28.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 22/1

(1)

Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in drugi svetovalni organi, ter glede na mnenje svetovalnih svetov.

(3)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba ribolovne možnosti določiti v skladu s cilji skupne ribiške politike, kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe. V skladu s členom 16(1) navedene uredbe bi bilo treba ribolovne možnosti med države članice razdeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki, zlasti na srečanjih svetovalnih svetov.

(5)

Obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uvede glede na posamezni ribolov. Kadar v regiji, ki jo zajema ta uredba, za ribolov velja obveznost iztovarjanja, je treba v tem ribolovu iztovoriti vse vrste, za katere veljajo omejitve ulova. Od 1. januarja 2016 se obveznost iztovarjanja uporablja za vrste, ki opredeljujejo ribolov. Člen 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa, da se morajo ob uvedbi obveznosti iztovarjanja za ribji stalež ribolovne možnosti določiti tako, da se upošteva razlika med določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo iztovarjanje, in določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo ulove. Na podlagi skupnih priporočil, ki jih predložijo države članice, in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija v okviru priprav na celostno izvajanje obveznosti iztovarjanja sprejela več delegiranih uredb o določitvi posebnih načrtov za zavržke, ki se uporabljajo začasno in največ za obdobje treh let.

(6)

Ribolovne možnosti za staleže vrst, za katere od 1. januarja 2016 velja obveznost iztovarjanja, bi morale nadomestiti dosedanje zavržke in bi morale temeljiti na znanstvenih podatkih in mnenjih. Za izračun povečanja, ki bi bilo pravično nadomestilo za doslej zavržene ribe, ki jih bo treba od 1. januarja 2016 naprej iztovarjati, bi bilo treba uporabiti naslednjo metodo: nova količina iztovora je enaka količini celotnega ulova, kot jo navede Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), od katere se odšteje količina, ki bo tudi v prihodnje zavržena pri izvajanju obveznosti iztovarjanja in zato bi moralo biti to povečanje količine TAC sorazmerno enako spremembi med novo izračunano količino iztovora in prejšnjo količino iztovora, kot jo navede ICES.

(7)

Glede na znanstveno mnenje je stalež brancina (Dicentrarchus labrax) v Keltskem morju, Rokavskem prelivu, Irskem morju in južnem Severnem morju (razdelki ICES IVb, IVc in VIIa, VIId–VIIh) ogrožen in se še vedno zmanjšuje. Ohranitvene ukrepe za prepoved ribolova brancina v razdelkih ICES VIIb, VIIc, VIIj in VIIk bi bilo treba ohraniti in vanje vključiti razdelka ICES VIIa in VIIg, razen voda, ki so znotraj 12 navtičnih milj od temeljne črte pod suverenostjo Združenega kraljestva. Koncentracije drstečih se brancinov bi morale biti zaščitene in v prvih šestih mesecih leta se ne bi smelo dovoliti ribolova nikjer v območju razširjenosti staleža. Zaradi naključnega in neizogibnega prilova brancina s plovili, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke, bi moral biti tak prilov omejen na 1 % teže skupnega ulova morskih organizmov na krovu. Za zaščito brancina izven obdobij drstenja so potrebne dodatne omejitve ulova, zato bi bilo treba v razdelkih ICES IVb in IVc, ter VIId, VIIe, VIIf in VIIh ter v teritorialnem morju Združenega kraljestva v razdelkih ICES VIIa in VIIg uporabljati mesečne omejitve ulova. Še bolj bi bilo treba omejiti ulov rekreacijskih ribičev.

(8)

Določeni TAC za staleže morskih psov in skatov (morski psi in raže) so bili za nekaj let določeni na 0, s tem pa je povezana še določba o vzpostavitvi obveznosti takojšnjega izpusta naključnega ulova. Razlog za to posebno obravnavo je, da so ti staleži v slabem stanju ohranjenosti, poleg tega pa zaradi njihove visoke stopnje preživetja zavržki ne bodo povečali stopenj ribolovne umrljivosti za te vrste; zavržki se obravnavajo kot koristni za ohranitev teh vrst. Vendar je od 1. januarja 2015 ulove teh vrst pri pelagičnem ribolovu treba iztovoriti, razen če zanje velja katero od odstopanj od obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Člen 15(4)(a) navedene uredbe omogoča taka odstopanja za vrste, katerih ulov je prepovedan in ki so kot take opredeljene v pravnem aktu Unije, sprejetem na področju skupne ribiške politike. Zato je primerno ribolov teh vrst na zadevnih območjih prepovedati.

