročniki bi morali čim bolj oglaševati priložnosti, ki izvirajo iz nabavnih odločitev, in sicer bolj kot zahteva zakonodaja. To npr. pomeni čim širše oglaševanje informacij iz obvestila o naročilu, potem ko je bilo dano v objavo v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije (Tender Electronic Daily (TED)), in zagotavljanje orodja gospodarskim subjektom, zainteresiranim za prihodnje javne razpise, da se naročijo na elektronska obvestila o objavljenih razpisih.

Javni naročniki bi morali, kjer je možno, oglaševati nabavne odločitve za pogodbe pod pragom, vzpostavljenim s členoma 8 in 9 Direktive 2009/81/ES (12), in sicer s prostovoljnimi objavami na ustreznih portalih in spletiščih (ne nujno TED) ter pošiljanjem prošenj za informacije ali prošenj za ponudbe morebitnim zainteresiranim podjetjem v Uniji. Treba je zagotoviti, da takšni ukrepi ne izkrivljajo konkurence ter ne kršijo načel nediskriminatornosti in preglednosti. Javni naročniki bi za pogodbe manjših vrednosti morali izvajati poenostavljene konkurenčne postopke, tudi če nacionalni predpisi tega uradno ne zahtevajo.

2.3   Kakovostno informiranje

Javni naročniki bi trgu morali zagotoviti smiselne in točne kratke informacije (npr. opis naročila v obvestilih o naročilih, objavljenih v TED). To podjetjem omogoča pregledovanje in odkrivanje priložnosti ter sprejemanje premišljenih odločitev o morebitni predložitvi ponudbe.

Ko je možno, bi morali tudi zagotoviti vljudnostni prevod takšnih informacij v angleščino ali katerega od drugih jezikov, ki se običajno uporabljajo v obrambni trgovini, bodisi na spletišču javnega naročnika bodisi v objavi v TED.

2.4   Razdelitev na sklope

Javni naročniki bi morali razmisliti o možnosti razdelitve naročil na sklope. Lahko bi tudi preučili objavo razpisov za ločene sklope, hkrati pa zahtevali od podjetij, ki so bila uspešna pri oddaji ponudb za te sklope, da sodelujejo z gospodarskim subjektom, ki mu je bila dodeljena pogodba za usklajevanje celotnega projekta (splošni izvajalec).

2.5   Priprava in izvajanje postopkov

Člen 33 Direktive 2009/81/ES od javnih naročnikov zahteva, da pri določanju rokov za sprejemanje ponudb ali prijav za sodelovanje upoštevajo zlasti zapletenost naročila in čas, ki je potreben za pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke, ki jih določa navedeni člen. Ko je možno, bi javni naročniki za predložitev ponudb morali omogočiti več časa, kot ga zahteva navedeni člen. To podaljšano obdobje bi industriji in zlasti MSP dalo več časa za odločitev o sodelovanju v razpisu, za pripravo in predložitev ponudbe ter pripravo potrebnih sporazumov za oblikovanje konzorcija ali organizacijo podizvajanja.

Elektronsko nabavljanje, zlasti predložitev ponudb po elektronski poti, pomaga racionalizirati postopke ter manjša administrativne ovire in stroške. To lahko zmanjša vstopne ovire na trg (stroške priprave ponudbe), zlasti za manjša podjetja z omejenimi administrativnimi viri. Ko je možno, bi javni naročniki morali uporabljati elektronsko nabavljanje, pri tem pa upoštevati predmet naročila in zlasti potrebo po varovanju občutljivih informacij.

V obvestilu o naročilu bi javni naročniki morali dosledno opozarjati morebitne ponudnike na možnost uporabe zmogljivosti drugih strani, vključno s podizvajalci (13) ali člani istega konzorcija ali skupine (14), da izpolnijo merila ustreznosti, in sicer v skladu s členom 41(2) in (3) ter členom 42(2) in (3) Direktive 2009/81/ES.

Javni naročniki bi se morali truditi, da zmanjšajo upravno breme v postopkih nabave. Morali bi se npr. čim bolj izogibati številnim sestankom v okviru pogajanj in zahtevati samo informacije ali dokumentacijo, potrebne za zadevni postopek.

