4.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/4

(1)

V večletnem programu za politiko radiofrekvenčnega spektra (PPRS), sprejetem s Sklepom 243/2012/EU (2), sta Evropski parlament in Svet določila cilj politike, s katerim se zagotovi vsaj 1 200 MHz primernega spektra za zadostitev vse večjemu povpraševanju po brezžičnem prenosu podatkov v Uniji do leta 2015 (3). Poleg tega je PPRS pooblastil Komisijo in države članice, da v medsebojnem sodelovanju zagotovijo razpoložljivost spektra za izdelavo programov in posebne dogodke (PMSE) (4), za razvoj varnostnih storitev in prosti pretok z njimi povezanih naprav ter razvoj inovativnih interoperabilnih rešitev za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah (5) in za „internet stvari“ (6). Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra je sprejela poročilo o strateških sektorskih potrebah po spektru, ki med drugim obravnava potrebe po spektru za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah, izdelavo programov in posebne dogodke ter internet stvari (7).

(2)

Spekter v frekvenčnem pasu 694–790 MHz (v nadaljnjem besedilu: frekvenčni pas 700 MHz) je dragocen vir za uporabo stroškovno učinkovitih prizemnih brezžičnih omrežij z visoko zmogljivostjo in celovito pokritostjo v zaprtih prostorih in na prostem. Pravilnik o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze vsebuje dodelitev frekvenčnega pasu 700 MHz radiodifuzijskim in mobilnim storitvam (razen aeronavtičnim mobilnim storitvam) na deljeni primarni osnovi in določitve tega frekvenčnega pasu za mednarodne mobilne telekomunikacije. Ta frekvenčni pas se trenutno po vsej Uniji uporablja za digitalno prizemno televizijo in brezžično avdio opremo za izdelavo programov in posebne dogodke.

(3)

V strategiji Komisije za enotni digitalni trg (8) sta poudarjena pomen frekvenčnega pasu 700 MHz pri zagotavljanju širokopasovnih storitev na podeželskih območjih in potreba po koordinirani sprostitvi navedenega frekvenčnega pasu, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe za distribucijo avdiovizualnih medijev, da bi se spodbudile naložbe v visokohitrostna širokopasovna omrežja in olajšalo širjenje naprednih digitalnih storitev.

(4)

V svojem mnenju o dolgoročni strategiji za frekvenčni pas 470–790 MHz (9) skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra priporoča usklajen pristop k spremembi namembnosti frekvenčnega pasu 700 MHz za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, vključno z dajanjem tega pasu na razpolago v okviru usklajenih tehničnih pogojev po vsej Uniji.

(5)

11. marca 2013 je na podlagi člena 4(2) sklepa o radijskem spektru Komisija Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT) podelila mandat za pripravo usklajenih tehničnih pogojev za frekvenčni pas 700 MHz v Uniji za zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev in drugih uporab, ki podpirajo prednostne naloge politike Unije za radiofrekvenčni spekter.

(6)

CEPT je 28. novembra 2014 in 1. marca 2016 v odziv na navedeno pooblastilo izdala svoji poročili 53 (10) in 60 (11). Predstavljata podlago za tehnično uskladitev frekvenčnega pasu 700 MHz za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, kar omogoča ekonomijo obsega v zvezi z opremo, v skladu z mednarodnim razvojem v zvezi s tem pasom.

(7)

V poročilih CEPT 53 in 60 so predstavljene tudi možnosti za uporabo delov frekvenčnega pasu 700 MHz (t. i. dupleksna vrzel in/ali zaščitni pasovi), ki jih lahko določi država članica (v nadaljnjem besedilu: „nacionalne možnosti“). Ena nacionalna možnost je dopolnilna navzdolnja povezava (SDL), ki pomeni oddajanje prek bazne postaje le z navzdolnjo povezavo (tj. enosmerno) za zagotavljanje prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev in ki na ta način rešuje težavo asimetričnosti podatkovnega prometa z boljšo navzdolnjo zmogljivostjo takih storitev. Druge nacionalne možnosti so civilna zaščita in pomoč pri nesrečah, oprema za izdelavo programov in posebne dogodke ter komunikacije stroj–stroj, ki temeljijo na prizemnih sistemih, ki lahko zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve.