(9)

V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba TAC za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh načrtov. Zato bi bilo treba TAC za staleže morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu, morske plošče in morskega lista v Severnem morju, trske v Kattegatu, zahodno od Škotske, v Irskem morju, Severnem morju, Skagerraku in vzhodnem Rokavskem prelivu ter staleže modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju določiti v skladu s pravili, določenimi v uredbah Sveta (ES) št. 509/2007 (2), (ES) št. 676/2007 (3), (ES) št. 1342/2008 (4) („načrt za trsko“) in (ES) št. 302/2009 (5). Cilj za stalež južnega osliča v skladu z Uredbo Sveta (ES) 2166/2005 (6) je, da se obnovi biomasa zadevnih staležev znotraj varnih bioloških meja, ob tem pa se upošteva znanstvene podatke. V skladu z znanstvenim mnenjem je primerno, da se z namenom prispevati k doseganju ciljev skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) 1380/2013, TAC določi na osnovi mnenja o največjem trajnostnem donosu, kot ga določi ICES, kadar ni dokončnih podatkov o biomasi drstilnega staleža in ob upoštevanju sprememb varne biološke meje.

(10)

Za stalež sleda zahodno od Škotske je ICES na podlagi nedavne primerjalne analize podal mnenje za kombinirane staleže sleda v razdelkih VIa, VIIb in VIIc (zahodno od Škotske, zahodno od Irske). To mnenje pokriva dva različna TAC (na območjih VIaS, VIIb in VIIc na eni strani ter Vb, VIb in VIaN na drugi strani). Po mnenju ICES je treba za te staleže oblikovati obnovitveni načrt.. Ker na podlagi znanstvenega mnenja načrta za upravljanje severnega staleža (7) ni mogoče uporabiti za kombinirane staleže, je primerno, da se, z namenom prispevati k doseganju ciljev skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) 1380/2013,TAC določi na osnovi mnenja o največjem trajnostnem donosu.

(11)

Za staleže, za katere ni zadostnih ali zanesljivih podatkov za oceno njihove velikosti, bi morali biti ukrepi upravljanja in stopnje TAC v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v členu 4(1)(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob upoštevanju dejavnikov, značilnih za posamezne staleže, še posebej razpoložljivih informacij o trendih staležev ter dejavnikih mešanega ribolova.

(12)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (8) so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC v skladu s členoma 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 ali 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(13)

Če se TAC za določen stalež dodeli le eni državi članici, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe pooblastiti za določitev stopnje takšnega TAC. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da zadevna država članica pri določanju stopnje TAC v celoti upošteva načela in pravila skupne ribiške politike.

(14)

Določiti je treba zgornje meje ribolovnega napora za leto 2016 v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 509/2007, členom 9 Uredbe (ES) št. 676/2007, členoma 11 in 12 Uredbe (ES) št. 1342/2008 ter členoma 5 in 9 Uredbe (ES) št. 302/2009, pri tem pa je treba upoštevati Uredbo Sveta (ES) št. 754/2009 (9).

(15)

Za zagotovitev popolne uporabe ribolovnih možnosti je primerno, da se nekaterim območjem TAC dovoli prožna ureditev, če gre za isti biološki stalež.

(16)

V skladu z najnovejšimi znanstvenimi mnenji ICES ter mednarodnimi obveznostmi v okviru Konvencije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je treba omejiti ribolovni napor za nekatere globokomorske vrste.

(17)

Pri nekaterih vrstah, kot so nekatere vrste morskega psa, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Ribolovne možnosti za takšne vrste bi bilo zato treba popolnoma omejiti s splošno prepovedjo ribolova teh vrst.