2.6   Kvalitativni izbor

Javni naročniki bi morali ohranjati sorazmernost v merilih za izbor in bi se morali izogibati postavljanju zahtev, ki niso nujno potrebne. V primeru tehničnih in strokovnih zmogljivosti bi se morali odločiti za merila za izbor, ki jim omogočajo ugotavljanje, ali ima ponudnik potrebne zmogljivosti za zadevno naročilo, in ne ocenjevanja njegove splošne zmogljivosti. Kar zadeva ekonomsko in finančno sposobnost, minimalni zahtevani letni promet ne bi smel presegati dvakratnika ocenjene vrednosti naročila.

Zahteve glede zanesljivosti oskrbe in varovanja informacij, kot neobvezni razlogi za izključitev, merila za izbor ali pogoji za izvedbo naročila bi tudi morali biti sorazmerni in v skladu s potrebami v posameznem naročilu. Natančneje, kjer se takšne zahteve uporabljajo, je treba poskrbeti, da se omejijo na to, kar je potrebno za dosego zastavljenega cilja, in zagotoviti, da po nepotrebnem ne omejujejo konkurence. Države članice bi morale poskrbeti, da tam, kjer se zahteva varnostno preverjanje, javni naročniki pa imajo opravka s kandidati, za katere je bilo varnostno preverjanje opravljeno v drugi državi članici, sprejmejo ustrezne in pravočasne ukrepe za oceno, ali je takšno varnostno preverjanje enakovredno tistemu, ki se izvaja na podlagi nacionalne zakonodaje javnega naročnika, pri tem pa upoštevajo člen 22 Direktive 2009/81/ES (15). Države članice bi morale poskrbeti, da njihova podjetja lahko izpolnjujejo zahteve v zvezi z zanesljivostjo oskrbe in varnostjo informacij drugih držav članic ter da je to izpolnjevanje verodostojno.

Člen 38 Direktive 2009/81/ES zahteva preverjanje sposobnosti kandidatov v skladu z merili in dokazili, ki jih na podlagi direktive določijo javni organi. Takšna dokazila lahko obsegajo potrdila. Vendar javni naročniki niso dolžni zahtevati predložitve potrdil in drugih oblik pisnih dokazil istočasno s ponudbami. Da se olajša sodelovanje v razpisnih postopkih, bi morali javni naročniki preučiti, vsaj kot predhodno dokazilo, sočasno s predložitvijo ponudb, priznavanje lastnih izjav o:

—	osebnem položaju ponudnika (člen 39 Direktive 2009/81/ES),

—	primernosti ponudnika za opravljanje poklicne dejavnosti (člen 40 Direktive 2009/81/ES),

—	ponudnikovem izpolnjevanju meril glede ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in poklicne sposobnosti (členi 41 do 44 Direktive 2009/81/ES),

predložitev ustreznih dokazil in potrdil pa bi se zahtevala šele v fazi dodelitve, torej pred podpisom pogodbe, vendar po oceni in izbiri zmagovalca. V tem smislu bi države članice morale razmisliti o tem, da gospodarskim subjektom dovolijo predložitev ali ponovno uporabo lastne izjave na podlagi standardiziranih lastnih izjav (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD), znan iz zakonodaje o javnem naročanju, člen 59 Direktive 2014/24/EU), ki je po potrebi dopolnjena z informacijami, ki jih ESPD ne zajema.

V primeru, da imajo javni naročniki na kateri koli stopnji postopka pomisleke, imajo vso pravico zahtevati dodatne informacije, vključno z nekaterimi ali vsemi podpornimi dokumenti, zato da zagotovijo ustrezno izvajanje postopka. To se lahko izkaže kot potrebno, če se javni naročnik odloči omejiti število kandidatov, ki jih bo povabil, da oddajo ponudbe ali sodelujejo v dialogu (člen 38(3) Direktive 2009/81/ES). Pri postavljanju takšnih zahtev po informacijah ali podpornih dokumentih bi javni naročniki vedno morali zagotoviti skladnost z načelom nediskriminacije.

Javni naročniki od ponudnikov ne bi smeli zahtevati predložitve podpornih dokumentov, ki jih že imajo ali jih lahko na enostaven način neposredno pridobijo z dostopom do nacionalne baze podatkov, ki je v kateri koli državi članici na voljo brezplačno.

Ko je izvedljivo, bi javni naročniki morali uporabiti možnost, da kandidatom, ki še niso bili varnostno preverjeni (če je takšno preverjanje potrebno), dajo več časa, da opravijo takšno preverjanje (tretji pododstavek člena 42(1)(j) Direktive 2009/81/ES). Kot splošno načelo velja, da bi javni naročniki morali vedno izkoristiti možnost zahtevati od gospodarskih subjektov, da predložijo manjkajoče dokumente in potrdila, ki se nanašajo na merila za izključitev in izbor, ali takšne dokumente in potrdila pojasnijo, če so nejasni (člen 45 Direktive 2009/81/ES).

