24.5.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 137/22

(1)

Z Direktivo Sveta št. 91/477/EGS (3) se je določil spremljevalni ukrep za notranji trg. Ustvarjeno je bilo ravnovesje med obveznostjo zagotavljanja določenega prostega pretoka nekaterih vrst strelnega orožja in njegovih pomembnih sestavnih delov na območju Unije na eni strani in potrebo po nadzoru tega prostega pretoka z določenimi varnostnimi zagotovili, prilagojenimi tem proizvodom na drugi strani.

(2)

Glede nekaterih vidikov Direktive 91/477/EGS je potrebno nadaljnje sorazmerno izboljšanje, da bi obravnavali zlorabo strelnega orožja v kriminalne namene, ob upoštevanju nedavnih terorističnih dejanj. V zvezi s tem je Komisija v svojem sporočilu z dne 28. aprila 2015 o Evropski agendi za varnost pozvala k pregledu navedene direktive in skupnemu pristopu na področju onesposobitve strelnega orožja, da bi preprečili njegovo ponovno usposobitev in uporabo s strani zločincev.

(3)

Ko je strelno orožje zakonito nabavljeno in posedovano v skladu z Direktivo 91/477/EGS, bi se morali uporabljati nacionalni predpisi o nošenju orožja, lovu ali streljanju v tarčo.

(4)

Za namene Direktive 91/477/EGS bi morala opredelitev posrednika zajemati vsako fizično ali pravno osebo, tudi partnerstva, za izraz „dobava“ pa bi moralo šteti, da vključuje posojanje in najem. V Direktivi 91/477/EGS bi morali biti zajeti tudi posredniki, saj opravljajo storitve, ki so podobne storitvam trgovcev, in sicer v zvezi z obveznostmi trgovcev, ki so pomembne za dejavnosti posrednikov, kolikor imajo možnost izpolniti te obveznosti in kolikor teh obveznosti ne izpolnjuje trgovec glede iste osnovne transakcije.

(5)

Dejavnosti trgovca poleg proizvodnje zajemajo tudi prirejanje ali predelovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, na primer skrajševanje strelnega orožja, s katerim bi spremenili njegov razred ali podrazred. Popolnoma zasebne, nekomercialne dejavnosti, kot so ročno polnjenje ali ponovno polnjenje streliva iz sestavnih delov streliva za osebno uporabo ali prirejanje strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov, ki so v lasti zadevne osebe, kot so spremembe kopit ali merkov, ali vzdrževanje zaradi obrabe pomembnih sestavnih delov, ne bi smele šteti za dejavnosti, ki bi jih smel opravljati zgolj trgovec.

(6)

Da bi izboljšali sledljivost vsega strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov ter olajšali njihov prost pretok, bi bilo treba vse strelno orožje ali njegove pomembne sestavne dele označiti z jasno, trajno in enotno oznako ter registrirati v zbirkah podatkov držav članic.

(7)

Vnosi v zbirkah podatkov bi morali vključevati vse informacije, ki omogočajo povezavo strelnega orožja z njegovim lastnikom, in beležiti ime proizvajalca ali blagovno znamko, državo ali kraj proizvodnje, tip, znamko, model, kaliber in serijsko številko strelnega orožja ali vse enotne oznake na okvirju ali zaklepišču strelnega orožja. Pomembne sestavne dele, ki niso okvir ali zaklepišče, bi bilo treba v zbirkah podatkov evidentirati v kategorijah, ki so povezane s strelnim orožjem, na katerega se namestijo.

(8)

Da bi preprečili možnost, da se oznake zlahka izbrišejo, in da bi pojasnili, na katerih pomembnih sestavnih delih bi morale biti navedene oznake, bi bilo treba uvesti skupna pravila Unije za označevanje. Ta pravila bi se morala uporabljati le za strelno orožje ali pomembne sestavne dele, proizvedene v Uniji ali uvožene vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, ko se dajo na trg, medtem ko bi za strelno orožje in dele, proizvedene v Uniji ali uvožene vanjo pred tem datumom, morale še naprej veljati zahteve glede označevanja in registracije iz Direktive 91/477/EGS, ki se uporabljajo do tega datuma.