(18)

Na enajsti konferenci pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali, ki je potekala od 3. do 9. novembra 2014 v Quitu, je bilo na sezname zaščitenih vrst iz dodatkov I in II h Konvenciji uvrščenih več vrst, ki so zaščitene od 8. februarja 2015. Zato je primerno zagotoviti zaščito teh vrst, kar zadeva ribiška plovila Unije, ki opravljajo ribolov v vseh vodah, in ribiška plovila, ki ne plujejo pod zastavo Unije in ki opravljajo ribolov v vodah Unije.

(19)

Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (10), zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(20)

Državam članicam bi bilo treba za nekatere TAC omogočiti, da plovilom, ki sodelujejo pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom, odobrijo dodatne dodelitve. Namen teh preskusov je preveriti sistem lovnih kvot za ribolove, za katere še ne velja obveznost iztovarjanja iz Uredbe (EU) št. 1380/2013, tj. sistem, pri katerem bi se vsi ulovi iztovorili in všteli v kvoto, da bi preprečili zavržke in s tem izgubo povsem uporabnih ribolovnih virov. Nenadzorovani zavržki rib ogrožajo dolgoročno trajnost rib kot javne dobrine in s tem cilje skupne ribiške politike. Na drugi strani pa sistemi lovnih kvot ribiče spodbujajo, da pri svojih ribolovnih dejavnostih optimizirajo selektivnost ulova. Za spremljanje izpolnjevanja pogojev, ki veljajo za preskuse s popolnoma dokumentiranim ribolovom, države članice zagotovijo podrobno in točno dokumentiranje vseh ribolovnih potovanj ter zadostne zmogljivosti in sredstva, kot so opazovalci, videonadzor in druga sredstva. Pri tem bi morale države članice upoštevati načeli učinkovitosti in sorazmernosti. Pri uporabi sistemov videonadzora bi bilo treba izpolnjevati zahteve Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(21)

Da bi se lahko s preskusi s popolnoma dokumentiranim ribolovom učinkovito ocenile možnosti sistemov lovnih kvot za nadzor nad absolutno ribolovno umrljivostjo zadevnih staležev, je nujno, da se vse ribe, ki se v navedenih preskusih ulovijo, vključno z ribami pod najmanjšo velikostjo za iztovarjanje, upoštevajo pri celotni dodelitvi za sodelujoče plovilo ter da se ribolovne dejavnosti prekinejo, kadar navedeno plovilo v celoti porabi navedeno celotno dodelitev. Ustrezno je tudi dovoliti prenose dodelitev med plovili, ki sodelujejo pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom, in plovili, ki pri teh preskusih ne sodelujejo, vendar le, če se lahko dokaže, da se zavržki plovil, ki ne sodelujejo, ne povečajo.

(22)

Ob upoštevanju mnenja ICES je primerno ohraniti posebni sistem za upravljanje prave peščenke v vodah Unije razdelkov ICES IIa in IIIa ter podobmočja ICES IV. Ker naj bi bilo znanstveno mnenje ICES znano šele februarja 2016, je do izdaje tega mnenja primerno TAC in kvote začasno določiti na vrednost nič.

(23)

Unija je v skladu s postopkom, določenim v sporazumih ali protokolih o odnosih na področju ribištva z Norveško (12) in Ferskimi otoki (13), s tema partnerjema opravila posvetovanja o ribolovnih pravicah. V skladu s postopkom, določenim v sporazumu in protokolu o odnosih na področju ribištva z Grenlandijo (14), je skupni odbor določil stopnjo ribolovnih možnosti, ki so v letu 2016 Uniji na voljo v grenlandskih vodah. Zato je treba te ribolovne možnosti vključiti v to uredbo.

(24)

NEAFC je leta 2015 na letnem zasedanju sprejel ohranitveni ukrep za stalež rdečega okuna v Irmingerjevem morju ter za pogodbenice, tudi Unijo, določil celotni dovoljeni ulov in kvote za leto 2016.