Države članice bi morale olajšati čezmejno uporabo dokumentov in potrdil. Zlasti bi morale zagotoviti, da se informacije o potrdilih in druge oblike pisnih dokazil za razpise na podlagi Direktive 2009/81/ES vnesejo v e-Certis (16) in redno posodabljajo. Pri izvajanju postopkov na podlagi Direktive 2009/81/ES bi morali javni naročniki uporabljati spletno zbirko e-Certis.

2.7   Usposabljanje za javno naročanje in krepitev zmogljivosti

Države članice bi morale organizirati usposabljanje za uslužbence, ki se ukvarjajo z javnim naročanjem, ter zagotoviti priložnosti za izmenjavo izkušenj in gradivo s smernicami. Zagotoviti bi morale namensko usposabljanje, da izpostavijo posebne značilnosti MSP in njihove omejitve pri poslovanju (finančni tokovi, človeški viri, upravljanje s pravicami intelektualne lastnine itd.).

Države članice bi morale tudi organizirati usposabljanje in pripraviti informacijsko gradivo za dobavitelje, ponudnike storitev in izvajalce. Takšno gradivo bi moralo biti splošno dostopno (ali vsaj dostopno vsem podjetjem, ki jih zanimajo naročila za obrambo). To bi bilo koristno zlasti za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

3.   INDUSTRIJSKA POLITIKA

3.1   Financiranje

Lokalni in regionalni upravni organi v državah članicah bi morali podpreti MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki so ali bi lahko bila dejavna v obrambnih dobavnih verigah. Države članice lahko izboljšajo ozaveščenost upravnih organov in morebitnih upravičencev (kot so MSP, podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, raziskovalne in akademske ustanove) o koriščenju evropskih strukturnih in investicijskih skladov na področju obrambe. Spodbuja se jih, da uporabijo posebne smernice, ki jih s tem v zvezi trenutno pripravlja Evropska komisija (17).

Države članice bi morale razmisliti o odprtju obstoječih nacionalnih instrumentov financiranja za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni industriji, če tega še niso storile.

Države članice bi morale preučiti druge vrste možne podpore MSP, npr. namenska državna poroštva za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki sodelujejo v čezmejnih evropskih obrambnih projektih inovativne vrste. Takšna poroštva bi lahko delno ali v celoti krila podjetniška tveganja manjših podjetij, ki sodelujejo pri takšnih dejavnostih, ali bank, ki takšne projekte financirajo (18).

Države članice bi MSP morale obveščati o možnostih financiranja na nacionalni in evropski ravni ter jim pri tem svetovati, in sicer z uporabo forumov, platform in drugih orodij v obrambnem sektorju ali drugih gospodarskih sektorjih.

Države članice se spodbuja, da predlagajo pametne investicijske projekte za prihodnje zahteve za preizkušanje in vrednotenje. To bi MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo moralo odpreti dostop do središč za preizkušanje in vrednotenje, kar bi jim pomagalo pri certificiranju izdelkov in pridobivanju koristi iz njihovih prispevkov k evropskemu obrambnemu sektorju in prizadevanj za certificiranje.

3.2   Zbirke podatkov

Države članice bi si lahko prizadevale za evidentiranje ali pregled nacionalne obrambne industrijske baze in za podporo širjenju informacij o zmogljivosti svoje industrije. To bi se npr. lahko naredilo z vzpostavitvijo novih podatkovnih baz ali s prispevanjem k obstoječim bazam prek subjektov, kot so nacionalna združenja obrambne industrije.

Države članice se spodbuja, da podprejo ukrepe za izboljšanje obstoječih podatkovnih baz in projektov za podjetja v obrambnem sektorju, svoje zmogljivosti ter razpoložljive sheme financiranja in priložnosti. To bi moralo zlasti obsegati povezovanje obstoječih nacionalnih podatkovnih baz, podatkovne zbirke nacionalnih združenj obrambne industrije in druge ustrezne vire (npr. sezname članov grozdov v obrambnem sektorju). Takšna orodja bi lahko obsegala informacije o tehnoloških zmogljivostih podjetij. V naslednji fazi bi takšne podatkovne baze MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo lahko omogočile povezave njihovih opisov z informacijami držav članic o prihodnjih programih ali objavljenih obvestilih o naročilih. Tako bi glavni izvajalci lahko takoj povezali opis MSP z določeno vrsto projekta ali poslovno priložnostjo.