(9)

Ob upoštevanju nevarne narave in dolge življenjske dobe strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov, da bi pristojnim organom omogočili sledenje strelnemu orožju in pomembnim sestavnim delom za namene upravnih in kazenskih postopkov in ob upoštevanju nacionalnega procesnega prava je treba vnose v zbirkah podatkov hraniti 30 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov. Dostop do te evidence in vseh pripadajočih osebnih podatkov bi moral biti omejen na pristojne organe in dovoljen največ deset let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov za namene izdajanja ali odvzemanja dovoljenj ali carinskih postopkov, vključno z morebitno naložitvijo upravnih kazni, in največ trideset let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnega sestavnega dela, če je tak dostop potreben za izvrševanje kazenskega prava.

(10)

Učinkovita izmenjava informacij med trgovci in posredniki na eni strani ter nacionalnimi pristojnimi organi na drugi strani je pomembna za učinkovito delovanje zbirk podatkov. Trgovci in posredniki bi zato morali brez nepotrebnega odlašanja posredovati informacije nacionalnim pristojnim organom. Da bi jim to olajšali, bi morali nacionalni pristojni organi vzpostaviti elektronske povezave, dostopne trgovcem in posrednikom, ki lahko vključujejo posredovanje informacij preko elektronske pošte ali neposredno prek zbirke podatkov ali drugega registra.

(11)

Kar zadeva obveznost držav članic, da vzpostavijo sistem spremljanja za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajanje dovoljenj za strelno orožje v celotnem obdobju njegove veljavnosti, bi se morale te odločiti, ali naj ocena vključuje predhoden zdravstveni ali psihološki pregled.

(12)

Brez poseganja v nacionalno zakonodajo o poklicni odgovornosti se v zvezi z oceno ustreznih zdravstvenih in psiholoških informacij ne bi smelo domnevati, da so zdravstveni delavci ali druge osebe, ki predložijo tovrstne informacije, kakor koli odgovorni, kadar je strelno orožje, posedovano v skladu z Direktivo 91/477/EGS, zlorabljeno.

(13)

Kadar strelno orožje in strelivo nista pod neposrednim nadzorom, bi morala biti varno shranjena. Če se strelno orožje in strelivo ne hranita v sefu, bi ju bilo treba hraniti ločeno. Kadar je treba strelno orožje in strelivo predati prevozniku za prevoz, bi moral biti prevoznik odgovoren za ustrezen nadzor in hrambo. Merila za ustrezno hrambo in varen prevoz bi bilo treba določiti v nacionalnem pravu, pri tem pa upoštevati število kosov in razred zadevnega strelnega orožja in streliva.

(14)

Direktiva 91/477/EGS ne bi smela vplivati na pravila držav članic, ki dopuščajo dogovore o zakonitih transakcijah s strelnim orožjem, pomembnimi sestavnimi deli in strelivom prek pošte ali interneta ali s pogodbami o prodaji na daljavo, kakor so opredeljene v Direktivi 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4), na primer prek spletnih avkcijskih katalogov, malih oglasov, telefona ali elektronske pošte. Vendar je bistvenega pomena, da je mogoče preveriti identiteto strank v tovrstnih transakcijah in njihovo zmožnost, da jih sklenejo zakonito, ter da se to tudi dejansko preveri. V zvezi s kupci je zato primerno zagotoviti, da trgovec ali posrednik z licenco oziroma dovoljenjem, oziroma javni organ ali njegov predstavnik preveri njihovo istovetnost in po potrebi dejstvo, da imajo dovoljenje za nabavo strelnega orožja, pomembnega sestavnega dela ali streliva, pred dostavo ali najpozneje ob njej.