(25)

Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) je leta 2015 na letnem zasedanju za obdobje 2016–2018 sprejela zmanjšanje TAC in kvot za veleokega tuna in podaljšanje TAC in kvot za sinje in bele jadrovnice. Poleg tega je potrdila prej določene TAC in kvote za modroplavutega tuna, severnoatlantsko mečarico, južnoatlantsko mečarico, južnoatlantskega belega tuna in severnoatlantskega belega tuna za leto 2016. Tako kot za stalež navadnega tuna je primerno, da za ulov v okviru rekreacijskega ribolova vseh drugih staležev ICCAT, vključenih v Prilogo ID, veljajo omejitve ulova, ki jih je ta organizacija sprejela za zagotovitev, da Unija ne bi presegla svojih kvot. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(26)

Pogodbenice Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) so na 34. letnem zasedanju leta 2015 sprejele omejitve ulova za ciljne vrste in vrste prilova za obdobji 2015/2016 in 2016/2017. Pri določanju ribolovnih možnosti za leto 2016 bi bilo treba upoštevati izkoriščenost te kvote v letu 2015.

(27)

Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) je na svojem letnem zasedanju leta 2015 potrdila obstoječe ohranitvene in upravljalne ukrepe na področju ribolovne zmogljivosti. IOTC je prav tako sprejel ukrep o omejitvi naprav za zbiranje rib (FAD). Ker so dejavnosti oskrbovalnih plovil in uporaba naprav za zbiranje rib sestavni del ribolovnega napora ladjevja z zapornimi plavaricami, bi bilo treba ta ukrep izvajati v pravu Unije.

(28)

Letno zasedanje Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) bo potekalo od 25. do 29. januarja 2016. Primerno je, da se ukrepi, ki zdaj veljajo na območju Konvencije SPRFMO začasno ohranijo do tega letnega zasedanja. Vendar pa se stalež pisanega šura ne bi smel loviti, dokler se na omenjenem letnem zasedanju ne določi TAC.

(29)

Medameriška komisija za tropske tune (IATTC) se je na 89. letnem zasedanju leta 2015 odločila ohraniti ukrepe za zaščito rumenoplavutega tuna, veleokega tuna in črtastega tuna. Poleg tega se je IATTC odločil ohraniti tudi resolucijo za zaščito oceanskega beloplavutega morskega psa. Te ukrepe bi bilo treba še naprej izvajati v pravu Unije.

(30)

Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) je na letnem zasedanju leta 2015 sprejela ohranitveni ukrep za TAC za patagonsko zobato ribo in petzobo rdečo rakovico ter ohranila obstoječi TAC za sluzoglavke, oranžno sluzoglavko in pelagično oklepnoglavko. Zdaj veljavne ukrepe za dodelitev ribolovnih možnosti, ki jih je sprejel SEAFO, bi bilo treba izvajati v pravu Unije.

(31)

Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) je na 12. letnem zasedanju potrdila veljavne ohranitvene in upravljalne ukrepe. Navedeni ukrepi bi se morali v pravu Unije še naprej izvajati.

(32)

Pogodbenice Konvencije o ohranjanju in upravljanju virov saja v osrednjem Beringovem morju na letnem zasedanju leta 2013 niso spremenile ukrepov glede ribolovnih možnosti. Te ukrepe bi bilo treba izvajati v pravu Unije.

(33)

Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na svojem 37. letnem zasedanju leta 2015 sprejela določeno število ribolovnih možnosti za leto 2016 za nekatere staleže na podobmočjih 1–4 območja Konvencije NAFO. Navedeni ukrepi bi se morali izvajati v pravu Unije.

(34)

Zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva ob koncu leta sprejmejo nekatere mednarodne ukrepe, ki ustvarjajo ali omejujejo ribolovne možnosti za Unijo in ki se začnejo uporabljati pred začetkom veljavnosti te uredbe. Zato bi bilo treba, da se določbe, ki takšne ukrepe v pravu Unije izvajajo, uporabljajo retroaktivno. Ker ribolovna sezona območja Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki) traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so zato nekatere ribolovne možnosti ali prepovedi na območju Konvencije CCAMLR določene za obdobje, ki se začne s 1. decembrom 2015, je ustrezno, da zadevne določbe te uredbe veljajo od tega datuma. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načelo legitimnih pričakovanj, saj je članicam CCAMLR prepovedano loviti brez dovoljenja na območju Konvencije CCAMLR.