3.3   Grozdi

Države članice bi na področju obrambe morale podpirati razvoj regionalnih grozdov odličnosti, konkurenčnih na svetovni ravni, in jih spodbujati k sodelovanju, ki presega regije in države članice. S krepitvijo proaktivnega vključevanja tehnoloških središč in znanstvenih parkov, „živih laboratorijev“, financerjev ali namenskih projektnih skupin bi bilo treba spodbujati druge posebne oblike sodelovanja, da se okrepi medsektorsko tehnološko sodelovanje in ustvarijo priložnosti za rast MSP v obrambnem sektorju.

Države članice bi morale domače grozde spodbujati k sodelovanju v evropskih strateških partnerstvih grozdov (19), ki so podprta s programom EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME). Namen takšnih partnerstev je dvojen: omogočiti podjetjem dostop do trgov izven EU in okrepiti naložbe v pametno specializacijo v Uniji. Države članice bi tudi morale spodbujati grozde k sodelovanju v Uniji v okviru ustreznih razpisov programa Obzorje 2020 (20).

Države članice se spodbuja, da pri razvoju in izvajanju politik ter ukrepov za podporo (regionalnim) grozdom postavijo v ospredje obrambni sektor. V ta namen lahko uporabijo obstoječa orodja in mreže na ravni Unije, kot je evropska mreža regij, povezanih z obrambo (21). Širše bi tudi morale promovirati Evropsko platformo za sodelovanje med grozdi (ECCP) (22), in sicer kot orodje, ki lahko poveže grozde z več kot 500 organizacijami, ki združujejo grozde, s čimer dajo zagon sodelovanju v Evropi in izven nje v korist članom iz vrst MSP.

3.4   Inovacije, raziskave in tehnologija

Od držav članic se pričakuje, da MSP z inovativnimi koncepti in tehnologijami, ki se lahko uporabijo v obrambi, zagotovijo posebno podporo. Poleg tega bi morale namenske mreže nacionalnih kontaktnih točk zagotavljati informacije o pravilih za sodelovanje v raziskovalnih projektih in dodelitvi nepovratnih sredstev za raziskave. Prav tako bi morale organizirati dogodke in storitve z namenom posredovanja.

Države članice bi morale stremeti k oblikovanju raziskovalnih projektov, ki so prijazni do MSP. Poleg tega bi njihove obrambne raziskovalne ustanove morale preučiti, v kolikšni meri lahko vključijo MSP v svoje projekte.

Države članice bi morale zagotoviti, da so informacije o upravljanju s pravicami intelektualne lastnine na voljo pri javnih naročnikih za obrambo (npr. prek kontaktnih podatkov za ustrezne ustanove ali brošur, ki so na voljo v objektih javnih naročnikov).

Države članice bi morale podpreti odprto referenčno arhitekturo modularnih obrambnih sistemov, kar bi MSP omogočilo neodvisno in konkurenčno zasnovo ter komercializacijo podsistemov in delov.

3.5   Znanja in spretnosti

Države članice bi morale imeti pregled nad nacionalnim stanjem v zvezi z znanji in spretnostmi, potrebnimi v obrambni industriji.

Države članice bi morale izkoristiti pred kratkim sprejeti novi program znanj in spretnosti za Evropo ter priložnosti, ki jih ta odpira na ravni Unije ter nacionalni in regionalni ravni, zato da odpravijo svoje vrzeli v znanjih in spretnostih (23).

Države članice bi morale spodbujati sodelovanje med svojimi ustanovami v industriji, izobraževanju in usposabljanju ter drugimi ustreznimi organizacijami, da bi dosegle usklajeno ukrepanje za bolj zadovoljivo uskladitev ponudbe in povpraševanja, ter spodbujati uporabo orodij in instrumentov EU za dosego teh ciljev. Za zapolnitev vrzeli v znanjih in spretnostih bi države članice morale razmisliti o uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov (24) (skladi ESI), zlasti Evropskega socialnega sklada (ESS) (25).

3.6   Zmogljivosti MSP

Države članice bi morale širiti informacije o čezmejnih zgodbah o uspehih, da MSP in poddobavitelje spodbudijo k čezmejnim ponudbam. Morale bi tudi podpreti organizacijo čezmejnih dobaviteljskih konferenc (dogodkov med podjetji in neposrednih srečanj z glavnimi izvajalci), da izboljšajo razumevanje MSP o zahtevah glavnih izvajalcev, načinu dela ter iskanih sektorskih znanjih in zmogljivostih, hkrati pa zagotoviti platforme in priložnosti za čezmejno navezovanje stikov med MSP.