(8)

Usklajeni tehnični pogoji bi zagotovili, da bi se frekvenčni pas 700 MHz začel uporabljati za visokohitrostne prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve in za druge uporabe v skladu s prednostnimi nalogami politike spektra na ravni Unije; koristili bi enotnemu trgu, ublažili škodljive motnje in olajšali usklajevanje frekvenc.

(9)

Frekvenčni pas 700 MHz bi se zato moral uporabljati za zagotavljanje prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev, ki temeljijo na usklajeni ureditvi kanalov (v nadaljnjem besedilu: temeljna ureditev) in s tem povezanih skupnih najmanj omejujočih tehničnih pogojih, kadar ga države članice določijo za drugo uporabo kot za radiodifuzijska omrežja z visokimi močmi. Države članice lahko za storitve digitalne prizemne televizije izjemoma in začasno uporabijo dele frekvenčnega pasu 700 MHz zunaj temeljne ureditve, da se olajša pravočasen prehod s prizemnega televizijskega oddajanja v frekvenčnem pasu, kakor je to ustrezno ob upoštevanju nacionalnih okoliščin, npr. v zvezi s spremembo pravic za uporabo spektra za storitve digitalne prizemne televizije ali ureditve simultanega oddajanja v skladu s sporazumi sosednjih držav članic o upravljanju tveganj čezmejnih motenj.

(10)

Države članice bi morale imeti tudi možnost uporabe delov frekvenčnega pasu 700 MHz za odziv na posebne nacionalne potrebe. Poleg prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev bi to lahko vključevalo tudi uporabo v skladu s prednostnimi nalogami sektorske politike Unije za radiofrekvenčni spekter, zlasti za opremo za izdelavo programov in posebne dogodke, civilno zaščito in pomoč pri nesrečah ter internet stvari in zaradi zagotavljanja učinkovite uporabe spektra. V zvezi s tem se frekvenčni pas 790–791 MHz lahko uporablja brez poseganja v Sklep Komisije 2010/267/EU (12). Prožna uskladitev razpoložljivosti spektra v frekvenčnem pasu 700 MHz za reševanje teh nacionalnih potreb, ki temelji na omejenem naboru nacionalnih možnosti, bi pomagala doseči ekonomijo obsega za opremo in čezmejno koordinacijo ter bi morala biti omejena na razpoložljiva frekvenčna območja in, kadar je to ustrezno, na povezano dupleksno metodo in ureditev kanalov. Države članice bi morale določiti izvajanje in ustrezno kombinacijo nacionalnih možnosti ter organizirati njihov soobstoj. Uporaba spektra za nacionalne možnosti bi morala zagotoviti tudi soobstoj s prizemnimi brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami, ki so v skladu s temeljno ureditvijo.

(11)

Prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve in nacionalne možnosti v frekvenčnem pasu 700 MHz bi morale zagotavljati ustrezno zaščito obstoječih prizemnih storitev televizijskega oddajanja in brezžične avdio opreme za izdelavo programov in posebne dogodke pod 694 MHz v skladu s svojim regulativnim statusom. Na nacionalni ravni bi lahko bili potrebni dodatni ukrepi za upravljanje medsebojnih motenj med brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami in storitvami digitalne prizemne televizije, na primer od oddajnikov bazne postaje za brezžične širokopasovne elektronske komunikacije do sprejemnikov digitalne prizemne televizije ali od oddajnikov digitalne prizemne televizije do sprejemnikov bazne postaje za brezžične širokopasovne elektronske komunikacije, pri čemer lahko mobilni operaterji za vsak primer posebej uporabijo ustrezne tehnike za ublažitev motenj.

(12)

Ukrepi na podlagi odločbe o radijskem spektru sicer ne posegajo v pravice držav članic do organiziranja in uporabe radiofrekvenčnega spektra za namene javnega reda in varnosti (in sicer civilno zaščito in pomoč pri nesrečah) (13), vendar bi bila taka uporaba koristna za skupno frekvenčno območje, saj bi se z njo zagotovil prosti pretok za naprave in interoperabilne storitve v skladu s ciljem politike PPRS o razpoložljivosti spektra. Usklajeni tehnični pogoji za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve bi lahko, kadar je to potrebno in ustrezno v okviru temeljne ureditve, omogočili tudi uporabo širokopasovnih storitev za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah, za katere se lahko uporabljajo ti pogoji na podlagi domneve, da ima omrežje za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah enake značilnosti glede soobstoja kot prizemna brezžična širokopasovna elektronska komunikacijska omrežja. Kadar države članice določijo elektronske komunikacijske storitve na neizključni podlagi, lahko po potrebi uporabijo civilno zaščito in pomoč pri nesrečah. Skupina za politiko radiofrekvenčnega spektra o strateških sektorskih potrebah po spektru v poročilu ugotavlja, da imajo države članice različne potrebe po spektru za širokopasovne storitve za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah in da so nacionalne rešitve odvisne od političnih odločitev, vključno z načinom izvajanja nalog za zagotovitev javne varnosti in s tem povezano vlogo nacionalnih organov ali javnih operaterjev.