(35)

V skladu z izjavo, ki jo je podala Unija in ki je naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah EU za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane (15), je treba določiti ribolovne možnosti za hlastače, ki so na voljo Venezueli v vodah Unije.

(36)

Portugalska od leta 2011 v skladu z ustreznimi uredbami o določitvi letnih ribolovnih možnosti vsako leto določi TAC za stalež mola v podobmočjih ICES IX in X ter v vodah Unije območja CECAF 34.1.1. Portugalska je navedla, da so ribe, ki so bile ulovljene na tem območju, pripadale vrsti polaka in ne mola, ICES pa je potrdil, da je na zadevnem območju vrsta mola dejansko redka. Zato za to območje ni treba določiti TAC za mola.

(37)

Glede na znanstveno mnenje STECF bi bila odobritev majhne kvote prilova za valovito progasto ražo (Raja undulata) v podobmočju ICES IX v skladu s previdnostnim načelom.

(38)

Za zagotovitev enotnih pogojev, na podlagi katerih se posamezni državi članici odobri uporaba sistema, s katerim lahko upravlja lastne dodelitve ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16).

(39)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dodeljevanjem dodatnega števila dni na morju za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti in večjo prisotnost znanstvenih opazovalcev ter v zvezi z določitvijo oblike tabel za zbiranje in prenos informacij glede prenosa dni na morju med ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice.

(40)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2016, razen določb o omejitvah ribolovnega napora, ki bi jih bilo treba uporabljati od 1. februarja 2016, in nekaterih določb v posebnih regijah, ki bi morale imeti poseben datum začetka uporabe. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati nemudoma po objavi.

(41)

Ribolovne možnosti bi bilo treba uporabljati popolnoma v skladu z veljavnim pravom Unije.

(42)

V skladu s členom 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 lahko država članica, ki ima kvoto, zahteva povečanje TAC, če se pred 31. oktobrom leta, za katerega se uporablja, izkoristi več kot 75 % previdnostnega TAC. Komisija je prejela zahtevek za 10-odstotno povečanje TAC za leto 2015 za raže v vzhodnem Rokavskem prelivu (razdelek ICES VIId). Dokazila z biološkimi podatki, predložena skupaj z zahtevo, so preverili in potrdili strokovnjaki iz Skupnega raziskovalnega središča Komisije.

(43)

Uredbo Sveta (EU) 2015/104 (17) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(44)

TAC za raže v vzhodnem Rokavskem prelivu (razdelek ICES VIId), določen v Uredbi (EU) 2015/104 se uporablja od 1. januarja 2015. Določbe o spremembah, ki so določene v tej uredbi, bi se morale uporabljati od istega datuma. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načeli pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj, saj se zadevne ribolovne možnosti povečujejo v primerjavi z možnostmi, določenimi v Uredbi (EU) št. 2015/104 –

(a)

omejitve ulova za leto 2016 in, kadar je tako določeno v tej uredbi, za leto 2017;

(b)

omejitve ribolovnega napora za obdobje od 1. februarja 2016 do 31. januarja 2017, razen če so v členih 9, 31 in 32 in Prilogi IIE določena druga obdobja za omejitve napora;

(c)

ribolovne možnosti za obdobje od 1. decembra 2015 do 30. novembra 2016 za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR;

(d)

ribolovne možnosti za nekatere staleže na območju Konvencije IATTC, določene v členu 28 za obdobja v letih 2016 in 2017 iz navedene določbe.

(a)

ribiška plovila Unije;

(b)

plovila tretjih držav v vodah Unije.