(15)

Za najnevarnejše strelno orožje bi bilo treba v Direktivi 91/477/EGS uvesti strožja pravila, s katerimi bi bilo zagotovljeno, da tega strelnega orožja, z nekaterimi omejenimi in ustrezno utemeljenimi izjemami, ni dovoljeno imeti v lasti ali posesti ali trgovati z njim. V primeru nespoštovanja teh pravil bi morale države članice sprejeti vse ustrezne ukrepe, ki bi lahko vključevali zaseg navedenega strelnega orožja.

(16)

Države članice pa bi morale imeti možnost, da dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A, kadar je to potrebno v izobraževalne, kulturne, tudi za film in gledališče, raziskovalne ali zgodovinske namene. Pooblaščene osebe bi lahko bili tudi orožarji, preizkuševalci orožja, proizvajalci, certificirani strokovnjaki, forenzični strokovnjaki in v nekaterih primerih osebe, ki sodelujejo pri snemanju za film ali televizijo. Državam članicam bi moralo biti tudi dovoljeno, da posameznikom dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A, za nacionalno obrambo, na primer v okviru prostovoljnega vojaškega usposabljanja v skladu z nacionalnim pravom.

(17)

Države članice bi morale imeti možnost, da priznanim muzejem in zbiralcem izdajo dovoljenje za nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A, kadar je to potrebno za zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične ali izobraževalne namene ali namene kulturne dediščine, pod pogojem, da ti muzeji in zbiralci pred izdajo takšnega dovoljenja dokažejo, da so sprejeli potrebne ukrepe za obvladovanje tveganj za javno varnost ali javni red, tudi z ustrezno hrambo. Pri izdaji tega dovoljenja bi bilo treba upoštevati posebne okoliščine, tudi naravo in namene zbiranja, države članice pa bi morale zagotoviti, da je vzpostavljen sistem za spremljanje zbiralcev in zbirk.

(18)

Trgovcem in posrednikom ne bi smelo biti preprečeno rokovanje s strelnim orožjem, pomembnimi sestavnimi deli in strelivom, razvrščenimi v razred A, v primerih, ko sta izjemoma dovoljena nabava in posedovanje takšnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, kadar je rokovanje z njimi potrebno, da se onesposobijo ali predelajo, ali v primerih, ko je to sicer dovoljeno v skladu z Direktivo 91/477/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo. Prav tako se trgovcem in posrednikom ne bi smelo preprečevati rokovanja s takšnim strelnim orožjem, pomembnimi sestavnimi deli in strelivom v primerih, ki jih Direktiva 91/477/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo, ne ureja, na primer, ko gre za strelno orožje, pomembne sestavne dele ali strelivo za izvoz iz Unije ali orožje, ki ga nabavljajo oborožene sile, policija ali javni organi.

(19)

Trgovci in posredniki bi morali imeti možnost zavrniti izvedbo vsake sumljive transakcije za nabavo celih nabojev s strelivom ali sestavnih delov streliva s pravo netilko. Transakcija se lahko šteje za sumljivo, če na primer vključuje količine, ki niso običajne za predvideno zasebno uporabo, če se za kupca zdi, da ne zna uporabljati streliva, ali če kupec vztraja pri plačilu z gotovino in hkrati ne želi predložiti dokazila o svoji istovetnosti. Trgovci in posredniki bi morali imeti tudi možnost, da pristojnim organom prijavijo takšne sumljive transakcije.

(20)

Tveganje predelave akustičnega orožja in drugih vrst orožja za streljanje s slepimi naboji v pravo strelno orožje je veliko. Zato je nujno obravnavati problem uporabe tovrstnega predelanega strelnega orožja pri storitvi kaznivih dejanjih, zlasti tako da se ga vključi v področje uporabe Direktive 91/477/EGS. Nadalje bi morala Komisija, da bi preprečili tveganje, da se plašilno orožje in signalno orožje proizvede na način, ki bi omogočal njegovo predelavo za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem potisnega sredstva, sprejeti tehnične specifikacije, da bi zagotovili, da jih ni mogoče tako predelati.