To se lahko stori npr. z dodelitvijo nepovratnih sredstev organizatorjem dogodkov, in sicer sorazmerno s stopnjo sodelovanja MSP in zagonskih podjetij. Takšna nepovratna sredstva bi lahko zajemala različne obrambne sektorje na uravnotežen način. To bi pomagalo MSP pri sodelovanju na mednarodnih podjetniških dogodkih, poslovnih potovanjih v tujino in drugih mednarodnih dogodkih.

Države članice bi tudi morale bolj sistematično uporabljati obstoječa orodja na ravni Unije, da podprejo čezmejne aktivnosti MSP, zlasti s storitvami za povezovanje, ki jih npr. ponuja evropska podjetniška mreža (26)).

---

(1)  To priporočilo se nanaša na zadeve, neposredno povezane s čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v naročilih za potrebe obrambe, vendar ne na zadeve, ki bi na naročila lahko vplivale občutno, toda posredno, zlasti transferje obrambnih izdelkov znotraj EU, standardizacijo in certifikacijo.

(2)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Vzpostavitev evropskega obrambnega sklada (COM(2017) 295 final).

(3)  http://ec.europa.eu/DocsRoom/documents/20354/?locale=sl.

(4)  Pregled nad dejavnostmi EDA na tem področju: https://www.eda.europa.eu/procurement-biz/information/eda-market-industry-policies; https://www.eda.europa.eu/what-we-do/activities/activities-search/small-and-medium-sized-enterprises-(smes).

(5)  https://www.eda.europa.eu/.

(6)  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(7)  Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, kot je opredeljen v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (UL L 3, 6.1.2016, str. 16) na podlagi člena 59 Direktive 2014/24/EU.

(8)  Glej: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2003:124:0036:0041:en:PDF.

(9)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(10)  Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(11)  Člen 30(1) Direktive 2009/81/ES.

(12)  Ocenjena vrednost naročil in okvirnih sporazumov, izračunana v skladu s členom 9. Pragovi iz člena 8 se posodobijo dvakrat letno; splošne informacije o trenutnih pragovih za naročila so na strani: https://ec.europa.eu/growth/single-market/public-procurement/rules-implementation/thresholds_sl

(13)  Glej člen 1(22) in člen 21 Direktive 2009/81/ES.

(14)  Glej člen 1(13) in člen 5(2) Direktive 2009/81/ES.

(15)  Zadnji pododstavek člena 22 Direktive 2009/81/ES določa, da „države članice priznajo varnostna potrdila, za katere menijo, da so enakovredna tistim, izdanim v skladu z njihovim nacionalnim pravom, ne glede na možnost izvajanja in upoštevanja nadaljnjih lastnih preiskav, če se to šteje za potrebno.“ Glej tudi odstavek 12 smernic v zvezi z varovanjem informacij: https://ec.europa.eu/docsroom/documents/15411/attachments/1/translations?locale=sl.

(16)  Glej: https://ec.europa.eu/growth/tools-databases/ecertis.

(17)  Npr. brošura Komisije iz leta 2017 „Tehnologija z dvojno rabo v EU“. Glej: http://ec.europa.eu/growth/content/dual-use-technology-eu-%E2%80%93-sme-success-stories-eu-funding_sl.

(18)  Države članice, ki vzpostavijo poroštvene sheme, bi morale zagotoviti, da te ne pomenijo državne pomoči (v zvezi s tem glej Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52008XC0620(02)&from=SL), ali takšen ukrep priglasijo Komisiji.

(19)  Evropska platforma za sodelovanje med grozdi: https://www.clustercollaboration.eu/eu-cluster-partnerships.

(20)  Za splošne informacije o Obzorju 2020 glej: https://ec.europa.eu/programmes/horizon2020/en/what-horizon-2020.

(21)  Glej: https://www.endr.eu/.

(22)  Glej: https://www.clustercollaboration.eu/.

(23)  Zlasti pobuda za sektorsko sodelovanje na področju znanj v okviru novega programa znanj in spretnosti za Evropo, ki obravnava obrambni sektor.

(24)  Glej: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders-0/european-structural-and-investment-funds_sl.

(25)  Glej: http://ec.europa.eu/esf/home.jsp?langId=sl.

(26)  Glej: http://een.ec.europa.eu/.

---