(a)

„plovilo tretje države“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države in je v njej registrirano;

(b)

„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske žive vodne vire izkoriščajo med drugim za rekreacijo, turizem ali šport;

(c)

„mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;

(d)

„skupni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:

(e)

„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(f)

„analitična ocena“ pomeni količinsko oceno trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, ki je bila v znanstvenem pregledu označena kot dovolj kakovostna za pripravo znanstvenega mnenja o možnostih za prihodnje ulove;

(g)

„velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa ribiških mrež, kot je določena v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 517/2008 (18);

(h)

„register ribiške flote Unije“ pomeni register, ki ga je vzpostavila Komisija v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(i)

„ribolovni ladijski dnevnik“ pomeni ladijski dnevnik iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

(a)

območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 (19);

(b)

„Skagerrak“ pomeni geografsko območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna ter od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(c)

„Kattegat“ pomeni geografsko območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenøreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(d)

„funkcionalna enota 16 podobmočja ICES VII“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

(e)

„funkcionalna enota 26 razdelka ICES IXa“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

(f)

„funkcionalna enota 27 razdelka ICES IXa“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

(g)

„Cadiški zaliv“ pomeni geografsko območje v razdelku ICES IXa vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z;

(h)

območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik) so geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (20);

(i)

območja NAFO (Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (21);

(j)

„območje Konvencije SEAFO (Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku (22);

(k)

„območje Konvencije ICCAT (Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku)“ je geografsko območje, opredeljeno v Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku (23);

(l)

„območje Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki)“ je geografsko območje, opredeljeno v točki (a) člena 2 Uredbe (ES) št. 601/2004 (24);

(m)

„območje Konvencije IATTC (Medameriška komisija za tropske tune)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o krepitvi Medameriške komisije za tropske tune, ustanovljene leta 1949 s Konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko (Konvencija iz Antigve) (25);

(n)

„območje Konvencije IOTC (Komisija za tune v Indijskem oceanu)“ je geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tuna v Indijskem oceanu (26);

(o)

„območje Konvencije SPRFMO (Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu)“ je geografsko območje odprtega morja južno od vzporednika severne zemljepisne širine 10° S, severno od območja Konvencije CCAMLR, vzhodno od območja Konvencije SIOFA, kakor je opredeljeno v Sporazumu o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (27), ter zahodno od območij, ki so pod ribolovno pristojnostjo južnoameriških držav;

(p)

„območje Konvencije WCPFC (Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (28);

(q)

„odprto morje Beringovega morja“ je geografsko območje odprtega morja Beringovega morja več kakor 200 morskih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja obalnih držav Beringovega morja;

(r)

„območje prekrivanja med IATTC in WCPFC“ pomeni geografsko območje, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

(a)

so skladni z načeli in predpisi skupne ribiške politike, predvsem z načelom trajnostnega izkoriščanja staleža, ter

(b)

privedejo do:

(a)

sprejete TAC;

(b)

podatke, ki jih zbere in oceni zadevna država članica ter na katerih temeljijo sprejeti TAC;

(c)

podrobnosti o tem, kako sprejeti TAC izpolnjujejo odstavek 2.

(a)

so ulov opravila plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ki ima kvoto, in ta kvota ni izčrpana ali

(b)

je ulov sestavljen iz deleža kvote Unije, ki državam članicam ni bil dodeljen s kvotami, in ta kvota Unije ni izčrpana.

(a)

Priloga IIA za upravljanje določenih staležev trske, morskega lista in morske plošče v Kattegatu, Skagerraku, delu razdelka ICES IIIa, ki ni zajet s Skagerrakom in Kattegatom, podobmočju ICES IV, razdelkih ICES VIa, VIIa in VIId ter vodah Unije razdelkov ICES IIa in Vb;

(b)

Priloga IIB za obnovitev staležev osliča in škampa v razdelkih ICES VIIIc in IXa, z izjemo Cadiškega zaliva;

(c)

Priloga IIC za upravljanje staleža morskega lista v razdelku ICES VIIe.

(a)

v razdelkih ICES IVb, IVc, VIIa, VIIe, VIIf in VIIh;

(b)

v vodah znotraj 12 morskih milj od temeljnih črt pod suverenostjo Združenega kraljestva v razdelkih ICES VIIa in VIIg.

(a)

ribiška plovila Unije, ki uporabljajo pridnene vlečne mreže in potegalke (31), lahko obdržijo na krovu ulov brancina, ki ne presega 1 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu;

(b)

ribiška plovila Unije s trnki in vrvicami ter zabodnimi mrežami na kolih (32) lahko v januarju 2016 in od 1. aprila do 30. junija 2016 lovijo brancina ter obdržijo na krovu, premeščajo, pretovarjajo ali iztovarjajo brancine, ulovljene na tem območju, če količina ne presega 1 300 kilogramov na mesec na vsako plovilo.