(21)

Glede na visoko tveganje ponovne usposobitve nepravilno onesposobljenega strelnega orožja in da bi povečali varnost po vsej Uniji, bi moralo biti v Direktivi 91/477/EGS zajeto tudi tovrstno orožje. Pojem onesposobljenega strelnega orožja bi moral odražati splošna načela za onesposabljanje strelnega orožja, ki jih določa Protokol proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki je priložen Sklepu Sveta 2014/164/EU (5), s katerim je bil navedeni protokol prenesen v pravni okvir Unije.

(22)

Strelno orožje, zasnovano za vojaško uporabo, kot sta puški AK47 in M16, ki je opremljeno za delovanje na osnovi posamičnega streljanja, ki ju je mogoče ročno nastaviti za avtomatsko ali polavtomatsko streljanje, bi bilo treba razvrstiti v razred A, zato bi moralo biti prepovedano za civilno uporabo. Če je predelano v polavtomatsko strelno orožje, bi ga bilo treba razvrstiti v točko 6 razreda A.

(23)

Nekatera polavtomatska strelna orožja je mogoče zlahka predelati v avtomatsko strelno orožje, kar pomeni varnostno grožnjo. Nekatera polavtomatska orožja so lahko zelo nevarna tudi brez takšne predelave, če lahko sprejmejo veliko število nabojev. Zato bi morali za civilno uporabo prepovedati polavtomatsko strelno orožje s fiksno napravo za polnjenje, ki dopušča izstreljevanje velikega števila nabojev, pa tudi polavtomatsko strelno orožje v kombinaciji s snemljivo napravo za polnjenje, ki lahko sprejme veliko število nabojev. Zgolj možnost namestitve naprave za polnjenje s prostorom za več kot 10 nabojev za dolgocevno strelno orožje in 20 nabojev za kratkocevno strelno orožje ne vpliva na razvrstitev strelnega orožja v določeni razred.

(24)

Brez poseganja v obnovitev dovoljenja v skladu z Direktivo 91/477/EGS polavtomatsko strelno orožje z robnim vžigom, tudi kalibra .22 ali manj, ne bi smelo biti razvrščeno v razred A, razen če je bilo predelano iz avtomatskega orožja.

(25)

Določbe Direktive 91/477/EGS glede evropskega dovoljenja za strelno orožje kot glavnega dokumenta, ki ga za svoje dejavnosti potrebujejo športni strelci in druge osebe, pooblaščene v skladu z navedeno direktivo, bi bilo treba izboljšati tako, da se v njene ustrezne določbe vključi sklicevanje na strelna orožja, razvrščena v razred A, brez poseganja v pravico držav članic do uporabe strožjih pravil.

(26)

Predmetov, ki so fizično videti kot strelno orožje (replike), vendar so proizvedeni na način, da jih ni mogoče predelati tako, da bi bilo z njimi mogoče izstreliti šibre, krogle oziroma izstrelke z delovanjem potisnega sredstva, Direktiva 91/477/EGS ne bi smela zajemati.

(27)

Kadar nacionalna zakonodaja držav članic ureja starinsko orožje, zahteve Direktive 91/477/EGS ne veljajo za tovrstna orožja. Vendar reprodukcije starinskega orožja nimajo enakega zgodovinskega pomena oziroma niso tako zanimive in se jih lahko proizvaja s sodobnimi metodami, ki lahko podaljšajo njihovo življenjsko dobo ali izboljšajo natančnost. Takšne reprodukcije strelnega orožja bi bilo zato treba vključiti v področje uporabe Direktive 91/477/EGS. Navedena direktiva se ne uporablja za druge predmete, kot so na primer naprave airsoft, ki ne ustrezajo opredelitvi strelnega orožja in jih zato navedena direktiva ne ureja.