(13)

Poročili št. 53 in 60 opozarjata na potrebo po postopku za nastavitev avdio opreme za izdelavo programov in posebne dogodke, da se zagotovi nemoteno delovanje za zahtevano kakovost storitve. Da se izboljša soobstoj brezžične avdio opreme za izdelavo programov in posebne dogodke v zaprtih prostorih ter mobilnih elektronskih komunikacijskih omrežij z uporabo sosednjih frekvenčnih pasov, bi morale države članice po potrebi in v okviru izvedljivosti spodbujati izvajanje rešitev za ublažitev motenj, kot so tiste iz Sklepa 2014/641/EU (14).

(14)

Države članice bi morale skleniti ustrezne dvostranske čezmejne sporazume z drugimi državami članicami in tretjimi državami. Taki sporazumi med državami članicami in tretjimi državami so lahko potrebni na ustreznih delih ozemelj držav članic, da se zagotovi izvajanje usklajenih parametrov, izogibanje škodljivim motnjam in izboljšanje učinkovitosti spektra. Poročilo skupine za politiko radijskega spektra o koordinaciji spektra za radiodifuzijo v primeru prerazporeditve frekvenčnega pasu 700 MHz (RSPG Report on proposed spectrum coordination approach for broadcasting in the case of a reallocation of the 700 MHz band) (15) določa tehnične pogoje in načela za čezmejno koordinacijo med prizemnimi brezžičnimi širokopasovnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami in prizemnim televizijskim oddajanjem, vključno s tretjimi državami.

(15)

Države članice bi morale poročati Komisiji o izvajanju tega sklepa in uporabi frekvenčnega pasu 700 MHz, zlasti da se prilagodi prihodnjemu razvoju na področju brezžičnih sistemov (na primer v okviru 5G ali interneta stvari), kar lahko vpliva na njegovo uporabo za prizemne brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve in nacionalne možnosti. To bo olajšalo ocenjevanje učinka sklepa na ravni EU in po potrebi njegov pravočasen pregled.

(16)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

1.

„brezžična avdio oprema za izdelavo programov in posebne dogodke“ pomeni radijsko opremo, ki se uporablja za prenos analognih ali digitalnih avdio signalov med omejenim številom oddajnikov in sprejemnikov, kot so radijski mikrofoni, ušesnonadzorni sistemi ali avdio povezave, ki se uporabljajo predvsem za produkcijo radiodifuzijskih programov ali na zasebnih ali javnih družbenih ali kulturnih dogodkih;

2.

„radijske komunikacije za civilno zaščito in pomoč pri nesrečah (PPDR)“ pomeni radijske aplikacije, ki jih nacionalni organi ali zadevni operaterji uporabljajo za javno varnost in varovanje ter obrambne namene, da se odzovejo na zadevne nacionalne potrebe v zvezi z javno varnostjo in varovanjem, tudi v izrednih razmerah;

3.

„radijske komunikacije stroj–stroj (M2M)“ pomeni radijske povezave za posredovanje informacij med fizičnimi ali virtualnimi enotami, ki tvorijo kompleksen ekosistem, vključno z internetom stvari; take radijske povezave se lahko ustvarijo z elektronskimi komunikacijskimi storitvami (npr. na podlagi mobilne tehnologije) ali drugimi storitvami, na podlagi licencirane ali nelicencirane uporabe spektra.

(a)

določijo in dajo na razpolago frekvenčna pasova 703–733 MHz in 758–788 MHz na neizključni podlagi za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve v skladu s parametri iz oddelkov A.1, B in C Priloge;

(b)

v skladu z nacionalnimi odločitvami in izborom določijo in dajo na razpolago dele frekvenčnega pasu 700 MHz, ki niso navedeni v odstavku 1(a), za uporabo v skladu s parametri iz oddelkov A.2 do A.5 Priloge.