(a)

razdelkih ICES IVb, IVc, VIId, VIIe, VIIf in VIIh;

(b)

vodah znotraj 12 morskih milj od temeljnih črt pod suverenostjo Združenega kraljestva v razdelkih ICES VIIa in VIIg.

(a)

od 1. julija do 31. decembra 2016 v razdelkih ICES IVb, IVc, VIIa in od VIId do VIIh;

(b)

od 1. januarja do 31. decembra 2016 v razdelkih ICES VIIj in VIIk.

(a)

izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)

ponovne dodelitve v skladu s členom 10(4) Uredbe (ES) št. 1006/2008;

(d)

dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)

količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(f)

odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(g)

prenose in izmenjave kvot v skladu s členom 15 te uredbe;

(h)

dodatne dodelitve na podlagi člena 15 te uredbe.

(a)

žarkasto ražo (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES IIa, IIIa in VIId ter na podobmočju ICES IV;

(b)

belega morskega volka (Carcharodon carcharías) v vseh vodah;

(c)

luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;

(d)

portugalskega morskega psa (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;

(e)

morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus) v vseh vodah;

(f)

temnega morskega psa (Dalatias licha) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;

(g)

kljunatega morskega psa (Deania calcea) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;

(h)

kompleks vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES III, IV, VI, VII, VIII, IX in X;

(i)

velikega svetilca (Etmopterus princeps) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I in XIV;

(j)

gladkega svetilca (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;

(k)

pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočja ICES IV ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES I, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;

(l)

atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah;

(m)

grebenasto manto (Manta alfredi) v vseh vodah;

(n)

manto (Manta birostris) v vseh vodah;

(o)

naslednje vrste raž iz rodu Mobula v vseh vodah:

(p)

naslednje vrste pilarjev (Pristidae) v vseh vodah:

(q)

ražo trnjevko (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES IIIa;

(r)

norveško kljunato ražo (Raja (Dipturus) nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES VIa, VIb, VIIa, VIIb, VIIc, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh in VIIk;

(s)

valovito progasto ražo (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES VI in X;

(t)

belo ražo (Raja alba) v vodah Unije podobmočij ICES VI, VII, VIII, IX in X;

(u)

goslaše (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X in XII;

(v)

sklata (Squatina squatina) v vodah Unije.

(a)

Države članice zagotovijo podrobno in točno dokumentiranje vseh ribolovnih potovanj ter zadostne zmogljivosti in sredstva, kot so opazovalci, videonadzor in druga sredstva. Pri tem države članice upoštevajo načeli učinkovitosti in sorazmernosti;

(b)

dodatna dodelitev, odobrena posameznemu plovilu, ki sodeluje pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom, ne presega nobene od naslednjih omejitev:

(c)

pri dodelitvi za posamezno plovilo, ki je rezultat kakršne koli dodatne dodelitve, odobrene na podlagi člena 15 te uredbe, se upoštevajo vsi ulovi, ki jih v okviru staleža, za katerega se odobri dodatna dodelitev, izvede plovilo, vključno z ribami pod najmanjšo velikostjo za iztovarjanje, kakor je opredeljena v Prilogi XII k Uredbi Sveta (ES) št. 850/98 (33).

(d)

kadar posamezno plovilo v celoti uporabi dodelitev za kateri koli stalež, za katerega se odobri dodatna dodelitev, mora zadevno plovilo ustaviti vse ribolovne dejavnosti na ustreznem območju TAC;

(e)

v zvezi s staleži, za katere se lahko uporabi ta člen, lahko države članice dovolijo prenose posamezne dodelitve ali katerega koli dela te dodelitve s plovil, ki ne sodelujejo pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom, na plovila, ki pri teh preskusih sodelujejo, če je mogoče dokazati, da se zavržki nesodelujočih plovil ne povečujejo.