(28)

Za boljšo izmenjavo informacij med državami članicami bi bilo koristno, če bi Komisija lahko ocenila potrebne elemente sistema za podporo taki izmenjavi informacij, ki jih vsebujejo zbirke podatkov v državah članicah, vključno z izvedljivostjo dostopa do takšnega sistema za vsako državo članico. Ta sistem lahko uporablja modul informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), ki je posebej prilagojen za strelno orožje. Takšna izmenjava informacij med državami članicami bi morala potekati v skladu z načeli varstva osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Kadar pristojni organ potrebuje dostop do kazenske evidence osebe, ki je zaprosila za dovoljenje za nabavo ali posedovanje strelnega orožja, bi moral ta organ imeti možnost pridobiti te informacije v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/PNZ (8). Komisija bi svoji oceni lahko, če je primerno, priložila tudi zakonodajni predlog, v katerem bi bili upoštevani obstoječi instrumenti za izmenjavo informacij.

(29)

Da bi omogočili ustrezno izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi med državami članicami o dovoljenjih, izdanih za prenos strelnega orožja v drugo državo članico, in zavrnitvah izdaje dovoljenj za nabavo ali posedovanje strelnega orožja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije predpiše določbe, na podlagi katerih bi bilo državam članicam omogočeno vzpostaviti tak sistem za izmenjavo informacij. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (9). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(30)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(31)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(32)

Uredba (EU) 2016/679 bi se morala uporabljati za obdelavo osebnih podatkov v okviru Direktive 91/477/EGS. Če se osebni podatki, zbrani na podlagi Direktive 91/477/EGS, obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, bi morali organi, ki navedene podatke obdelujejo, spoštovati pravila, sprejeta na podlagi Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(33)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za izpolnjevanje navedenih ciljev.

(34)

Direktivo 91/477/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(35)

Ta direktiva in Direktiva 91/477/EGS za Islandijo in Norveško predstavljata razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo na področja iz člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (13).

(36)

Ta direktiva in Direktiva 91/477/EGS za Švico predstavljata razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki spadajo na področja iz člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (15).

(37)

Ta direktiva in Direktiva 91/477/EGS za Lihtenštajn predstavljata razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (16), ki spadajo na področja iz člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (17),

(1)

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

1.   V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.   V tej direktivi se šteje, da ima oseba prebivališče v državi, ki je navedena v naslovu na uradni listini, v kateri je naveden njen kraj prebivališča, kot je potni list ali nacionalna osebna izkaznica, ki se ob preverjanju nabave ali posedovanja predloži pristojnim organom države članice, trgovcu ali posredniku. Če na potnem listu ali nacionalni osebni izkaznici ni naveden naslov osebe, se njena država prebivališča določi na podlagi drugega uradnega dokazila o prebivališču, ki ga priznava zadevna država članica.

3.   „Evropsko dovoljenje za strelno orožje“ izdajo pristojni organi države članice na zahtevo osebi, ki strelno orožje zakonito pridobi v posest in ga uporablja. Velja največ za obdobje petih let, ki se lahko podaljša, in vsebuje informacije, določene v Prilogi II. Je neprenosljivo, v njem pa je navedeno strelno orožje, ki ga poseduje in uporablja imetnik dovoljenja. Vedno mora biti v posesti osebe, ki uporablja strelno orožje, na dovoljenju pa se označijo spremembe glede posesti ali lastnosti strelnega orožja, pa tudi izguba ali tatvina strelnega orožja.“;

(2)

člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1.   Ta direktiva ne posega v uporabo nacionalnih določb o nošenju orožja, lovu ali streljanju v tarčo ob uporabi zakonito nabavljenega in posedovanega orožja v skladu s to direktivo.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za nabavo ali posedovanje orožja in streliva, v skladu z nacionalnim pravom, s strani oboroženih sil, policije ali javnih organov. Prav tako se ne uporablja za prenose, ki jih ureja Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*1).

(*1)  Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).“;"

(3)

člen 4 se spremeni:

(4)

člen 4a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4a

Države članice brez poseganja v člen 3 dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja zgolj osebam, ki jim je bila izdana licenca ali, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred C, jim je posebej dovoljeno, da ga nabavijo in posedujejo v skladu z nacionalnim pravom.“;

(5)

člen 4b se črta;

(6)

člena 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 5

1.   Države članice brez poseganja v člen 3 dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja samo osebam, ki imajo utemeljen razlog in:

2.   Države članice imajo vzpostavljen sistem spremljanja, ki ga lahko uporabljajo redno ali občasno, da zagotovijo, da so pogoji za izdajo dovoljenja, določeni v nacionalnem pravu, izpolnjeni v celotnem obdobju trajanja dovoljenja in da se med drugim ocenjujejo ustrezne zdravstvene in psihološke informacije. Posebna ureditev se določi v skladu z nacionalnim pravom.

Če kateri od pogojev za izdajo dovoljenja ni več izpolnjen, države članice dovoljenje odvzamejo.

Države članice ne smejo prepovedati osebam, ki imajo prebivališče na njihovem ozemlju, posedovanja strelnega orožja, ki so ga nabavile v drugi državi članici, razen če prepovejo nabavo iste vrste strelnega orožja na svojem ozemlju.

3.   Države članice zagotovijo, da se dovoljenje za nabavo in dovoljenje za posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B, odvzame, če se ugotovi, da oseba, ki ji je bilo dovoljenje izdano, nezakonito poseduje napravo za polnjenje, ki se lahko namesti v polavtomatsko strelno orožje s centralno udarno iglo ali repetirno strelno orožje in:

razen če je bilo tej osebi izdano dovoljenje v skladu s členom 6 ali dovoljenje, ki je bilo potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).

Člen 5a

Države članice določijo pravila o ustreznem nadzoru nad strelnim orožjem in strelivom ter pravila o njuni ustrezni in varni hrambi, da se čim bolj zmanjša nevarnost, da bi dostop do njih pridobile nepooblaščene osebe. Strelno orožje in strelivo zanj ne smeta biti zlahka dostopna na istem mestu. Ustrezni nadzor pomeni, da ima oseba, ki zakonito poseduje zadevno strelno orožje ali strelivo, kontrolo nad njima tekom njunega prevoza in uporabe. Raven nadzora glede ureditve takšne ustrezne hrambe ustreza številu in razredu zadevnega strelnega orožja in streliva.

Člen 5b

Države članice zagotovijo, da pri nabavi in prodaji strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva, razvrščenega v razred A, B ali C prek pogodb o prodaji na daljavo v smislu točke 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*2) pred njihovo dostavo kupcu strelnega orožja, pomembnega sestavnega dela ali streliva, ali najpozneje ob dostavi, istovetnost in po potrebi dovoljenje te osebe preveri:

Člen 6

1.   Države članice brez poseganja v člen 2(2) sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da prepovejo nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A. Zagotovijo, da se navedeno strelno orožje, pomembni sestavni deli in strelivo, ki se v nasprotju s to prepovedjo nezakonito posedujejo, zasežejo.

2.   Za zaščito varnosti kritične infrastrukture, trgovskega ladijskega prometa, konvojev visoke vrednosti in občutljivih področij, ter v namene nacionalne obrambe in v izobraževalne, kulturne, raziskovalne in zgodovinske namene lahko nacionalni pristojni organi brez poseganja v odstavek 1 v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenja za strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, kadar to ni v nasprotju z javno varnostjo ali javnim redom.

3.   Države članice lahko v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenje zbiralcem, da nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, če upoštevajo stroge pogoje glede varnosti, vključno s tem, da nacionalnim pristojnim organom dokažejo, da so sprejeti ukrepi za preprečevanje tveganja za javno varnost ali javni red in da so strelno orožje, pomembni sestavni deli ali strelivo shranjeni s stopnjo varnosti, ki je sorazmerna s tveganjem, povezanim z nepooblaščenim dostopom do njih.