(a)

je stopnja zavržkov staleža, kot je ocenjena za zadevno vrsto plovila, manjša od 10 %;

(b)

je vključitev te vrste plovila pomembna za oceno zmožnosti sredstev za spremljanje, ki se uporabljajo v skladu z odstavkom1(a);

(c)

ni presežena skupna zgornja meja 75 % ocenjenih zavržkov staleža vseh plovil, ki sodelujejo pri preskusih.

(a)

seznam plovil, ki plujejo pod njeno zastavo in sodelujejo pri preskusih s popolnoma dokumentiranim ribolovom;

(b)

specifikacije elektronskega sistema daljinskega spremljanja, ki je nameščen na krovu zadevnih plovil;

(c)

zmogljivost, vrsto in specifikacijo orodij, ki se uporabljajo na navedenih plovilih;

(d)

ocenjene zavržke za vsako vrsto plovil, ki sodelujejo pri preskusih;

(e)

količino ulova staleža, za katerega velja ustrezna omejitev TAC in so ga v letu 2015 ujela plovila, ki sodelujejo pri preskusih.

(a)

vse podatke o nameravanih nadomestnih plovilih, vključno z informacijami iz člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 601/2004;

(b)

podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

(a)

od 29. julija do 28. septembra 2016 ali od 18. novembra 2016 do 18. januarja 2017 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

(b)

od 29. septembra do 29. oktobra 2016 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

(a)

kadar ribe veljajo za neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali

(b)

med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev tuna, ujetega na tem delu potovanja.

(a)

zabeležijo število izpustov z navedbo stanja (mrtev ali živ osebek);

(b)

informacije iz točke (a) sporočijo državi članici, katere državljani so. Države članice pošljejo Komisiji podatke, zbrane v preteklem letu, do 31. januarja leta, v katerem začne veljati ta uredba.

—

fantomske morske mačke (Apristurus manis),

—

bigelowovega svetilca (Etmopterus bigelowi),

—

kratkorepega svetilca (Etmopterus brachyurus),

—

velikega svetilca (Etmopterus princeps),

—

gladkega svetilca (Etmopterus pusillus),

—

raže (Rajidae),

—

žametastega trneža (Scymnodon squamulosus),

—

globokomorskih morskih psov nadvrste Selachimorpha,

—

trneža (Squalus acanthias).

(a)

ne uporablja FAD ali podobnih elektronskih naprav oziroma si z njimi pomaga;

(b)

v povezavi s FAD ne lovi jat.

(a)

med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev vseh rib,

(b)

kadar so ribe neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali

(c)

v primeru resne okvare zamrzovalne opreme.

(a)

svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis),

(b)

oceanskega beloplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus)

(a)

žarkaste raže (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES IIa, IIIa in VIId ter na podobmočju ICES IV;

(b)

naslednjih vrst pilarjev v vodah Unije:

(c)

morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus) in belega morskega volka (Carcharodon carcharias) v vodah Unije;

(d)

kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES III, IV, VI, VII, VIII, IX in X;

(e)

pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočij ICES I, IV, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;

(f)

gladkega svetilca (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES IIa in podobmočij ICES I, IV, V, VI, VII, VIII, XII in XIV;

(g)

temnega morskega psa (Dalatias licha), kljunatega morskega psa (Deania calcea), luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus), velikega svetilca (Etmopterus princeps) in portugalskega morskega psa (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije razdelka ICES IIa ter podobmočij ICES I, IV in XIV;

(h)

atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vodah Unije;

(i)

grebenaste mante (Manta alfredi) v vodah Unije;

(j)

mante (Manta birostris) v vodah Unije;

(k)

naslednjih vrst raž iz rodu Mobula v vodah Unije:

(l)

raže trnjevke (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES IIIa;

(m)

norveške kljunate raže (Raja (Dipturus) nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES VIa, VIb, VIIa, VIIb, VIIc, VIIe, VIIf, VIIg, VIIh in VIIk;

(n)

valovito progaste raže (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES VI, IX in X ter bele raže (Raja alba) v vodah Unije podobmočij ICES VI, VII, VIII, IX in X;

(o)

goslašev (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X in XII;

(p)

sklata (Squatina squatina) v vodah Unije.