Države članice zagotovijo, da je zbiralce, ki imajo dovoljenje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, mogoče identificirati na podlagi zbirk podatkov iz člena 4. Ti zbiralci z dovoljenjem morajo vzdrževati register vsega strelnega orožja, razvrščenega v razred A, ki ga posedujejo, register pa je dostopen nacionalnim pristojnim organom. Države članice za zbiralce z dovoljenjem vzpostavijo ustrezen sistem spremljanja in pri tem upoštevajo vse pomembne dejavnike.

4.   Države članice lahko dovolijo trgovcem ali posrednikom, da ob upoštevanju strogih pogojev glede varnosti v svojih poklicnih dejavnostih nabavijo, proizvedejo, onesposobijo, popravijo, dobavijo, prenesejo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A.

5.   Države članice lahko dovolijo muzejem, da ob upoštevanju strogih pogojev glede varnosti nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A.

6.   Države članice lahko dovolijo strelcem v tarčo, da nabavijo in posedujejo polavtomatsko strelno orožje, razvrščeno v točko 6 ali 7 razreda A, in sicer pod naslednjimi pogoji:

V zvezi s strelnim orožjem, razvrščenim v točko 6 razreda A, lahko države članice, ki uporabljajo vojaški sistem, ki temelji na splošni vojaški obveznosti, ter imajo že zadnjih 50 let sistem prenosa vojaškega strelnega orožja na osebe, ki ob izpolnitvi svoje vojaške obveznosti zapustijo vojsko, tem osebam v njihovi vlogi strelcev na tarčo izdajo dovoljenje za obdržanje enega kosa strelnega orožja, ki so ga uporabljali med obveznim vojaškim rokom. To orožje ustrezni javni organ predela v polavtomatsko strelno orožje ter redno preverja, da osebe, ki ga uporabljajo, ne predstavljajo tveganja za javno varnost. Uporabljajo se določbe iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

7.   Dovoljenja, izdana po tem členu, se redno pregledujejo vsaj vsakih pet let.“;

(*2)  Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64)."

(7)

člen 7 se spremeni:

(8)

v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Če država članica na svojem ozemlju prepove nabavo in posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B ali C, ali za to zahteva pridobitev dovoljenja, o tem obvesti druge države članice, ki izrecno vpišejo izjavo v zvezi s tem v vsako evropsko dovoljenje za strelno orožje, ki ga izdajo za takšno strelno orožje, v skladu s členom 12(2).“;

(9)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

1.   Ureditev glede nabave in posedovanja streliva je enaka kot za posedovanje strelnega orožja, za katero je namenjeno strelivo.

Nabava naprav za polnjenje polavtomatskega strelnega orožja s centralno udarno iglo, ki lahko sprejme več kot 20 nabojev, ali več kot 10 nabojev v primeru dolgocevnega orožja, je dovoljena samo osebam, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6 ali dovoljenje, ki je bilo potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).

2.   Trgovci in posredniki lahko zavrnejo izvedbo vsake transakcije za nabavo celih nabojev s strelivom ali sestavnih delov streliva, ki se jim zaradi njene narave ali obsega utemeljeno zdi sumljiva, in vsak poskus takšne transakcije prijavijo pristojnim organom.“;

(10)

vstavita se naslednja člena:

„Člen 10a

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da naprav s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom, ni mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke.

2.   Države članice med strelno orožje razvrstijo naprave s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom in ki jih je mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo tehnične specifikacije za plašilno in signalno orožje, proizvedeno v Uniji ali uvoženo vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, s katerimi zagotovi, da ga ni mogoče predelati tako, da bi iz njega lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2). Komisija sprejme prvi tovrstni izvedbeni akt do 14. septembra 2018.

Člen 10b

1.   Države članice poskrbijo, da lahko pristojni organ preveri onesposobitev strelnega orožja, da se zagotovi, da so zaradi opravljenega prirejanja strelnega orožja vsi njegovi pomembni sestavni deli trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili. Države članice pri navedenem preverjanju zagotovijo, da se izdata potrdilo in zapis, ki potrjuje onesposobitev strelnega orožja in namestitev ustrezne jasno vidne oznake na njem.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo standardi in tehnike za onesposobitev, ki zagotavljajo, da so vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

3.   Izvedbeni akti iz odstavka 2 se ne uporabljajo za strelno orožje, onesposobljeno pred datumom začetka uporabe teh izvedbenih aktov, razen če se to strelno orožje prenese v drugo državo članico ali da na trg po tem datumu.

4.   Države članice lahko Komisijo v dveh mesecih po 13. juniju 2017 uradno obvestijo o svojih nacionalnih standardih in tehnikah za onesposobitev, ki so se uporabljali pred 8. aprilom 2016, in utemeljijo, zakaj je raven varnosti, ki jih ti standardi in tehnike za onesposobitev, zagotavljajo, enakovredna tisti, ki jih zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2403 (*4), kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016.

5.   Ko države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu z odstavkom 4 tega člena, ta najpozneje v 12 mesecih po uradni obvestitvi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, ali ti nacionalni standardi in tehnike za onesposobitev zagotavljajo, da je bilo strelno orožje onesposobljeno z ravnjo varnosti, ki je enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403, kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

6.   Do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 5 mora vse strelno orožje, ki je bilo onesposobljeno v skladu z nacionalnimi standardi in tehnikami za onesposobitev, ki so se uporabljali pred 8. aprilom 2016, ko je preneseno v drugo državo članico ali dano na trg, izpolnjevati tehnične specifikacije za onesposobitev iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403.

7.   Za strelno orožje, ki je bilo pred 8. aprilom 2016 onesposobljeno v skladu z nacionalnimi standardi in tehnikami za onesposobitev, za katere je bilo ugotovljeno, da je raven varnosti enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403, kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016, velja, da je onesposobljeno strelno orožje, tudi če se prenese v drugo državo članico ali da na trg po datumu začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 5.

(*4)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L 333, 19.12.2015, str. 62).“;"

(11)

v naslovu poglavja 3 se beseda „Skupnosti“ nadomesti z besedo „Unije“;

(12)

v členu 11 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Strelno orožje se lahko brez poseganja v člen 12 prenese iz ene države članice v drugo samo v skladu s postopkom, določenim v tem členu. Ta postopek se uporablja tudi za prenos strelnega orožja pri prodaji prek pogodbe o prodaji na daljavo, kakor je opredeljena v točki 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU.“;

(13)

člen 12, odstavek 2 se spremeni:

(14)

v členu 13 se dodata naslednja odstavka:

„4.   Pristojni organi držav članic si z elektronskimi sredstvi izmenjujejo informacije o dovoljenjih, izdanih za prenos strelnega orožja v drugo državo članico, in informacije o zavrnitvah izdaje dovoljenja iz členov 6 in 7 zaradi varnostnih razlogov ali v zvezi z zanesljivostjo zadevne osebe.

5.   Komisija zagotovi sistem za izmenjavo informacij, omenjenih v tem členu.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 13a za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobne ureditve za sistematično izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi. Komisija sprejme prvi tovrstni delegirani akt do 14. septembra 2018“;

(15)

člen 13a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13a

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 13. junija 2017.

3.   Prenos pooblastila iz člena 13(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 13(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(16)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13b

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (*5).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(*5)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;"

(17)

v členu 15 se beseda „Skupnosti“ nadomesti z besedo „Unije“;

(18)

člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 14. septembra 2020, nato pa vsakih pet let, predloži poročilo o izvajanju te direktive, vključno s preverjanjem ustreznosti določb, ki mu, če je primerno, priloži zakonodajne predloge zlasti glede razredov strelnega orožja iz Priloge I ter vprašanj, povezanih z izvajanjem sistema evropskega dovoljenja za strelno orožje, oznakami in vplivi novih tehnologij, kot so tridimenzionalno tiskanje, uporaba hitroodzivnih (QR) kod in radiofrekvenčne identifikacije (RFID).“;

(19)

Priloga I se spremeni:

(20)

v Prilogi II se točka (f) nadomesti z naslednjim: