Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R0800

    Uredba Komisije (EU) št. 800/2013 z dne 14. avgusta 2013 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta Besedilo velja za EGP

    UL L 227, 24.8.2013, p. 1–74 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/800/oj

    24.8.2013   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 227/1


    UREDBA KOMISIJE (EU) št. 800/2013

    z dne 14. avgusta 2013

    o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (1) ter zlasti člena 8(5) Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Operatorji in osebje, ki sodelujejo pri upravljanju nekaterih zrakoplovov, morajo izpolnjevati ustrezne bistvene zahteve iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008.

    (2)

    Uredba (ES) št. 216/2008 zahteva, da če v izvedbenih predpisih ni določeno drugače, operatorji, ki se ukvarjajo z nekomercialnimi operacijami s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon, dajo izjavo, da so sposobni in imajo sredstva za izvajanje odgovornosti, povezanih z upravljanjem zadevnih zrakoplovov.

    (3)

    V skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 bi morala Komisija sprejeti potrebna izvedbena pravila za vzpostavitev pogojev za varno operacijo zrakoplovov.

    (4)

    Ta uredba spreminja Uredbo Komisije (EU) št. 965/2012 (2), zato da vključi posebne vidike glede nekomercialnih operacij.

    (5)

    Za zagotovitev nemotenega prehoda in visoke ravni varnosti civilnega letalstva v Evropski uniji bi morali izvedbeni ukrepi odražati najsodobnejšo tehnologijo, vključno z najboljšimi praksami, ter znanstveni in tehnični napredek na področju zračnih operacij. V skladu s tem bi bilo treba upoštevati tehnične zahteve in upravne postopke, dogovorjene pod okriljem Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in Evropskih združenih letalskih organov do 30. junija 2009, ter veljavno nacionalno zakonodajo.

    (6)

    Treba je zagotoviti dovolj časa, da se letalska industrija in organi držav članic prilagodijo novemu regulativnemu okviru.

    (7)

    Evropska agencija za varnost v letalstvu je pripravila osnutek izvedbenih predpisov in jih je predložila Komisiji kot mnenje v skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 216/2008.

    (8)

    Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 65 Uredbe (ES) št. 216/2008 –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    Uredba (EU) št. 965/2012 se spremeni:

    1.

    V členu 1(1) se za „operacije komercialnega zračnega prevoza z letali in helikopterji“ doda „ter nekomercialne operacije z letali, helikopterji, baloni in jadralnimi letali“.

    2.

    V členu 1 se odstavek 3 preštevilči v odstavek 5 in dodata se nova odstavka 3 in 4:

    „3.   Ta uredba določa tudi podrobna pravila za nekomercialne operacije ter pogoje in postopke za izjave operatorjev nekomercialnih operacij s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon in za nadzor nad njimi.

    4.   Ostale zračne operacije, vključno z operacijami, kjer se zrakoplov uporablja za izvajanje posebnih nalog ali storitev, se še naprej izvajajo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, dokler niso sprejeti in ne pričnejo veljati povezani izvedbeni predpisi.“

    3.

    V členu 2:

    (a)

    se v prvem odstavku doda nova točka 5:

    „5.

    ‚Navigacija na podlagi zmogljivosti (PBN)‘ pomeni območno navigacijo, ki temelji na zmogljivostnih zahtevah za zrakoplove, ki letijo na zračni poti ATS, s postopkom instrumentalnega prileta ali v določenem zračnem prostoru.“;

    (b)

    v drugem odstavku se „V“ nadomesti s „VII“.

    4.

    V členu 5(2) se iz prvega stavka črtajo besede „komercialnega zračnega prevoza“.

    5.

    V členu 5(2)(b) se „letal in helikopterjev“ nadomesti z „letal, helikopterjev, balonov in jadralnih letal“.

    6.

    V členu 5 se dodajo naslednji trije odstavki:

    „3.   Operatorji kompleksnih letal in helikopterjev na motorni pogon, ki se ukvarjajo z nekomercialnimi operacijami, dajo izjavo, da so sposobni in imajo sredstva za izvajanje odgovornosti, povezanih z upravljanjem zrakoplova, in upravljanje zrakoplova v skladu z določbami iz Priloge III in Priloge VI.

    4.   Operatorji letal in helikopterjev, ki niso kompleksna letala in helikopterji na motorni pogon, kakor tudi balonov in jadralnih letal, ki se ukvarjajo z nekomercialnimi operacijami, upravljajo zrakoplov v skladu z določbami iz Priloge VII.

    5.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 3 in 4 organizacije za usposabljanje, ki imajo glavni sedež podjetja v državi članici in so odobrene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 290/2012 (3), pri izvajanju letov za usposabljanje v, znotraj ali iz Unije, upravljajo:

    (a)

    kompleksna letala in helikopterje na motorni pogon v skladu z določbami iz Priloge VI;

    (b)

    letala in helikopterje, ki niso kompleksna letala in helikopterji na motorni pogon, kakor tudi balone in jadralna letala v skladu z določbami iz Priloge VII.

    7.

    Členu 6 se doda nov odstavek 7:

    „7.   Z odstopanjem od SPA.PBN.100 PBN Priloge V se nekomercialne dejavnosti z letali, ki niso kompleksna letala na motorni pogon, v določenem zračnem prostoru, na zračnih poteh ali v skladu s postopki, v zvezi s katerimi so opredeljene specifikacije za navigacijo na podlagi zmogljivosti (PBN), še naprej izvajajo pod pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji držav članic, dokler niso sprejeti in se ne pričnejo uporabljati povezani izvedbeni predpisi.“;

    8.

    Člen 8 se spremeni:

    (a)

    obstoječi odstavek se oštevilči kot odstavek 1;

    (b)

    v točki (a) se besedi „za letala“ nadomestita z „za operacije komercialnega zračnega prevoza z letali“;

    (c)

    v točki (b) se besedi „za helikopterje“ nadomestita z „za operacije komercialnega zračnega prevoza s helikopterji“;

    (d)

    doda se nov odstavek 2:

    „2.   Nekomercialne operacije s kompleksnimi letali in helikopterji na motorni pogon se še naprej izvajajo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo o omejitvah letalskega delovnega časa, dokler niso sprejeti in se ne pričnejo uporabljati povezani izvedbeni predpisi.“

    9.

    Členu 10 se doda naslednji odstavek:

    „3.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 se lahko države članice odločijo, da ne bodo uporabljale naslednjih določb:

    (a)

    določb Priloge III o nekomercialnih operacijah s kompleksnimi letali in helikopterji na motorni pogon do 25. avgusta 2016; in

    (b)

    določb prilog V, VI in VII o nekomercialnih operacijah z letali, helikopterji, jadralnimi letali in baloni do 25. avgusta 2016.“

    10.

    Naslov Priloge I se spremeni v „Opredelitev pojmov, ki se uporabljajo v prilogah II–VII“. Po abecednem vrstnem redu se vstavijo naslednje nove opredelitve in ustrezno preštevilčijo obstoječe opredelitve:

    „11.

    ‚Postopek prileta z operacijo vertikalnega vodenja (APV)‘ pomeni instrumentalni prilet, kjer se uporabi bočno in navpično vodenje, ki pa ne izpolnjuje zahtev za operacije natančnega prileta in pristanka, pri čemer višina odločitve ni nižja od 250 ft in vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) ni krajša od 600 m.“

    „43.

    ‚Zrakoplov ELA1‘ pomeni naslednje evropske lahke zrakoplove s posadko:

    (a)

    letalo z največjo vzletno maso (MTOM) največ 1 200 kg, ki ni razvrščeno kot kompleksni zrakoplov na motorni pogon;

    (b)

    jadralno letalo ali jadralno letalo z motorjem z največjo vzletno maso (MTOM) največ 1 200 kg;

    (c)

    balon z največjo deklarirano prostornino vzgonskega plina ali prostornino toplega zraka, ki ne presega 3 400 m3 za toplozračne balone, 1 050 m3 za prostoleteče plinske balone in 300 m3 za vezane plinske balone.“

    „44.

    ‚Zrakoplov ELA2‘ pomeni naslednje evropske lahke zrakoplove s posadko:

    (a)

    letalo z največjo vzletno maso (MTOM) največ 2 000 kg, ki ni razvrščeno kot kompleksni zrakoplov na motorni pogon;

    (b)

    jadralno letalo ali jadralno letalo z motorjem z največjo vzletno maso (MTOM) največ 2 000 kg;

    (c)

    balon;

    (d)

    zelo lahek rotoplan z največjo vzletno maso (MTOM), ki ne presega 600 kg, je preproste zasnove, zasnovan za prevoz največ dveh oseb in ga ne poganja turbina in/ali raketni motorji; omejen je na dnevne operacije po pravilih VFR.“

    „126.

    ‚Vremensko ustrezen aerodrom‘ pomeni primeren aerodrom, za katerega vremenska poročila ali napovedi ali katera koli njihova kombinacija za predvideni čas uporabe kažejo, da bodo vremenski pogoji enakovredni ali nad veljavnimi minimumi za obratovanje aerodroma, in poročila o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze kažejo, da bo možen varen pristanek.“

    11.

    V Prilogi II, ARO.GEN.200(c), se za „certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija“ doda „oziroma pristojnemu organu druge države članice ali Agenciji predložijo izjave“.

    12.

    V Prilogi II, ARO.GEN.220(a), se vstavijo naslednje nove točke in ustrezno preštevilčijo preostale točke:

    „5.

    postopkov predložitve izjav in stalnega nadzora organizacij, ki so predložile izjave;“

    „8.

    nadzora nad operacijami z zrakoplovi, ki niso kompleksni zrakoplovi na motorni pogon, ki jih izvajajo nekomercialni operatorji;“.

    13.

    V Prilogi II, ARO.GEN.220(b), se na koncu doda „in izjav, ki jih je prejel“.

    14.

    V Prilogi II se besedilo za ARO.GEN.300(a) nadomesti z naslednjim:

    „(a)

    Pristojni organ preveri:

    1.

    skladnost z zahtevami, ki se uporabljajo za organizacije, preden izda organizaciji certifikat ali odobritev, kot je ustrezno;

    2.

    neprekinjeno skladnost z veljavnimi zahtevami za organizacije, ki jih je certificiral ali od katerih je prejel izjavo;

    3.

    neprekinjeno skladnost z veljavnimi zahtevami za nekomercialne operatorje zrakoplovov, ki niso kompleksni zrakoplovi na motorni pogon; in

    4.

    izvajanje ustreznih varnostnih ukrepov, ki jih pristojni organ odredi v skladu z ARO.GEN.135(c) in (d).“

    15.

    V Prilogi II, ARO.GEN.305, točki (d) in (e) postaneta točki (e) in (f) ter se vstavi nova točka (d):

    „(d)

    Za organizacije, ki za svojo dejavnost predložijo izjavo pri pristojnem organu, se program nadzora pripravi ob upoštevanju posebnih značilnosti organizacije, zapletenosti njenih dejavnosti in rezultatov preteklih nadzornih dejavnosti ter temelji na oceni povezanih tveganj. Vključuje revizije in inšpekcijske preglede, vključno s preverjanji na ploščadi in nenapovedanimi inšpekcijskimi pregledi, kot je ustrezno.“

    16.

    V Prilogi II se za ARO.GEN.330 vstavi nov ARO.GEN.345:

    ARO.GEN.345 Izjava – organizacije

    (a)

    Ob prejemu izjave od organizacije, ki izvaja ali namerava izvajati dejavnosti, za katere je potrebna izjava, pristojni organ preveri, ali izjava vsebuje vse informacije, zahtevane v delu ORO, in organizacijo obvesti o prejemu izjave.

    (b)

    Če izjava ne vsebuje zahtevanih informacij ali vsebuje informacije, ki kažejo na neskladnost z veljavnimi zahtevami, pristojni organ obvesti organizacijo o neskladnosti in zahteva dodatne informacije. Če je potrebno, pristojni organ opravi inšpekcijski pregled organizacije. Če je neskladnost potrjena, pristojni organ sprejme ukrepe, opredeljene v ARO.GEN.350.“

    17.

    V Prilogi II, ARO.GEN.350(b) in (c), se za „certifikata“ vstavi „ali z vsebino izjave“.

    18.

    V Prilogi II, ARO.GEN.350(e), se za „certificiral pristojni organ druge države članice ali Agencija“ doda „oziroma je pristojnemu organu druge države članice ali Agenciji predložila izjavo za svojo dejavnost“.

    19.

    V Prilogi II se besedilo za ARO.OPS.200(b) nadomesti z naslednjim:

    „(b)

    Ko se pristojni organ prepriča, da je operator skladen z veljavnimi zahtevami, odobritev izda ali spremeni. V odobritvi se navedejo:

    1.

    operativne specifikacije, kot so opredeljene v Dodatku II, za operacije komercialnega zračnega prevoza; ali

    2.

    seznami posebnih odobritev, kot je opredeljen v Dodatku V, za nekomercialne operacije.“

    20.

    V Prilogi II se v skladu s Prilogo I k tej uredbi vstavi nov Dodatek V z naslovom „Seznam posebnih odobritev“.

    21.

    V Prilogi III, ORO.GEN.005, se na koncu vstavi „ali nekomercialne operacije s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon“.

    22.

    V Prilogi III, ORO.GEN.105, se za „certificiranje“ vstavi „ali predložitev izjav“.

    23.

    V Prilogi III, ORO.GEN.110(a) in (c), se za „certifikatom“ vstavi „ali izjavo“ in za „certifikata“ se vstavi „ali izjave“.

    24.

    V Prilogi III, ORO.GEN.120, se doda nova točka (c):

    „(c)

    Operator, ki mora za svojo dejavnost predložiti izjavo, predloži pristojnemu organu seznam drugih načinov usklajevanja, ki jih uporablja za doseganje skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili.“

    25.

    V Prilogi III, ORO.GEN.140(a), se za „certifikacije“ vstavi „ali predložitve izjave“.

    26.

    V Prilogi III se besedilo za ORO.AOC.125 nadomesti z naslednjim:

    „(a)

    Imetnik spričevala AOC lahko izvaja nekomercialne operacije z zrakoplovom, ki se sicer uporablja za operacije komercialnega zračnega prevoza in je naveden v operativnih specifikacijah njegovega spričevala AOC, če operator:

    1.

    podrobno opiše take operacije v operativnem priročniku, vključno z:

    (i)

    opredelitvijo veljavnih zahtev;

    (ii)

    jasno opredelitvijo vseh razlik med operativnimi postopki, ki se uporabljajo pri izvajanju komercialnih in nekomercialnih operacij;

    (iii)

    načinom zagotavljanja, da je vse osebje, vključeno v operacijo, v celoti seznanjeno s povezanimi postopki;

    2.

    predloži ugotovljene razlike med operativnimi postopki iz pododstavka (a)(1)(ii) v predhodno odobritev pristojnemu organu.

    (b)

    Imetniku spričevala AOC, ki izvaja operacije iz odstavka (a), ni treba predložiti izjave v skladu s tem delom.“

    27.

    V Prilogi III se za ORO.AOC.150 vstavi nov poddel:

    „PODDEL DEC

    IZJAVA

    ORO.DEC.100 Izjava

    Nekomercialni operator kompleksnih zrakoplovov na motorni pogon:

    (a)

    pred začetkom operacij pristojnemu organu predloži vse ustrezne informacije z uporabo obrazca iz Dodatka I k tej prilogi;

    (b)

    pristojnemu organu predloži seznam drugih načinov usklajevanja, ki jih je uporabil;

    (c)

    vzdržuje skladnost z veljavnimi zahtevami in informacijami, podanimi v izjavi;

    (d)

    pristojni nacionalni organ brez odlašanja obvesti o vseh spremembah izjave ali načinov usklajevanja, ki jih uporablja, tako da predloži spremenjeno izjavo z uporabo obrazca iz Dodatka I k tej prilogi; in

    (e)

    pristojni organ obvesti o prenehanju operacije.“

    28.

    V Prilogi III se ORO.MLR.100(b) nadomesti z naslednjim:

    „(b)

    V vsebini operativnega priročnika se upoštevajo zahteve iz te priloge, Priloge IV (del CAT), Priloge V (del SPA) in Priloge VI (del NCC), kot je ustrezno, vsebina pa ni v nasprotju s pogoji iz operativnih specifikacij k spričevalu letalskega prevoznika (AOC) ali izjavo in pripadajočim seznamom posebnih odobritev, kot je ustrezno.“

    29.

    V Prilogi III se ORO.MLR.101 naslovi z „Operativni priročnik – Zgradba za komercialni zračni prevoz“.

    30.

    V Prilogi III se besedilo za ORO.MLR.115(a) nadomesti z naslednjim:

    „(a)

    Naslednje evidence se hranijo najmanj 5 let:

    1.

    za operatorje komercialnega zračnega prevoza evidence o dejavnostih iz ORO.GEN.200;

    2.

    za nekomercialne operacije s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon kopija izjave operatorja, podrobnosti odobritev in operativni priročnik.“

    31.

    V Prilogi III se besedilo za ORO.FC.005 nadomesti z naslednjim:

    „Ta poddel določa zahteve, ki jih mora operator izpolnjevati v zvezi z usposabljanjem, izkušnjami in usposobljenostjo letalske posadke, ter zajema:

    (a)

    oddelek 1, ki določa skupne zahteve za nekomercialne operacije s kompleksnimi zrakoplovi na motorni pogon in operacije komercialnega zračnega prevoza;

    (b)

    oddelek 2, ki določa dodatne zahteve za operacije komercialnega zračnega prevoza.“

    32.

    V Prilogi III se za ORO.FC.005 vstavi nov oddelek z naslovom „Oddelek 1 – Skupne zahteve“.

    33.

    V Prilogi III, ORO.FC.105(a), se „vodjo zrakoplova“ nadomesti z „vodjo zrakoplova, tako za operacije komercialnega kot nekomercialnega zračnega prevoza“.

    34.

    V Prilogi III, ORO.FC.145(c), se na začetku doda „V primeru operacij komercialnega zračnega prevoza“.

    35.

    V Prilogi III se za ORO.FC.145 vstavi nov oddelek z naslovom „Oddelek 2 – Dodatne zahteve za operacije komercialnega zračnega prevoza“.

    36.

    V Prilogi III se besedilo za ORO.CC.005 nadomesti z naslednjim:

    „Ta poddel določa zahteve, ki jih mora operator izpolnjevati pri upravljanju zrakoplova s kabinskim osebjem, in zajema:

    (a)

    oddelek 1, ki določa skupne zahteve za vse operacije;

    (b)

    oddelek 2, ki določa dodatne zahteve samo za operacije komercialnega zračnega prevoza.“

    37.

    V Prilogi III, poddel CC, se za oddelek 1 uporabi naslov „Skupne zahteve“.

    38.

    V Prilogi III se vstavi nov Dodatek z naslovom „Izjava“, kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi.

    39.

    V Prilogi V se besedilo za SPA.GEN.100 nadomesti z naslednjim:

    „(a)

    Organ, pristojen za izdajo posebne odobritve, je:

    1.

    v primeru komercialnega zračnega operatorja organ države članice, v kateri ima operator glavni kraj poslovanja;

    2.

    v primeru nekomercialnega operatorja organ države, v kateri ima operator sedež ali stalno prebivališče.

    (b)

    Ne glede na (a)(2) se za nekomercialnega operatorja, ki uporablja zrakoplov, registriran v tretji državi, ne uporabljajo veljavne zahteve iz te priloge za odobritev naslednjih operacij, če je te odobritve izdal organ za registracije tretje države:

    1.

    navigacije na podlagi zmogljivosti (PBN);

    2.

    operacije z določeno minimalno operativno zmogljivostjo (MNPS);

    3.

    operacije v zračnem prostoru z zmanjšanimi minimalnimi navpičnimi razdvajanji (RVSM).“

    40.

    V Prilogi V se besedilo za SPA.GEN.110 nadomesti z naslednjim:

    „Obseg dejavnosti, za izvajanje katere je operator odobren, se dokumentira in določi:

    (a)

    v operativnih specifikacijah k spričevalu letalskega prevoznika (AOC), za operatorje, ki imajo spričevalo AOC;

    (b)

    v seznamu posebnih odobritev za vse ostale operatorje.“

    41.

    V Prilogi V, SPA.DG.100, se za „Prilogi IV (del CAT)“ vstavi „Prilogi VI (del NCC) in Prilogi VII (del NCO)“.

    42.

    V skladu s Prilogo III in Prilogo IV k tej uredbi se vstavita novi prilogi, in sicer Priloga VI (del NCC) in Priloga VII (del NCO).

    Člen 2

    Začetek veljavnosti

    Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Uporabljati se začne 25. avgusta 2013.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju, 14. avgusta 2013

    Za Komisijo

    Predsednik

    José Manuel BARROSO


    (1)  UL L 79, 19.3.2008, str. 1.

    (2)  UL L 296, 25.10.2012, str. 1.

    (3)  UL L 100, 5.4.2012, str. 1.“


    PRILOGA I

    „Dodatek V

    Seznam posebnih odobritev

    Nekomercialne operacije

    (so predmet pogojev, ki so navedeni v odobritvi in se nahajajo v operativnem priročniku ali v priročniku pilota)

    Organ, ki je izdal odobritve (1):

    Seznam posebnih odobritev # (2):

    Naziv operatorja:

    Datum (3):

    Podpis:

    Model zrakoplova in registracijske oznake (4):

    Vrste specializiranih operacij (SPO), če je ustrezno:

     (5)

    Posebne odobritve (6):

    Specifikacija (7)

    Opombe

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

     

    OBRAZEC EASA 140, 1. izdaja.“


    (1)  Vnesite naziv in kontaktne podatke.

    (2)  Vnesite pripadajočo številko.

    (3)  Datum izdaje posebnih odobritev (dd-mm-llll) in podpis zastopnika pristojnega organa.

    (4)  Vstavite oznako CAST (‚Commercial Aviation Safety Team‘)/ICAO za znamko, model in serijo zrakoplova oziroma glavno serijo, če je bila serija označena (npr. Boeing-737-3K2 ali Boeing-777-232). Sistematika CAST/ICAO je na voljo na: http://www.intlaviationstandards.org/

    Registracijske oznake bi morale biti navedene v seznamu posebnih odobritev ali operativnem priročniku. Če so navedene v operativnem priročniku, se seznam posebnih odobritev sklicuje na ustrezno stran v njem.

    (5)  Navedite vrsto operacije, npr. kmetijstvo, gradbeništvo, fotografija, raziskave, opazovanje in patruljiranje, oglaševanje v zraku.

    (6)  V tem stolpcu navedite odobrene operacije, npr. nevarno blago, LVO, RVSM, RNP, MNPS.

    (7)  V tem stolpcu navedite najmanj stroga merila za vsako odobritev, npr. višino odločitve in minimum za RVR za CAT II.


    PRILOGA II

    „Dodatek

    IZJAVA

    v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 965/2012 o letalskih operacijah

    Operator

    Naziv:

    Kraj, kjer ima operator sedež ali stalno prebivališče, in kraj, iz katerega izvaja operacije:

    Ime in kontaktni podatki odgovornega poslovodnega delavca:

    Operacije z zrakoplovi

    Začetni datum operacije/datum začetka uporabe spremembe:

    Vrste operacij:

    Del NCC: (navedite, ali so operacije potniške in/ali tovorne)

    Vrste zrakoplovov, registracije in glavna baza:

    Podrobnosti odobritev (priložite seznam posebnih odobritev, če je ustrezno)

    Seznam drugih načinov usklajevanja s sklici na sprejemljive načine usklajevanja, ki jih nadomeščajo (priložite k izjavi)

    Izjave

    Dokumentacija o sistemu upravljanja, vključno z operativnim priročnikom, odraža veljavne zahteve, določene v delih ORO, NCC in SPA.

    Vsi leti bodo opravljeni v skladu s postopki in navodili, določenimi v operativnem priročniku.

    Vsi zrakoplovi v uporabi imajo spričevalo o plovnosti in so v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2042/2003.

    Vsi člani letalske posadke in vsi člani kabinskega osebja, če je to ustrezno, so usposobljeni v skladu z veljavnimi zahtevami.

    (Če je ustrezno)

    Operator je uvedel in dokazal skladnost s standardom, ki je uradno priznan industrijski standard.

    Sklic na standard:

    Certifikacijski organ:

    Datum zadnje revizije skladnosti:

    Pristojni organ bo obveščen o vseh spremembah operacije, ki vplivajo na informacije, podane v tej izjavi.

    Operator potrjuje, da so informacije, podane v tej izjavi, pravilne.

    Datum, ime in podpis odgovornega poslovodnega delavca“


    PRILOGA III

    „PRILOGA VI

    NEKOMERCIALNE ZRAČNE OPERACIJE S KOMPLEKSNIMI ZRAKOPLOVI NA MOTORNI POGON

    [DEL NCC]

    PODDEL A

    SPLOŠNE ZAHTEVE

    NCC.GEN.100   Pristojni organ

    Pristojni organ je organ, ki ga imenuje država članica, v kateri ima operator glavni kraj poslovanja ali stalno bivališče.

    NCC.GEN.105   Odgovornosti posadke

    (a)

    Član posadke je odgovoren za pravilno izvajanje svojih nalog, ki so:

    1.

    povezane z varnostjo zrakoplova in vseh oseb na njem ter

    2.

    opisane v navodilih in postopkih iz operativnega priročnika.

    (b)

    V ključnih fazah leta ali če se vodju zrakoplova to zdi potrebno zaradi varnosti, člani osebja sedijo na svojem dodeljenem mestu in izvajajo samo dejavnosti, ki so potrebne za varno delovanje zrakoplova.

    (c)

    Člani letalske posadke so med letom na svojem mestu z zapetimi varnostnimi pasovi.

    (d)

    Med letom je pri krmilu zrakoplova vedno najmanj en ustrezno usposobljen član letalske posadke.

    (e)

    Član posadke ne izvaja nalog na zrakoplovu:

    1.

    če ve ali sumi, da je preutrujen, kot je navedeno v točki 7.f Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008, ali se sicer počuti tako nezmožnega za delo, da bi to lahko ogrozilo let, ali

    2.

    če je pod vplivom psihoaktivnih snovi ali alkohola ali zaradi drugih vzrokov iz točke 7.g Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008.

    (f)

    Član posadke, ki izvaja naloge za več operatorjev:

    1.

    vodi posamične evidence v zvezi s trajanjem letov, delovnim časom in časom počitka v skladu s poddelom FTL Priloge III (del ORO) k Uredbi (EU) št. 965/2012 in

    2.

    vsakemu operatorju predloži podatke, potrebne za načrtovanje dejavnosti v skladu z veljavnimi zahtevami v zvezi z omejitvami trajanja letov in delovnega časa.

    (g)

    Član posadke obvesti vodjo zrakoplova o:

    1.

    vsaki napaki, odpovedi, motnji v delovanju ali okvari, za katero meni, da lahko vpliva na plovnost ali varno delovanje zrakoplova, vključno s sistemi v sili, in

    2.

    vsakem incidentu, ki je ogrozil ali bi lahko ogrozil varnost operacije.

    NCC.GEN.106   Odgovornosti in pristojnosti vodje zrakoplova

    (a)

    Vodja zrakoplova je odgovoren za:

    1.

    varnost zrakoplova in vseh članov posadke, potnikov in tovora na zrakoplovu med operacijami zrakoplova v skladu s točko 1.c Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008;

    2.

    začetek, nadaljevanje, končanje ali preusmeritev leta zaradi varnosti;

    3.

    zagotovitev, da se upoštevajo vsa navodila, operativni postopki in kontrolni seznami v skladu z operativnim priročnikom in točko 1.b Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008;

    4.

    let začne samo, če se prepriča, da so upoštevane vse naslednje operativne omejitve iz točke 2.a.3 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008:

    (i)

    zrakoplov je ploven;

    (ii)

    zrakoplov je ustrezno registriran;

    (iii)

    instrumenti in oprema, potrebni za izvedbo zadevnega poleta, so vgrajeni v zrakoplov in delujoči, razen če seznam minimalne opreme (MEL) ali enakovredni dokument dovoljuje delovanje z nedelujočo opremo v skladu z NCC.IDE.A.105 ali NCC.IDE.H.105;

    (iv)

    masa zrakoplova in lega masnega središča sta taka, da omogočata izvajanje leta v okviru omejitev iz dokumentacije o plovnosti;

    (v)

    kabinska in oddana prtljaga ter tovor so pravilno naloženi in zavarovani;

    (vi)

    operativne omejitve za zrakoplov iz letalskega priročnika zrakoplova (AFM) med letom ne bodo nikoli presežene;

    (vii)

    vsi člani letalske posadke imajo veljavno licenco v skladu z Uredbo (EU) št. 1178/2011 in

    (viii)

    člani letalske posadke imajo ustrezne ratinge ter izpolnjujejo zahteve glede usposobljenosti in nedavnih izkušenj;

    5.

    ne začne leta, če kateri koli član letalske posadke ni sposoben opravljati nalog zaradi naslednjih razlogov: poškodbe, bolezni, utrujenosti ali ker je pod vplivom katere koli psihoaktivne snovi;

    6.

    let nadaljuje samo do najbližjega vremensko sprejemljivega letališča ali območja delovanja, če se sposobnost katerega koli člana posadke za izvajanje nalog bistveno zmanjša zaradi utrujenosti, bolezni ali pomanjkanja kisika;

    7.

    odloča o sprejetju zrakoplova z okvarami v skladu s seznamom dovoljenih odstopanj od konfiguracije (configuration deviation list – CDL) ali seznamom minimalne opreme (MEL), kot je ustrezno;

    8.

    zapiše podatke o uporabi in vse znane ali domnevne okvare na zrakoplovu ob koncu leta ali vrste letov v tehnično knjigo zrakoplova ali dnevnik potovanja za zrakoplov in

    9.

    zagotovi, da zapisovalniki letov:

    (i)

    med letom niso onesposobljeni ali izključeni in

    (ii)

    v primeru nesreče ali incidenta, za katerega velja obvezno poročanje:

    A.

    niso namerno izbrisani;

    B.

    se takoj po končanem letu deaktivirajo in

    C.

    se znova aktivirajo samo s soglasjem preiskovalnega organa.

    (b)

    Vodja zrakoplova je pristojen, da zavrne prevoz ali izkrca vsako osebo, prtljago ali tovor, ki lahko ogroža varnost zrakoplova in vseh, ki so na njem.

    (c)

    Vodja zrakoplova čim prej poroča pristojni enoti služb zračnega prometa (air traffic services – ATS) o nevarnih vremenskih razmerah ali pogojih letenja, na katere je naletel in bi lahko vplivali na varnost drugih zrakoplovov.

    (d)

    Brez poseganja v določbo iz točke (a)(6) pri operaciji z veččlansko posadko vodja zrakoplova lahko nadaljuje let prek najbližjega vremensko sprejemljivega letališča, če se vzpostavijo ustrezni blažitveni postopki.

    (e)

    Vodja zrakoplova v izrednih razmerah, ki zahtevajo takojšnjo odločitev in ukrepanje, ukrepa tako, kot je po njegovem mnenju v danih okoliščinah potrebno v skladu s točko 7.d Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008. V takih primerih zaradi varnosti lahko odstopi od pravil, operativnih postopkov in metod.

    (f)

    Vodja zrakoplova nemudoma predloži pristojnemu organu poročilo o dejanju nezakonitega vmešavanja in obvesti imenovani lokalni organ.

    (g)

    Vodja zrakoplova obvesti najbližji ustrezni organ na najhitrejši razpoložljiv način o vsaki nesreči, v katero je bil vpleten zrakoplov, ki je imela za posledico hudo poškodbo ali smrt katere koli osebe ali znatno poškodbo zrakoplova ali materialno škodo.

    NCC.GEN.110   Upoštevanje zakonov, drugih predpisov in postopkov

    (a)

    Vodja zrakoplova upošteva zakone in druge predpise ter postopke držav, v katerih se izvajajo operacije.

    (b)

    Vodja zrakoplova se seznani z zakoni in drugimi predpisi ter postopki, ki se nanašajo na opravljanje njegovih nalog in so določeni za območja, čez katera naj bi se letelo, za letališča ali območja delovanja, ki naj bi se uporabila, ter za s tem povezane letalske navigacijske naprave, v skladu s točko 1.a Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008.

    NCC.GEN.115   Skupni jezik

    Operator zagotovi, da se vsi člani posadke lahko sporazumevajo v skupnem jeziku.

    NCC.GEN.120   Vožnja letal po tleh

    Operator zagotovi, da se letalo vozi po tleh na območju gibanja na letališču, samo če je oseba pri krmilu:

    (a)

    ustrezno usposobljen pilot ali

    (b)

    jo je imenoval operator in:

    1.

    je usposobljena za vožnjo letala po tleh;

    2.

    je usposobljena za uporabo radijske postaje, če se zahteva radijska komunikacija;

    3.

    je bila seznanjena z načrtom letališča, potmi, znaki, označbami, lučmi ter signali in navodili kontrole zračnega prometa (ATC), frazeologijo in postopki ter

    4.

    je sposobna upoštevati operativne standarde, ki se zahtevajo za varno gibanje letala po letališču.

    NCC.GEN.125   Uporaba rotorja – helikopterji

    Rotor helikopterja se lahko vrti s pogonom za namene letenja samo, če je pri krmilu ustrezno usposobljen pilot.

    NCC.GEN.130   Prenosne elektronske naprave

    Operator nikomur na zrakoplovu ne dovoli uporabe prenosne elektronske naprave (PED), ki lahko škodljivo vpliva na delovanje sistemov in opreme na zrakoplovu.

    NCC.GEN.135   Informacije o reševalni opremi in opremi za preživetje na zrakoplovu

    Operator ima vedno na voljo sezname z informacijami o reševalni opremi in opremi za preživetje na zrakoplovu za takojšnje posredovanje reševalnim koordinacijskim centrom.

    NCC.GEN.140   Dokumenti, priročniki in informacije, ki jih je treba imeti na zrakoplovu

    (a)

    Med vsakim letom so na zrakoplovu izvirniki ali kopije naslednjih dokumentov, priročnikov in informacij, razen če ni drugače določeno:

    1.

    letalskega priročnika zrakoplova ali enakovrednih dokumentov;

    2.

    izvirnega potrdila o vpisu v register;

    3.

    izvirnega spričevala o plovnosti;

    4.

    spričevala o hrupu;

    5.

    izjave v skladu s Prilogo III (del ORO), ORO.DEC.100, k Uredbi (EU) št. 965/2012;

    6.

    seznama posebnih odobritev, če je ustrezno;

    7.

    dovoljenja za radijsko postajo na zrakoplovu, če je ustrezno;

    8.

    potrdila o zavarovanju odgovornosti do tretjih oseb;

    9.

    dnevnika potovanja ali enakovrednega dokumenta za zrakoplov;

    10.

    podrobnosti iz oddanega načrta leta službe zračnega prometa, če je ustrezno;

    11.

    najnovejših in ustreznih letalskih navigacijskih kart za pot predlaganega leta in vseh poti, vzdolž katerih se upravičeno pričakuje, da se na njih let lahko preusmeri;

    12.

    postopkov in vizualnih signalov, ki jih uporabljajo prestrezni in prestreženi zrakoplovi;

    13.

    informacij o službah za iskanje in reševanje za območje predvidenega leta;

    14.

    veljavnih delov operativnega priročnika, ki se nanašajo na naloge članov posadke in so članom posadke zlahka dosegljivi;

    15.

    seznama minimalne opreme (MEL) ali seznama dovoljenih odstopanj od konfiguracije (CDL);

    16.

    ustreznih obvestil pilotom (NOTAM-i) in dokumentacije o danih navodilih letalske informacijske službe (AIS);

    17.

    ustreznih meteoroloških informacij;

    18.

    tovornega in/ali potniškega manifesta, če je ustrezno, in

    19.

    vso drugo dokumentacijo, ki se lahko nanaša na let ali jo zahtevajo države, ki jih ta let zadeva.

    (b)

    V primeru izgube ali kraje dokumentov iz pododstavkov (a)(2) do (a)(8) se operacija sme nadaljevati, dokler se ne doseže baza ali kraj, kjer je mogoče zagotoviti nadomestne dokumente.

    NCC.GEN.145   Hranjenje, predložitev in uporaba zapisov zapisovalnika letov

    (a)

    Po nesreči ali incidentu, za katerega velja obvezno poročanje, operator zrakoplova hrani prvotno zapisane podatke 60 dni, razen če preiskovalni organ ne odredi drugače.

    (b)

    Operator opravi operativna preverjanja in vrednotenja zapisov zapisovalnika letov (FDR), zapisov zapisovalnika zvoka v pilotski kabini (CVR) in zapisov podatkovnih zvez, da zagotovi stalno uporabnost zapisovalnikov.

    (c)

    Operator hrani zapise za obdobje časa delovanja zapisovalnika letov v skladu z zahtevami iz NCC.IDE.A.165 ali NCC.IDE.H.165, razen za testiranje in vzdrževanje zapisovalnikov letov, ko se lahko izbrišejo zapisi, nastali več kot eno uro po času testiranja.

    (d)

    Operator hrani in posodablja dokumentacijo, ki vsebuje informacije, potrebne za pretvorbo neobdelanih podatkov zapisovalnika letov v parametre, izražene v tehničnih enotah.

    (e)

    Operator da na voljo vse zapise zapisovalnika letov, ki so bili shranjeni, če tako določi pristojni organ.

    (f)

    Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 996/2010:

    1.

    se zapisi zapisovalnika zvoka v pilotski kabini uporabljajo za namene, ki niso preiskava nesreče ali incidenta, za katera velja obvezno poročanje, samo če s tem soglašajo vsi zadevni člani posadke in vzdrževalnega osebja, in

    2.

    se zapisi zapisovalnika letov in zapisi podatkovnih zvez uporabljajo za namene, ki niso preiskava nesreče ali incidenta, za katera velja obvezno poročanje, samo če take zapise:

    (i)

    operator uporablja samo za namene plovnosti ali vzdrževanja;

    (ii)

    niso opredeljivi ali

    (iii)

    če se razkrijejo po varnih postopkih.

    NCC.GEN.150   Prevoz nevarnega blaga

    (a)

    Zračni prevoz nevarnega blaga se izvaja v skladu s Prilogo 18 k Čikaški konvenciji, kakor je bila nazadnje spremenjena in razširjena s Tehničnimi navodili za varen zračni prevoz nevarnega blaga (dokument ICAO 9284-AN/905), vključno z dodatki in vsemi drugimi dopolnitvami ali popravki.

    (b)

    Nevarno blago prevaža le operator, potrjen v skladu s poddelom G Priloge V (del SPA) k Uredbi (EU) št. 965/2012, razen če:

    1.

    za blago veljajo Tehnična navodila v skladu z delom 1 navedenih navodil ali

    2.

    ga prenašajo potniki ali člani posadke ali je v prtljagi v skladu z delom 8 Tehničnih navodil.

    (c)

    Operator določi postopke za zagotovitev, da se sprejmejo vsi razumni ukrepi za preprečevanje nenamernega prevoza nevarnega blaga na zrakoplovu.

    (d)

    Operator zagotovi osebju potrebne informacije, ki mu omogočajo izvajanje njegovih obveznosti v skladu s Tehničnimi navodili.

    (e)

    Operator v skladu s Tehničnimi navodili pristojni organ in ustrezni organ države dogodka nemudoma obvesti o vseh nesrečah in incidentih, ki vključujejo nevarno blago.

    (f)

    Operator zagotovi, da se v skladu s Tehničnimi navodili potnikom predložijo informacije o nevarnem blagu.

    (g)

    Operator zagotovi, da so v skladu s Tehničnimi navodili na sprejemnih mestih za tovor na voljo obvestila o prevozu nevarnega blaga.

    PODDEL B

    OPERATIVNI POSTOPKI

    NCC.OP.100   Uporaba letališč in območij delovanja

    Operator uporablja samo letališča in območja delovanja, ki ustrezajo zadevnemu tipu zrakoplova in vrsti operacije.

    NCC.OP.105   Opredelitev izoliranih letališč – letala

    Operator pri določitvi nadomestnih letališč in politike ravnanja z gorivom šteje letališče kot izolirano letališče, če znaša čas letenja do najbližjega ustreznega nadomestnega namembnega letališča:

    (a)

    za letala z batnimi motorji več kot 60 minut;

    (b)

    za letala s turbinskimi motorji več kot 90 minut.

    NCC.OP.110   Letališki operativni minimumi – splošno

    (a)

    Za lete po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) operator določi operativne minimume za vsako odhodno, namembno in nadomestno letališče, ki ga namerava uporabiti. Za te minimume velja, da:

    1.

    niso manjši od minimumov, ki jih določi država, v kateri je letališče, razen če jih navedena država posebej odobri, in

    2.

    jih pri izvajanju operacij pri zmanjšani vidljivosti odobri pristojni organ v skladu s poddelom E Priloge V (del SPA) k Uredbi (EU) št. 965/2012.

    (b)

    Operator pri določitvi letaliških operativnih minimumov upošteva:

    1.

    tip, zmogljivosti in značilnosti upravljanja zrakoplova;

    2.

    sestavo, usposobljenost in izkušnje letalske posadke;

    3.

    dimenzije in značilnosti vzletno-pristajalnih stez ter območij končnega prileta in vzleta (FATO), ki se lahko izberejo za uporabo;

    4.

    ustreznost in zmogljivost razpoložljivih vizualnih in nevizualnih zemeljskih pripomočkov;

    5.

    opremo, ki je na zrakoplovu na voljo za navigacijo in/ali nadzor poti leta med vzletom, priletom, ravnanjem zrakoplova, pristankom, iztekom in neuspelim priletom;

    6.

    ovire na območjih prileta, neuspelega prileta in začetnega vzpenjanja, ki se zahtevajo za izvedbo postopkov v izrednih razmerah;

    7.

    najmanjšo nadmorsko/relativno višino nad ovirami za postopke instrumentalnega prileta;

    8.

    načine za določitev in poročanje o meteoroloških razmerah ter

    9.

    tehniko letenja, ki jo je treba uporabljati med končnim priletom.

    (c)

    Minimumi za poseben postopek prileta in pristanka se uporabljajo samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

    1.

    zemeljska oprema, ki se zahteva za predvideni postopek, deluje;

    2.

    sistemi na zrakoplovu, ki se zahtevajo za to vrsto prileta, delujejo;

    3.

    izpolnjena so zahtevana merila za zmogljivost zrakoplova in

    4.

    posadka je ustrezno usposobljena.

    NCC.OP.111   Letališki operativni minimumi – NPA, APV, operacije CAT I

    (a)

    Višina odločitve (DH), ki se uporabi za nenatančni prilet (NPA), ki se izvaja s tehniko končnega prileta s stalnim spuščanjem (CDFA), postopek prileta z vertikalnim vodenjem (APV) ali operacijo kategorije I (CAT I), ni manjša od največje od spodaj navedenih višin:

    1.

    najmanjše višine, do katere se lahko uporablja sredstvo za prilet brez zahtevane vizualne reference;

    2.

    relativne višine nad ovirami (OCH) za kategorijo zrakoplova;

    3.

    višine odločitve objavljenega postopka prileta, če je ustrezno;

    4.

    minimuma sistema iz preglednice 1 ali

    5.

    najmanjše višine odločitve iz letalskega priročnika zrakoplova ali enakovrednega dokumenta, če je navedena.

    (b)

    Najmanjša relativna višina spuščanja (MDH) za operacijo nenatančnega prileta, ki se ne izvaja s tehniko končnega prileta s stalnim spuščanjem, ni manjša od največje od spodaj navedenih višin:

    1.

    relativne višine nad ovirami za kategorijo zrakoplova;

    2.

    sistemskega minimuma iz preglednice 1 ali

    3.

    najmanjše relativne višine spuščanja iz letalskega priročnika zrakoplova, če je navedena.

    Preglednica 1

    Sistemski minimumi

    Naprava

    Najmanjši DH/MDH (v ft)

    Instrumentalni pristajalni sistem (ILS)

    200

    Globalni navigacijski satelitski sistem (GNSS)/satelitski razširjeni sistem (SBAS) (bočna natančnost s priletom z vertikalnim vodenjem (LPV))

    200

    GNSS (bočna navigacija (LNAV))

    250

    GNSS/barometrska vertikalna navigacija (VNAV) (LNAV/VNAV)

    250

    Lokalizator (LOC), z merilnikom razdalje (DME) ali brez njega

    250

    Nadzorni priletni radar (SRA) (zaključek pri ½ NM)

    250

    SRA (zaključek pri 1 NM)

    300

    SRA (zaključek pri 2 NM ali več)

    350

    VHF vsesmerno radijsko območje (VOR)

    300

    VOR/DME

    250

    Neusmerjeni radijski svetilnik (NDB)

    350

    NDB/DME

    300

    VHF-naprava za iskanje smeri (VDF)

    350

    NCC.OP.112   Letališki operativni minimumi – operacije kroženja z letali

    (a)

    Najmanjša relativna višina spuščanja za operacijo kroženja z letali ni manjša od največje od naslednjih višin:

    1.

    objavljene relativne višine nad ovirami (OCH) za kroženje za kategorijo letala;

    2.

    najmanjše višine kroženja iz preglednice 1 ali

    3.

    DH/MDH predhodnega postopka instrumentalnega prileta.

    (b)

    Najmanjša vidljivost za operacijo kroženja z letali je največja od naslednjih vidljivosti:

    1.

    vidljivosti pri kroženju za kategorijo letala, če je objavljena;

    2.

    najmanjše vidljivosti iz preglednice 2 ali

    3.

    vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze/pretvorjene meteorološke vidljivosti (RVR/CMV) predhodnega postopka instrumentalnega prileta.

    Preglednica 1

    MDH in najmanjša vidljivost za kroženje glede na kategorijo letala

     

    Kategorija letala

    A

    B

    C

    D

    MDH (ft)

    400

    500

    600

    700

    Najmanjša meteorološka vidljivost (m)

    1 500

    1 600

    2 400

    3 600

    NCC.OP.113   Letališki operativni minimumi – operacije kroženja s helikopterji na kopnem

    Višina MDH za operacijo kroženja s helikopterji na kopnem je najmanj 250 ft, meteorološka vidljivost pa najmanj 800 m.

    NCC.OP.115   Postopki odleta in prileta

    (a)

    Vodja zrakoplova uporablja postopke odleta in prileta, ki jih je določila država letališča, če so bili taki postopki objavljeni za predvideno vzletno-pristajalno stezo ali območje končnega prileta in vzleta (FATO).

    (b)

    Brez poseganja v točko (a) vodja zrakoplova sprejme dovoljenje kontrole zračnega prometa (ATC) za odmik od objavljenega postopka samo, če:

    1.

    so izpolnjena merila glede višine leta nad ovirami in v celoti upoštevani obratovalni pogoji ali

    2.

    ga enota ATC usmerja prek radarja.

    (c)

    V obeh primerih se končni prilet izvede vizualno ali v skladu z objavljenimi postopki prileta.

    NCC.OP.120   Postopki za zmanjšanje hrupa

    Operator razvije operativne postopke ob upoštevanju potrebe po čim večjem zmanjšanju vpliva hrupa zrakoplova ter hkrati zagotovi, da ima varnost prednost pred zmanjšanjem hrupa.

    NCC.OP.125   Najmanjše višine nad ovirami – leti IFR

    (a)

    Operator določi metodo za določitev najmanjših višin letenja, ki zagotavljajo zahtevano višino leta nad terenom, za vse predvidene segmente poti, na katerih se bo letelo po pravilih IFR.

    (b)

    Na podlagi te metode vodja zrakoplova določi najmanjše višine letenja za vsak let. Najmanjše višine letenja niso manjše od višin, ki jih objavi država, prek katere se leti.

    NCC.OP.130   Zaloga goriva in olja – letala

    (a)

    Vodja zrakoplova začne let samo, če je na letalu dovolj goriva in olja za:

    1.

    za lete po pravilih vizualnega letenja (VFR):

    (i)

    podnevi: za let do letališča predvidenega pristanka in nato najmanj še za 30 minut letenja na običajni potovalni višini ali

    (ii)

    ponoči: za let do letališča predvidenega pristanka in nato najmanj še za 45 minut letenja na običajni potovalni višini;

    2.

    za lete po pravilih IFR:

    (i)

    če se ne zahteva nadomestno namembno letališče, za let do letališča predvidenega pristanka in nato najmanj še za 45 minut letenja na običajni potovalni višini, ali

    (ii)

    če se zahteva nadomestno namembno letališče, za let do letališča predvidenega pristanka, do nadomestnega letališča in nato najmanj še za 45 minut letenja na običajni potovalni višini.

    (b)

    Pri izračunu goriva, ki je potrebno, tudi za izredne razmere, se upoštevajo:

    1.

    napovedane meteorološke razmere;

    2.

    načrtovane zračne poti ATC in zamude v prometu;

    3.

    postopki pri izgubi tlaka ali okvari enega motorja na zračni poti, če je ustrezno, in

    4.

    vse druge okoliščine, zaradi katerih je lahko odložen pristanek letala ali se poveča poraba goriva in/ali olja.

    (c)

    Nič ne preprečuje spremembe načrta leta med letom za preusmeritev leta v drug namembni kraj, če so lahko izpolnjene vse zahteve od točke ponovnega načrtovanja leta.

    NCC.OP.131   Zaloga goriva in olja – helikopterji

    (a)

    Vodja zrakoplova začne let samo, če je na helikopterju dovolj goriva in olja za:

    1.

    za lete po pravilih VFR, letenje do letališča/območja delovanja predvidenega pristanka in nato najmanj še za 20 minut letenja pri hitrosti, ki omogoča največji doseg, in

    2.

    za lete po pravilih IFR:

    (i)

    če se ne zahteva nadomestno letališče/območje delovanja ali če ni na voljo vremensko sprejemljivega nadomestnega letališča, za letenje do letališča/območja delovanja predvidenega pristanka in nato še za 30 minut letenja pri hitrosti čakanja 450 m (1 500 ft) nad namembnim letališčem/območjem delovanja v običajnih temperaturnih razmerah ter za prilet in pristanek, ali

    (ii)

    če se zahteva nadomestno letališče/območje delovanja, za letenje do letališča/območja delovanja načrtovanega pristanka ter izvedbo prileta in neuspelega prileta ter nato:

    A.

    za letenje do določenega nadomestnega letališča/območja delovanja in

    B.

    za 30 minut letenja pri hitrosti čakanja 450 m (1 500 ft) nad nadomestnim letališčem/območjem delovanja v običajnih temperaturnih razmerah ter za prilet in pristanek.

    (b)

    Pri izračunu goriva, ki je potrebno, tudi za izredne razmere, se upoštevajo:

    1.

    napovedane meteorološke razmere;

    2.

    načrtovane zračne poti ATC in zamude v prometu;

    3.

    postopki pri izgubi tlaka ali okvari enega motorja na zračni poti, če je ustrezno, in

    4.

    vse druge okoliščine, zaradi katerih je lahko odložen pristanek zrakoplova ali se poveča poraba goriva in/ali olja.

    (c)

    Nič ne preprečuje spremembe načrta leta med letom za preusmeritev leta v drug namembni kraj, če so lahko izpolnjene vse zahteve od točke ponovnega načrtovanja leta.

    NCC.OP.135   Shranjevanje prtljage in tovora

    Operator določi postopke za zagotovitev, da:

    (a)

    se v potniško kabino sprejme samo ročna prtljaga, ki se lahko ustrezno in varno shrani, ter

    (b)

    se vsa prtljaga in tovor na zrakoplovu, ki bi lahko ob premiku povzročila poškodbe oseb ali materialno škodo ali ovirala prehode in izhode, shranita tako, da se prepreči premikanje.

    NCC.OP.140   Dajanje navodil potnikom

    Vodja zrakoplova zagotovi, da:

    (a)

    se potniki pred vzletom seznanijo z lokacijo in uporabo:

    1.

    pasov sedežev;

    2.

    zasilnih izhodov in

    3.

    kartonov z varnostnimi navodili za potnike

    in, če je ustrezno:

    4.

    rešilnih jopičev;

    5.

    opreme za razdeljevanje kisika;

    6.

    rešilnih čolnov in

    7.

    druge reševalne opreme, namenjene individualni uporabi potnikov,

    ter

    (b)

    v izrednih razmerah med letom se potniki poučijo o ukrepih v primeru nevarnosti, ki lahko ustrezajo okoliščinam.

    NCC.OP.145   Priprava leta

    (a)

    Pred začetkom leta se vodja zrakoplova z vsemi razumnimi razpoložljivimi načini prepriča, da naprave na zemlji in/ali vodi, vključno s komunikacijskimi napravami in navigacijskimi pripomočki, ki so na voljo na zadevnem letu in se neposredno zahtevajo za varno delovanje zrakoplova, ustrezajo vrsti operacije, s katero se bo izvajal let.

    (b)

    Pred začetkom leta se vodja zrakoplova seznani z vsemi razpoložljivimi meteorološkimi informacijami, pomembnimi za načrtovani let. Priprava na let stran od bližine odhodnega kraja in na vse lete po pravilih IFR vključuje:

    1.

    preučitev razpoložljivih najnovejših vremenskih poročil in napovedi ter

    2.

    načrt nadomestnega poteka ukrepov, da se predvidi možnost, da leta zaradi vremenskih razmer ne bo mogoče končati v skladu z načrtom.

    NCC.OP.150   Nadomestna vzletna letališča – letala

    (a)

    Za lete po pravilih IFR vodja zrakoplova v načrtu leta določi najmanj eno vremensko sprejemljivo nadomestno vzletno letališče, če so vremenske razmere na odhodnem letališču na ravni veljavnih letaliških operativnih minimumov ali pod njimi ali če se ne bi bilo mogoče vrniti na odhodno letališče zaradi drugih razlogov.

    (b)

    Nadomestno vzletno letališče je oddaljeno od odhodnega letališča največ:

    1.

    za dvomotorna letala: najmanj oddaljenosti, ki je enakovredna največ eni uri letenja pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem pri standardnih razmerah v brezvetrju, in

    2.

    za tri- in večmotorna letala: najmanj oddaljenosti, ki je enakovredna največ dvema urama letenja pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem (OEI) v skladu z letalskim priročnikom zrakoplova pri standardnih razmerah v brezvetrju.

    (c)

    Za letališče, ki se določi kot nadomestno vzletno letališče, razpoložljive informacije kažejo, da bodo ob predvidenem času uporabe razmere za zadevno operacijo na ravni letaliških operativnih minimumov ali nad njimi.

    NCC.OP.151   Nadomestna namembna letališča – letala

    Za lete po pravilih IFR vodja zrakoplova v načrtu leta določi najmanj eno vremensko sprejemljivo nadomestno namembno letališče, razen če:

    (a)

    razpoložljive najnovejše meteorološke informacije kažejo, da se bosta v obdobju od ene ure pred predvidenim časom prihoda do ene ure po njem ali v obdobju od dejanskega časa odhoda do ene ure po predvidenem času prihoda, upošteva se krajše obdobje, prilet in pristanek lahko izvajala v vizualnih meteoroloških razmerah (VMC), ali

    (b)

    je kraj predvidenega pristanka izoliran in:

    1.

    je za letališče predvidenega pristanka predpisan postopek instrumentalnega prileta in

    2.

    razpoložljive najnovejše meteorološke informacije kažejo, da bodo v obdobju od dve uri pred predvidenim časom prihoda do dve uri po njem naslednje meteorološke razmere:

    (i)

    baza oblakov najmanj 300 m (1 000 ft) nad minimumom za postopek instrumentalnega prileta in

    (ii)

    vidljivost najmanj 5,5 km ali 4 km več od minimuma za postopek.

    NCC.OP.152   Nadomestna namembna letališča – helikopterji

    Za lete po pravilih IFR vodja zrakoplova v načrtu leta določi najmanj eno vremensko sprejemljivo nadomestno namembno letališče, razen če:

    (a)

    je za letališče predvidenega pristanka predpisan postopek instrumentalnega prileta in razpoložljive najnovejše meteorološke informacije kažejo, da bodo v obdobju od dve uri pred predvidenim časom prihoda do dve uri po njem ali v obdobju od dejanskega časa odhoda do dve uri po predvidenem času prihoda, upošteva se krajše obdobje, naslednje vremenske razmere:

    1.

    baza oblakov najmanj 120 m (400 ft) nad minimumom za postopek instrumentalnega prileta in

    2.

    vidljivost najmanj 1 500 m večja od minimuma za postopek, ali

    (b)

    je kraj predvidenega pristanka izoliran in:

    1.

    je za letališče predvidenega pristanka predpisan postopek instrumentalnega prileta;

    2.

    razpoložljive najnovejše meteorološke informacije kažejo, da bodo v obdobju od dve uri pred predvidenim časom prihoda do dve uri po njem naslednje meteorološke razmere:

    (i)

    baza oblakov najmanj 120 m (400 ft) nad minimumom za postopek instrumentalnega prileta;

    (ii)

    vidljivost najmanj 1 500 m večja od minimuma za postopek, ter

    3.

    je pri namembnem kraju na morju določena točka brez povratka (point of no return – PNR).

    NCC.OP.155   Polnjenje rezervoarjev za gorivo, medtem ko so potniki na zrakoplovu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem

    (a)

    Rezervoarji zrakoplova se ne polnijo z gorivom avgas (letalski bencin) ali gorivom široke frakcije ‚wide-cut‘ ali mešanico teh vrst goriv, medtem ko so potniki na zrakoplovu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem.

    (b)

    Za vse druge vrste goriva se sprejmejo potrebni previdnostni ukrepi, na zrakoplovu pa je ustrezno usposobljeno osebje, ki je pripravljeno začeti in voditi evakuacijo zrakoplova na najlažje izvedljiv in najhitrejši razpoložljiv način.

    NCC.OP.160   Uporaba slušalk

    (a)

    Vsi člani letalske posadke, ki opravljajo delo v pilotski kabini, nosijo slušalke z usmerjenim mikrofonom ali enakovredno napravo. Slušalke se uporabljajo kot glavna naprava za govorno sporazumevanje s službo zračnega prometa (ATS):

    1.

    na tleh:

    (i)

    pri prejemanju odletnega dovoljenja ATC prek govornega sporazumevanja in

    (ii)

    kadar so prižgani motorji;

    2.

    med letom:

    (i)

    pod nadmorsko višino prehoda ali

    (ii)

    10 000 ft, kar je več,

    in

    3.

    kadar se vodji zrakoplova to zdi potrebno.

    (b)

    V pogojih iz odstavka (a) je usmerjeni mikrofon ali enakovredna naprava v položaju, ki omogoča uporabo za dvosmerno radijsko komunikacijo.

    NCC.OP.165   Prevoz potnikov

    Operator vzpostavi postopke za zagotovitev, da:

    (a)

    potniki sedijo na mestih, na katerih lahko pri zahtevani evakuaciji v sili pomagajo in ne ovirajo evakuacije zrakoplova;

    (b)

    pred in med vožnjo po tleh, vzletom in pristankom ter kadar je po mnenju vodje zrakoplova to potrebno zaradi varnosti, so vsi potniki na zrakoplovu na svojih sedežih ali ležiščih s pravilno zapetimi varnostnimi pasovi ali zadrževalnimi napravami in

    (c)

    namestitev več oseb na enem sedežu se dovoli samo na določenih sedežih v zrakoplovu, na katerih sta lahko le ena odrasla oseba in dojenček, ki je ustrezno zavarovan z dodatnim pasom za dojenčka ali drugo zadrževalno napravo.

    NCC.OP.170   Zavarovanje potniške kabine in kuhinje (kuhinj))

    Vodja zrakoplova zagotovi, da:

    (a)

    so pred vožnjo po tleh, vzletom in pristankom vsi izhodi in poti pobega prehodni ter

    (b)

    sta pred vzletom in pristankom ter kadar se mu zdi to potrebno zaradi varnosti, vsa oprema in prtljaga ustrezno zavarovani.

    NCC.OP.175   Kajenje na zrakoplovu

    Vodja zrakoplova ne dovoli kajenja na zrakoplovu:

    (a)

    kadar meni, da je to potrebno zaradi varnosti;

    (b)

    med ponovnim polnjenjem rezervoarjev zrakoplova;

    (c)

    ko je zrakoplov na tleh, razen če je operator določil postopke za zmanjšanje tveganj med operacijami na tleh;

    (d)

    zunaj označenih območij za kajenje, v prehodu(-ih) in stranišču(-ih);

    (e)

    v prostoru za tovor in/ali drugih prostorih, v katerih se prevaža tovor, ki ni shranjen v ognjevarni embalaži ali pokrit z ognjevarnim platnom, in

    (f)

    v tistih delih potniške kabine, v katere se dovaja kisik.

    NCC.OP.180   Meteorološke razmere

    (a)

    Vodja zrakoplova začne ali nadaljuje let po pravilih VFR samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo vremenske razmere na poti in v predvidenem namembnem kraju ob predvidenem času uporabe na ravni veljavnih operativnih minimumov za lete po pravilih VFR ali nad njimi.

    (b)

    Vodja zrakoplova začne ali nadaljuje let po pravilih IFR do načrtovanega namembnega letališča samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo ob predvidenem času prihoda vremenske razmere na namembnem letališču ali vsaj na enem od nadomestnih namembnih letališč na ravni veljavnih letaliških operativnih minimumov ali nad njimi.

    (c)

    Če let vključuje dele VFR in IFR, se meteorološke informacije iz točk (a) in (b) uporabljajo, če so pomembne.

    NCC.OP.185   Led in drugi kontaminanti – postopki na tleh

    (a)

    Operator vzpostavi postopke, ki se izvajajo, ko je treba zrakoplove na letališču razledeniti in preprečiti njihovo zaledenitev ter opraviti s tem povezane inšpekcijske preglede, da se omogoči varno delovanje zrakoplovov.

    (b)

    Vodja zrakoplova začne vzlet šele, ko je zrakoplov brez vseh nanosov, ki bi lahko škodljivo vplivali na zmogljivost ali vodljivost zrakoplova, razen v skladu s postopki iz točke (a) in letalskim priročnikom zrakoplova.

    NCC.OP.190   Led in drugi kontaminanti – postopki med letom

    (a)

    Operator vzpostavi postopke za lete ob pričakovani ali dejanski zaledenitvi.

    (b)

    Vodja zrakoplova začne let ali namerno leti v pričakovano ali dejansko zaledenitev, če je zrakoplov certificiran in opremljen za obvladovanje takih razmer v skladu s točko 2.a.5 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008.

    (c)

    Če zaledenitev presega intenzivnost zaledenitve, za katero je zrakoplov certificiran, ali če zrakoplov, ki ni certificiran za letenje v znanih razmerah zaledenitve, naleti na zaledenitev, vodja zrakoplova nemudoma zapusti take razmere s spremembo nivoja letenja in/ali poti ter po potrebi obvesti kontrolo zračnega prometa o nevarnosti.

    NCC.OP.195   Pogoji za vzlet

    Vodja zrakoplova se pred začetkom vzleta prepriča, da:

    (a)

    po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na letališču ali območju delovanja in stanje vzletno-pristajalne steze ali območja FATO, ki ju namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega vzleta in odhoda ter

    (b)

    bodo izpolnjeni veljavni letališki operativni minimumi.

    NCC.OP.200   Simulirane situacije med letom

    (a)

    Vodja zrakoplova zagotovi, da se pri prevozu potnikov ali tovora ne simulirajo:

    1.

    situacije, za katere je potrebna uporaba postopkov v neobičajnih razmerah ali v sili, ali

    2.

    leta v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC).

    (b)

    Brez poseganja v točko (a) se take situacije lahko simulirajo s piloti pripravniki na zrakoplovu med leti za usposabljanje, ki jih izvaja potrjena organizacija za usposabljanje.

    NCC.OP.205   Upravljanje goriva med letom

    (a)

    Operator vzpostavi postopke za zagotovitev, da se med letom izvajata preverjanje in upravljanje goriva.

    (b)

    Vodja zrakoplova redno preverja, ali količina preostalega uporabnega goriva na letu ni manjša od količine goriva, ki se zahteva za nadaljevanje leta do vremensko sprejemljivega letališča ali območja delovanja, pri čemer mora ostati načrtovana rezerva goriva v skladu z NCC.OP.130 ali NCC.OP.131.

    NCC.OP.210   Uporaba dodatnega kisika

    Vodja zrakoplova zagotovi, da on in člani letalske posadke, ki opravljajo naloge, pomembne za varno delovanje zrakoplova med letom, uporabijo dodatni kisik vedno, ko višina kabine preseže 10 000 ft za več kot 30 minut in ko višina kabine preseže 13 000 ft.

    NCC.OP.215   Zaznavanje bližine tal

    Če član letalske posadke ali sistem za opozarjanje na bližino tal zazna neprimerno bližino tal, pilot, ki upravlja zrakoplov, nemudoma sprejme popravne ukrepe za vzpostavitev varnih pogojev letenja.

    NCC.OP.220   Sistem za preprečevanje trčenj v zraku (ACAS)

    Operator vzpostavi operativne postopke in programe usposabljanja za zagotovitev, da se sistem ACAS, če je vgrajen in deluje, uporablja v skladu z Uredbo (EU) št. 1332/2011.

    NCC.OP.225   Pogoji pri priletu in pristanku

    Vodja zrakoplova se pred začetkom prileta za pristanek prepriča, da po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na letališču ali območju delovanja ter stanje vzletno-pristajalne steze ali območja FATO, ki ju namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega prileta, pristanka ali neuspelega prileta.

    NCC.OP.230   Začetek in nadaljevanje prileta

    (a)

    Vodja zrakoplova lahko začne instrumentalni prilet ne glede na javljeno vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze / vidljivost (RVR/VIS).

    (b)

    Če je javljeni RVR/VIS manjši od veljavnega minimuma, se prilet ne nadaljuje:

    1.

    pod višino 1 000 ft nad letališčem ali

    2.

    v del končnega prileta, če je nadmorska/relativna višina odločitve (DA/H) ali najmanjša nadmorska/relativna višina spuščanja (MDA/H) več kot 1 000 ft nad letališčem.

    (c)

    Če RVR ni na voljo, se vrednosti RVR lahko dobijo s pretvorbo javljene vidljivosti.

    (d)

    Če se po prečkanju 1 000 ft nad letališčem javljeni RVR/VIS zmanjša pod veljavni minimum, se prilet lahko nadaljuje do DA/H ali MDA/H.

    (e)

    Prilet se lahko nadaljuje pod DA/H ali MDA/H in pristanek se lahko zaključi, če so pri DA/H ali MDA/H vzpostavljene in ohranjene vizualne reference, ki ustrezajo vrsti priletne operacije in predvideni vzletno-pristajalni stezi.

    (f)

    RVR cone dotika s tlemi je vedno kontrolni.

    PODDEL C

    ZMOGLJIVOST IN OPERATIVNE OMEJITVE ZRAKOPLOVOV

    NCC.POL.100   Operativne omejitve – vsi zrakoplovi

    (a)

    V kateri koli fazi operacije so obremenitev, masa in lega masnega središča zrakoplova v skladu z omejitvami iz letalskega priročnika zrakoplova ali operativnega priročnika, če je strožji.

    (b)

    Plakati, seznami, oznake instrumentov ali njihove kombinacije, ki vsebujejo navedene operativne omejitve iz letalskega priročnika zrakoplova za vizualno predstavitev, so prikazani na zrakoplovu.

    NCC.POL.105   Masa in ravnotežje, obremenitev

    (a)

    Operator določi maso in masno središče vsakega zrakoplova z dejanskim tehtanjem pred začetkom njegove uporabe. Upoštevajo in ustrezno dokumentirajo se skupni učinki predelav in popravil na maso in ravnotežje. Zrakoplovi se znova stehtajo, če učinek predelav na maso in ravnotežje ni točno znan.

    (b)

    Tehtanje izvede proizvajalec zrakoplova ali potrjena organizacija za vzdrževanje.

    (c)

    Operator s tehtanjem ali na podlagi standardnih mas določi maso vseh operativnih delov in članov posadke, vključeno v suho operativno maso zrakoplova, vključno s prtljago posadke. Določi se vpliv njihovega položaja na masno središče zrakoplova. Če se uporabijo standardne mase, se za določitev suhe operativne mase uporabijo naslednje masne vrednosti:

    1.

    85 kg, vključno z ročno prtljago, za člane letalske posadke/ tehničnega osebja in

    2.

    75 kg za člane kabinskega osebja.

    (d)

    Operator določi postopke, s katerimi vodja zrakoplova lahko določi maso prometnega tovora, vključno z balastom, z:

    1.

    dejanskim tehtanjem;

    2.

    določitvijo mase prometnega tovora v skladu s standardnimi masami za potnike in prtljago ali

    3.

    izračunom mase potnikov na podlagi izjave posameznih potnikov ali izjave v njihovem imenu, ki se ji prišteje vnaprej določena masa zaradi upoštevanja ročne prtljage in obleke, če je število razpoložljivih potniških sedežev na zrakoplovu:

    (i)

    manj kot deset za letala ali

    (ii)

    manj kot šest za helikopterje.

    (e)

    Če se uporabijo standardne mase, se uporabijo naslednje masne vrednosti:

    1.

    za potnike vrednosti iz preglednic 1 in 2, pri čemer sta vključeni ročna prtljaga in masa vseh dojenčkov, ki potujejo z odraslo osebo na istem potniškem sedežu:

    Preglednica 1

    Standardne mase za potnike – zrakoplovi s skupnim številom potniških sedežev 20 ali več

    Potniški sedeži

    20 in več

    30 in več

    Moški

    Ženske

    Vsi odrasli

    Odrasli

    88 kg

    70 kg

    84 kg

    Otroci

    35 kg

    35 kg

    35 kg

    Preglednica 2

    Standardne mase za potnike – zrakoplovi s skupnim številom potniških sedežev 19 ali manj

    Potniški sedeži

    1 – 5

    6 – 9

    10 – 19

    Moški

    104 kg

    96 kg

    92 kg

    Ženske

    86 kg

    78 kg

    74 kg

    Otroci

    35 kg

    35 kg

    35 kg

    2.

    za prtljago:

    (i)

    za letala, če znaša skupno število razpoložljivih potniških sedežev na letalu 20 ali več, standardne masne vrednosti za prijavljeno prtljago iz preglednice 3;

    Preglednica 3

    Standardne mase za prtljago – letala s skupnim številom potniških sedežev 20 ali več

    Vrsta leta

    Standardna masa prtljage

    Notranji

    11 kg

    Znotraj evropskega prostora

    13 kg

    Medcelinski

    15 kg

    Vsi drugi

    13 kg

    (ii)

    za helikopterje, če znaša skupno število razpoložljivih potniških sedežev na helikopterju 20 ali več, standardna masna vrednost za prijavljeno prtljago, ki je 13 kg.

    (f)

    Za zrakoplove z 19 potniškimi sedeži ali manj se dejanska masa prijavljene prtljage določi:

    1.

    s tehtanjem ali

    2.

    z izračunom na podlagi izjave posameznih potnikov ali izjave v njihovem imenu. Če to ni izvedljivo, se uporabi najmanjša standardna masa, ki znaša 13 kg.

    (g)

    Operator določi postopke, po katerih vodja zrakoplova lahko določi maso napolnjenega goriva na podlagi dejanske gostote, če ta ni znana, pa na podlagi gostote, ki se izračuna po postopku iz operativnega priročnika.

    (h)

    Vodja zrakoplova zagotovi, da natovarjanje:

    1.

    zrakoplovov poteka pod nadzorom usposobljenega osebja in

    2.

    da je prometni tovor v skladu s podatki, uporabljenimi za izračun mase in ravnotežja zrakoplova.

    (i)

    Operator določi postopke, na podlagi katerih vodja zrakoplova lahko upošteva dodatne konstrukcijske omejitve, kot so omejitve glede trdnosti tal, največja obremenitev na tekoči meter, največja masa na prostor za tovor in omejitve največjega števila sedežev.

    (j)

    Operator v operativnem priročniku navede načela in postopke, ki se nanašajo na nakladanje ter sistem mase in ravnotežja, ki izpolnjuje zahteve iz točk (a) do (i). Ta sistem zajema vse vrste predvidenih operacij.

    NCC.POL.110   Podatki in dokumentacija o masi in ravnotežju

    (a)

    Operator pred vsakim letom ugotovi podatke o masi in ravnotežju ter pripravi dokumentacijo o masi in ravnotežju, v kateri sta navedena tovor in njegova porazdelitev, tako da omejitve zrakoplova za maso in ravnotežje niso presežene. Dokumentacija o masi in ravnotežju vsebuje naslednje informacije:

    1.

    registracijo in tip zrakoplova;

    2.

    identifikacijsko številko in datum leta, če je ustrezno;

    3.

    ime vodje zrakoplova;

    4.

    ime osebe, ki je pripravila dokument;

    5.

    suho operativno maso in ustrezno masno središče zrakoplova;

    6.

    maso goriva ob vzletu in maso goriva za potovanje;

    7.

    maso drugega potrošnega materiala razen goriva, če je ustrezno;

    8.

    sestavne dele obremenitev, vključno s potniki, prtljago, tovorom in balastom;

    9.

    vzletno in pristajalno maso ter maso zrakoplova brez goriva;

    10.

    lege masnega središča zrakoplova, ki se uporabljajo, ter

    11.

    mejne vrednosti mase in masnega središča.

    (b)

    Če se podatki in dokumentacija o masi in ravnotežju pripravljajo z računalniško podprtimi sistemi za maso in ravnotežje, operator preveri celovitost izhodnih podatkov.

    (c)

    Če vodja zrakoplova ne nadzoruje natovarjanja zrakoplova, oseba, ki nadzoruje natovarjanje zrakoplova, z lastnoročnim podpisom ali na enakovreden način potrdi, da sta tovor in njegova porazdelitev v skladu z dokumentacijo o masi in ravnotežju, ki jo je določil vodja zrakoplova. Vodja zrakoplova z lastnoročnim podpisom ali na enakovreden način potrdi prejem.

    (d)

    Operator določi postopke za spremembo tovora v zadnjem trenutku za zagotovitev, da:

    1.

    se vse spremembe v zadnjem trenutku po izpolnitvi dokumentacije o masi in ravnotežju vnesejo v dokumente za načrtovanje leta, ki vključujejo dokumentacijo o masi in ravnotežju;

    2.

    je opredeljena največja dovoljena sprememba števila potnikov ali tovora v zadnjem trenutku in

    3.

    da se pripravi nova dokumentacija o masi in ravnotežju, če je to največje število preseženo.

    NCC.POL.111   Podatki in dokumentacija o masi in ravnotežju – blažitev

    Brez poseganja v NCC.POL.110 (a)(5) lege masnega središča morda ni treba navesti v dokumentaciji o masi in ravnotežju, če je porazdelitev tovora v skladu z vnaprej izračunano preglednico o ravnotežju ali če je mogoče dokazati, da je za načrtovane operacije mogoče zagotoviti ustrezno ravnotežje, ne glede na dejanski tovor.

    NCC.POL.115   Zmogljivost – splošno

    Vodja zrakoplova upravlja zrakoplov samo, če zmogljivost zrakoplova omogoča upoštevanje veljavnih pravil letenja in vseh drugih omejitev, ki se uporabljajo za let, uporabljeni zračni prostor ali letališča ali območja delovanja, ob upoštevanju natančnosti vseh uporabljenih kart in zemljevidov.

    NCC.POL.120   Omejitve vzletne mase – letala

    Operator zagotovi, da:

    (a)

    masa letala na začetku vzleta ne presega omejitev mase:

    1.

    ob vzletu v skladu z zahtevami iz NCC.POL.125;

    2.

    na zračni poti z enim nedelujočim motorjem (OEI) v skladu z zahtevami iz NCC.POL.130 in

    3.

    ob pristanku v skladu z zahtevami iz NCC.POL.135,

    pri čemer upošteva pričakovano zmanjšanje mase med letom in izpuščanje goriva v zraku;

    (b)

    masa na začetku vzleta nikoli ne presega največje vzletne mase iz letalskega priročnika zrakoplova za tlačno višino, ki ustreza nadmorski višini letališča ali območja delovanja, če se uporabi kot merilo za določitev največje vzletne mase, pa katerim koli drugim lokalnim atmosferskim razmeram, in

    (c)

    načrtovana masa ob predvidenem času pristanka na letališču ali območju delovanja predvidenega pristanka in na katerem koli nadomestnem namembnem letališču nikoli ne presega največje pristajalne mase iz letalskega priročnika zrakoplov za tlačno višino, ki ustreza nadmorski višini navedenih letališč ali območij delovanja, če se uporabi kot merilo za določitev največje pristajalne mase, pa katerim koli drugim lokalnim atmosferskim razmeram.

    NCC.POL.125   Vzlet – letala

    (a)

    Pri določitvi največje vzletne mase vodja zrakoplova upošteva:

    1.

    izračunana vzletna razdalja ne presega razpoložljive vzletne razdalje, pri čemer razdalja čistine ne presega polovice dolžine razpoložljive razdalje vzletnega zaleta;

    2.

    izračunani vzletni zalet ne presega razpoložljive razdalje vzletnega zaleta;

    3.

    enotna vrednost V1 se uporablja za zaustavljeni in neprekinjeni vzlet, pri čemer je vrednost V1 navedena v letalskem priročniku zrakoplova, in

    4.

    na mokri ali kontaminirani vzletno-pristajalni stezi vzletna masa ne presega mase, dovoljene za vzlet na suhi vzletno-pristajalni stezi pri enakih pogojih.

    (b)

    Pri odpovedi motorja med vzletom vodja zrakoplova zagotovi, da:

    1.

    za letalo, za katero je vrednost V1 navedena v letalskem priročniku zrakoplova, letalo lahko prekine vzlet in se ustavi v okviru razpoložljive razdalje pospeševanja in zaustavljanja, in

    2.

    za letalo, za katero je v letalskem priročniku zrakoplova navedena neto vzletna pot leta, letalo lahko nadaljuje vzlet in do konca vzletne poti leti v ustrezni razdalji nad vsemi ovirami, dokler ni mogoče izpolniti zahtev iz NCC.POL.130.

    NCC.POL.130   Na zračni poti – en nedelujoči motor – letala

    Vodja zrakoplova zagotovi, če se na kateri koli točki poti primeri nedelovanje motorja, da večmotorno letalo lahko nadaljuje let do ustreznega letališča ali območja delovanja in nikoli ne leti pod najmanjšo nadmorsko višino nad ovirami.

    NCC.POL.135   Pristanek – letala

    Vodja zrakoplova zagotovi, da na vsakem letališču ali območju delovanja, potem ko preleti pot prileta v varni razdalji nad vsemi ovirami, letalo lahko pristane in se zaustavi, vodno letalo pa ustrezno zmanjša hitrost v okviru razpoložljive pristajalne razdalje. Upoštevajo se odstopanja zaradi pričakovanih razlik v tehnikah za prilet in pristanek, če niso bila upoštevana že pri načrtovanju podatkov o zmogljivosti.

    PODDEL D

    INSTRUMENTI, PODATKI IN OPREMA

    ODDELEK 1

    Letala

    NCC.IDE.A.100   Instrumenti in oprema – splošno

    (a)

    Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poddelu, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:

    1.

    jih uporablja letalska posadka za upravljanje poti leta;

    2.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCC.IDE.A.245;

    3.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCC.IDE.A.250 ali

    4.

    so vgrajeni na letalu.

    (b)

    Za naslednje dele, če se zahtevajo v tem poddelu, se ne zahteva odobritev opreme:

    1.

    rezervne varovalke;

    2.

    samostojne prenosne svetilke;

    3.

    točni časomer;

    4.

    držalo za karte;

    5.

    komplete za prvo pomoč;

    6.

    opremo za preživetje in signaliziranje;

    7.

    vodno sidro in opremo za privez ter

    8.

    otroško zadrževalno napravo.

    (c)

    Instrumenti in oprema, ki se v tem poddelu ne zahtevajo, ter katera koli druga oprema, ki se ne zahteva v drugih veljavnih prilogah, vendar so na zrakoplovu, izpolnjujejo naslednji zahtevi:

    1.

    informacij, ki jih zagotavljajo ti instrumenti, oprema ali pripomočki, letalska posadka ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 216/2008 ali NCC.IDE.A.245 in NCC.IDE.A.250 ter

    2.

    instrumenti in oprema ne vplivajo na plovnost letala, niti pri okvarah ali napakah.

    (d)

    Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi član letalske posadke, ki jo mora uporabljati.

    (e)

    Instrumenti, ki jih uporablja član letalske posadke, so razporejeni tako, da lahko član letalske posadke zlahka vidi prikaze že s svojega mesta z majhnim dejanskim odmikom s položaja in vidne črte, ki ju ponavadi zavzame pri gledanju naprej v smeri poti leta.

    (f)

    Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo.

    NCC.IDE.A.105   Minimalna oprema za let

    Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij letala, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka, razen če:

    (a)

    se letalo uporablja v skladu s seznamom minimalne opreme (MEL) operatorja;

    (b)

    je pristojni organ odobril operatorja za uporabo letala v okviru omejitev glavnega seznama minimalne opreme (MMEL) ali

    (c)

    ima letalo dovoljenje za letenje, izdano v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti.

    NCC.IDE.A.110   Rezervne električne varovalke

    Letala so opremljena z rezervnimi električnimi varovalkami razredov, ki so potrebni za popolno zaščito električnega kroga, za zamenjavo varovalk, ki jih je dovoljeno zamenjati med letom.

    NCC.IDE.A.115   Operativne luči

    Letala, ki se uporabljajo ponoči, so opremljena s:

    (a)

    sistemom luči proti trčenju;

    (b)

    navigacijskimi/pozicijskimi lučmi;

    (c)

    pristajalnim žarometom;

    (d)

    razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema letala, za zagotavljanje ustrezne osvetlitve vseh instrumentov in opreme, pomembnih za varno delovanje letala;

    (e)

    razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema letala, za zagotavljanje osvetlitve vseh prostorov za potnike;

    (f)

    samostojno prenosno svetilko za vsa mesta članov posadke in

    (g)

    lučmi zaradi uskladitve z mednarodnimi predpisi za preprečevanje trčenj na morju, če se letalo uporablja kot vodno letalo.

    NCC.IDE.A.120   Operacije po pravilih VFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema

    (a)

    Letala, ki se uporabljajo podnevi po pravilih VFR, so opremljena z napravami za merjenje in prikazovanje:

    1.

    magnetne smeri;

    2.

    časa v urah, minutah in sekundah;

    3.

    tlačne višine;

    4.

    indicirane hitrosti;

    5.

    zdrsa in

    6.

    Machovega števila, kadar so omejitve hitrosti izražene z Machovim številom.

    (b)

    Letala, ki se uporabljajo v vizualnih meteoroloških razmerah (VMC) nad vodo in zunaj vidnega dosega kopnega ali v razmerah VMC ponoči ali v razmerah, ko letala ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, imajo poleg opreme iz točke (a) še naslednjo opremo:

    1.

    napravo za merjenje in prikazovanje:

    (i)

    zavoja in zdrsa;

    (ii)

    položaja;

    (iii)

    navpične hitrosti in

    (iv)

    stabilizirane smeri;

    2.

    napravo za prikazovanje, kdaj žiroskopski instrumenti niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo, in

    3.

    napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz pododstavka (a)(4) zaradi kondenzacije ali zaledenitve.

    (c)

    Če sta za operacijo potrebna dva pilota, so letala opremljena z dodatno ločeno napravo za prikazovanje:

    1.

    tlačne višine;

    2.

    indicirane hitrosti;

    3.

    zdrsa ali zavoja in zdrsa, kot je ustrezno;

    4.

    položaja, če je ustrezno;

    5.

    navpične hitrosti, če je ustrezno;

    6.

    stabilizirane smeri, če je ustrezno, in

    7.

    Machovega števila, kadar so omejitve hitrosti izražene z Machovim številom, če je ustrezno.

    NCC.IDE.A.125   Operacije po pravilih IFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema

    Letala, ki se uporabljajo po pravilih IFR, so opremljena z:

    (a)

    napravami za merjenje in prikazovanje:

    1.

    magnetne smeri;

    2.

    časa v urah, minutah in sekundah;

    3.

    tlačne višine;

    4.

    indicirane hitrosti;

    5.

    navpične hitrosti;

    6.

    zavoja in zdrsa;

    7.

    položaja;

    8.

    stabilizirane smeri;

    9.

    temperature zunanjega zraka in

    10.

    Machovega števila, kadar so omejitve hitrosti izražene z Machovim številom;

    (b)

    napravo za prikazovanje, kdaj žiroskopski instrumenti niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo;

    (c)

    če sta za operacijo potrebna dva pilota, dodatno ločeno napravo za drugega pilota za prikazovanje:

    1.

    tlačne višine;

    2.

    indicirane hitrosti;

    3.

    navpične hitrosti;

    4.

    zavoja in zdrsa;

    5.

    položaja;

    6.

    stabilizirane smeri in

    7.

    Machovega števila, kadar so omejitve hitrosti izražene z Machovim številom, če je ustrezno;

    (d)

    napravo za preprečevanje napak v delovanju sistemov za prikaz hitrosti iz pododstavkov (a)(4) in (c)(2) zaradi kondenzacije ali zaledenitve;

    (e)

    nadomestnim virom statičnega tlaka;

    (f)

    držalom za karte na mestu, na katerem se karte berejo brez težav in ki ga je mogoče osvetliti za nočne operacije;

    (g)

    drugo ločeno napravo za merjenje in prikazovanje višine ter

    (h)

    preskrbo z električno energijo v sili, neodvisno od glavnega sistema za pridobivanje električne energije, za delovanje in osvetlitev sistema za prikaz položaja za najmanj 30 minut. Preskrba z električno energijo v sili začne samodejno delovati po popolnem izpadu glavnega sistema za pridobivanje električne energije, na instrumentu pa se jasno prikaže, da se kazalnik položaja uporablja z zasilno energijo.

    NCC.IDE.A.130   Dodatna oprema za operacije z enim pilotom po pravilih IFR

    Letala, ki se uporabljajo po pravilih IFR z enim pilotom, so opremljena z avtopilotom, ki zadrži vsaj višino in smer leta.

    NCC.IDE.A.135   Sistem opozarjanja na teren (TAWS)

    Turbinska letala z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 5 700 kg ali največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet so opremljena s sistemom TAWS, ki izpolnjuje zahteve za:

    (a)

    opremo razreda A v skladu s sprejemljivim standardom pri letalih, za katera je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano po 1. januarju 2011, ali

    (b)

    opremo razreda B v skladu s sprejemljivim standardom pri letalih, za katera je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano 1. januarja 2011 ali pred tem.

    NCC.IDE.A.140   Sistem za preprečevanje trčenj v zraku (ACAS)

    Razen če Uredba (EU) št. 1332/2011 ne določa drugače, so turbinska letala z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 5 700 kg ali največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad 19 opremljena s sistemom ACAS II.

    NCC.IDE.A.145   Letalska oprema za zaznavanje vremenskih razmer

    Naslednja letala so opremljena z letalsko opremo za zaznavanje vremenskih razmer, če se uporabljajo ponoči ali v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC) na območjih, na katerih se na poti lahko pričakujejo nevihte ali druge potencialno nevarne vremenske razmere, za katere se šteje, da jih je mogoče zaznati z letalsko opremo za zaznavanje vremenskih razmer:

    (a)

    letala s kabino pod tlakom;

    (b)

    letala, ki nimajo kabine pod tlakom, z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 5 700 kg ter

    (c)

    letala, ki nimajo kabine pod tlakom, z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet.

    NCC.IDE.A.150   Dodatna oprema za nočne operacije v pogojih zaledenitve

    (a)

    Letala, ki se ponoči uporabljajo ob predvideni ali dejanski zaledenitvi, so opremljena z napravami za osvetlitev ali zaznavanje zaledenitve.

    (b)

    Naprave za osvetlitev zaledenitve ne povzročajo bleščanja ali odsevanja, ki bi člane letalske posadke oviralo pri opravljanju njihovih nalog.

    NCC.IDE.A.155   Interfonski sistem za letalsko posadko

    Letala, ki jih upravlja posadka z več kot enim članom, so opremljena z interfonskim sistemom za letalsko posadko, vključno s slušalkami in mikrofoni, ki jih uporabljajo vsi člani posadke.

    NCC.IDE.A.160   Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini

    (a)

    Naslednja letala so opremljena z zapisovalnikom zvoka v pilotski kabini (CVR):

    1.

    letala z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 27 000 kg, za katera je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano 1. januarja 2016 ali pozneje, in

    2.

    letala z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 2 250 kg:

    (i)

    certificirana za delovanje z minimalno posadko, ki jo sestavljata najmanj dva pilota;

    (ii)

    opremljena s turboreaktivnim(-i) motorjem(-i) ali več kot enim turbopropelerskim motorjem in

    (iii)

    za katera je bil certifikat tipa prvič izdan 1. januarja 2016 ali pozneje.

    (b)

    Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini lahko shrani podatke, zapisane vsaj v zadnjih dveh urah.

    (c)

    Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini ob upoštevanju časovnih presledkov zapisuje:

    1.

    govorno sporazumevanje, ki se po radiu oddaja iz pilotske kabine ali vanjo sprejema;

    2.

    govorno sporazumevanje članov letalske posadke po interfonskem sistemu in sistemu za obveščanje potnikov, če sta vgrajena;

    3.

    zvočno okolje pilotske kabine, vključno, brez prekinitev, z zvočnimi signali, prejetimi z vseh usmerjenih mikrofonov in masknih mikrofonov v uporabi ter

    4.

    glasovne ali zvočne signale za prepoznavanje navigacijskih in priletnih navodil, ki se pošljejo v slušalke ali zvočnik.

    (d)

    Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini samodejno začne zapisovanje, preden se letalo začne premikati s svojo močjo, in ga nadaljuje do zaključka leta, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo.

    (e)

    Poleg zahtev iz odstavka (d) zapisovalnik zvoka v pilotski kabini, odvisno od razpoložljivosti električne energije, začne zapisovanje čim prej med preverjanji v pilotski kabini pred zagonom motorjev na začetku leta in ga nadaljuje do preverjanj v pilotski kabini, ki sledijo takoj po zaustavitvi motorjev na koncu leta.

    (f)

    Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi.

    NCC.IDE.A.165   Zapisovalnik letov

    (a)

    Letala z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 5 700 kg in prvič izdanim individualnim spričevalom o plovnosti 1. januarja 2016 ali pozneje, so opremljena z zapisovalnikom letov, ki uporablja digitalni način zapisovanja in shranjevanja podatkov in za katerega je na voljo postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov iz pomnilnika.

    (b)

    Zapisovalnik letov zapisuje parametre, potrebne za natančno določitev poti leta, hitrosti, položaja, moči motorja, konfiguracije in delovanja letala, ter je zmožen shraniti podatke, zapisane vsaj v zadnjih 25 urah.

    (c)

    Podatki se pridobijo iz virov na letalu, ki omogočajo točno povezavo z informacijami, prikazanimi letalski posadki.

    (d)

    Zapisovalnik letov začne samodejno zapisovanje podatkov, preden se letalo lahko začne premikati s svojo močjo, in ga samodejno preneha, ko se letalo ne more več premikati s svojo močjo.

    (e)

    Zapisovalnik letov ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi.

    NCC.IDE.A.170   Zapisovanje podatkovnih zvez

    (a)

    Letala s prvič izdanim individualnim spričevalom o plovnosti 1. januarja 2016 ali pozneje, ki imajo zmogljivost komunikacije prek podatkovnih zvez in morajo biti opremljena z zapisovalnikom zvoka v pilotski kabini, če je ustrezno, z zapisovalnikom zapisujejo:

    1.

    sporočila iz komunikacije prek podatkovnih zvez, povezana s sporočili službe zračnega prometa (ATS) letalu in sporočili, poslanimi z letala, vključno s sporočili, ki se nanašajo na naslednje aplikacije:

    (i)

    vzpostavitev podatkovne zveze;

    (ii)

    komunikacije med kontrolorjem in pilotom letala;

    (iii)

    usmerjeni nadzor;

    (iv)

    informacije o letu;

    (v)

    nadzor nad oddajanjem letala, če je mogoče glede na strukturo sistema;

    (vi)

    podatke o operativnem nadzoru letala, če je mogoče glede na strukturo sistema in

    (vii)

    grafični zapis podatkov, če je mogoče glede na strukturo sistema;

    2.

    informacije, ki omogočajo povezanost z vsemi povezanimi zapisi v zvezi s komunikacijo prek podatkovne zveze, ki se hranijo ločeno od letala, in

    3.

    informacije o času in prednostni obravnavi sporočil iz komunikacije prek podatkovne zveze, ob upoštevanju strukture sistema.

    (b)

    Zapisovalnik digitalno zapisuje in shranjuje podatke in informacije ter uporablja digitalni postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov. Način zapisovanja omogoča povezovanje s podatki, zapisanimi na tleh.

    (c)

    Zapisovalnik lahko hrani zapisane podatke vsaj tako dolgo, kot je v NCC.IDE.A.160 določeno za zapisovalnike zvoka v pilotski kabini.

    (d)

    Zapisovalnik ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi.

    (e)

    Zahteve v zvezi z začetkom in koncem delovanja zapisovalnika so enake kot zahteve, ki so v točkah (d) in (e) NCC.IDE.A.160 navedene za začetek in konec delovanja zapisovalnika zvoka v pilotski kabini.

    NCC.IDE.A.175   Kombinirani zapisovalnik podatkov o letu in zvoka v pilotski kabini

    Skladnost z zahtevami za zapisovalnik zvoka v pilotski kabini in zapisovalnik letov je mogoče doseči z:

    (a)

    enim kombiniranim zapisovalnikom podatkov o letu in zvoka v pilotski kabini, če mora biti letalo opremljeno z zapisovalnikom zvoka v pilotski kabini ali zapisovalnikom podatkov o letu, ali

    (b)

    dvema kombiniranima zapisovalnikoma podatkov o letu in zvoka v pilotski kabini, če mora biti letalo opremljeno z zapisovalnikom zvoka v pilotski kabini in zapisovalnikom podatkov o letu.

    NCC.IDE.A.180   Sedeži, sedežni varnostni pasovi, zadrževalni sistemi in otroške zadrževalne naprave

    (a)

    Letala so opremljena s:

    1.

    sedeži ali ležišči za vse osebe na letalu, stare 24 mesecev ali več;

    2.

    varnostnim pasom na vsakem potniškem sedežu in zadrževalnimi pasovi za vsako ležišče;

    3.

    otroško zadrževalno napravo za vse osebe na letalu, mlajše od 24 mesecev;

    4.

    varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa z vgrajeno napravo, ki pri hitrem zaviranju samodejno zadrži trup osebe, ki je s pasom pripeta:

    (i)

    na vseh sedežih letalske posadke in vseh sedežih poleg pilotovega sedeža ter

    (ii)

    na vseh sedežih opazovalcev v pilotski kabini

    ter

    5.

    varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa na sedežih najmanjšega zahtevanega števila članov kabinskega osebja pri letalih s prvič izdanim individualnim spričevalom o plovnosti po 31. decembru 1980.

    (b)

    Varnostni pas z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa:

    1.

    ima enotočkovno odpenjanje in

    2.

    na sedežih letalske posadke, vseh sedežih poleg pilotovega in sedežih za najmanjše zahtevano število članov kabinskega osebja vključuje dva ramenska pasova in varnostni pas, ki ga je mogoče uporabljati samostojno.

    NCC.IDE.A.185   Znaka pripnite varnostne pasove in prepovedano kajenje

    Letala, na katerih niso vsi potniški sedeži vidni s sedežev letalske posadke, so opremljena z znakom za prikaz vsem potnikom in kabinskemu osebju, kdaj morajo biti pasovi sedežev pripeti in kdaj kajenje ni dovoljeno.

    NCC.IDE.A.190   Komplet za prvo pomoč

    (a)

    Letala so opremljena s kompleti za prvo pomoč v skladu s preglednico 1.

    Preglednica 1

    Število zahtevanih kompletov za prvo pomoč

    Število vgrajenih potniških sedežev

    Število zahtevanih kompletov za prvo pomoč

    0–100

    1

    101–200

    2

    201–300

    3

    301–400

    4

    401–500

    5

    501 ali več

    6

    (b)

    Kompleti za prvo pomoč so:

    1.

    zlahka dostopni za uporabo in

    2.

    se stalno obnavljajo.

    NCC.IDE.A.195   Dodatni kisik – letala s kabino pod tlakom

    (a)

    Letala s kabino pod tlakom, ki se uporabljajo na višinah letenja, za katere se zahteva oskrba s kisikom v skladu s točko (b), so opremljena z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika.

    (b)

    Na letalih s kabino pod tlakom, ki se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo:

    1.

    vseh članov posadke in:

    (i)

    100 % potnikov za vsako obdobje, ko tlačna višina kabine presega 15 000 ft, nikakor pa ne za manj kot desetminutno oskrbo;

    (ii)

    najmanj 30 % potnikov za vsako obdobje, ko bo pri izgubi tlaka in ob upoštevanju okoliščin leta tlačna višina v prostoru za potnike med 14 000 ft in 15 000 ft, ter

    (iii)

    najmanj 10 % potnikov za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike med 10 000 ft in 14 000 ft;

    2.

    vseh, ki so v prostoru za potnike za najmanj 10 minut pri letalih, ki se uporabljajo na zračnih višinah nad 25 000 ft ali pod navedeno višino, vendar v razmerah, ki jim ne omogočajo varnega spusta na tlačno višino 13 000 ft v štirih minutah.

    (c)

    Letala s kabino pod tlakom, ki se uporabljajo na višinah letenja nad 25 000 ft, so dodatno opremljena tudi z:

    1.

    napravo za opozarjanje letalske posadke o izgubi tlaka in

    2.

    maskami za člane letalske posadke, ki se lahko hitro nadenejo.

    NCC.IDE.A.200   Dodatni kisik – letala, v katerih kabina ni pod tlakom

    (a)

    Letala, v katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo na višinah letenja, za katere se zahteva oskrba s kisikom v skladu s točko (b), so opremljena z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika.

    (b)

    Na letalih, v katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo:

    1.

    vseh članov posadke in najmanj 10 % potnikov za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike med 10 000 ft in 13 000 ft, ter

    2.

    vseh članov posadke in potnikov za vsako obdobje, ko bo tlačna višina v prostorih za potnike nad 13 000 ft.

    NCC.IDE.A.205   Ročni gasilni aparati

    (a)

    Letala so opremljena najmanj z enim ročnim gasilnim aparatom:

    1.

    v pilotski kabini in

    2.

    v vsakem prostoru za potnike, ki je ločen od pilotske kabine, razen če je ta prostor zlahka dostopen za letalsko posadko.

    (b)

    Vrsta in količina sredstva za gašenje za zahtevane gasilne aparate ustrezata vrsti požarov, ki se lahko z večjo verjetnostjo pripetijo v prostoru, v katerem se predvideva uporaba gasilnega aparata, v prostorih, v katerih so osebe, pa morata čim bolj zmanjšati nevarnost koncentracije strupenih plinov.

    NCC.IDE.A.206   Sekire in lomilke

    (a)

    Letala z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 5 700 kg ali največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet so opremljena najmanj z eno sekiro ali lomilko, nameščeno v pilotski kabini.

    (b)

    Pri letalih z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad 200 se v kuhinji, ki je najbolj zadaj v letalu, ali v njeni bližini namesti dodatna sekira ali lomilka.

    (c)

    Sekire in lomilke, nameščene v potniški kabini, potnikom niso vidne.

    NCC.IDE.A.210   Označitev točk prodora

    Če so predeli trupa letala, ki so primerni za vdor reševalnih ekip v letalo v sili, označeni, se ti predeli označijo v skladu s prikazom 1.

    Prikaz 1

    Označitev točk prodora

    Image

    NCC.IDE.A.215   Oddajnik signala na kraju nesreče (ELT)

    (a)

    Letala so opremljena:

    1.

    z oddajnikom ELT katere koli vrste, če je individualno spričevalo o plovnosti bilo izdano 1. julija 2008 ali pred tem;

    2.

    s samodejnim oddajnikom ELT, če je individualno spričevalo o plovnosti bilo izdano po 1. juliju 2008.

    (b)

    Oddajnik ELT katere koli vrste lahko hkrati oddaja na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz.

    NCC.IDE.A.220   Leti nad vodo

    (a)

    Naslednja letala so opremljena z rešilnimi jopiči za vse osebe na letalu ali enakovrednimi individualno napihljivimi napravami za vse osebe na letalu, mlajše od 24 mesecev, zloženimi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali ležišča:

    1.

    kopenska letala, ki se uporabljajo nad vodo na razdalji več kot 50 NM od obale ali vzletajo ali pristajajo na letališču ali območju delovanja, na katerem sta po mnenju vodje zrakoplova vzletna ali priletna pot speljani nad vodno gladino tako, da bi v primeru nesreče lahko prišlo do pristanka v sili na vodi, in

    2.

    vodna letala, ki se uporabljajo nad vodo.

    (b)

    Vsak rešilni jopič ali enakovredna individualno napihljiva naprava je opremljena z virom električne osvetlitve za lažje lociranje oseb.

    (c)

    Vodna letala, ki se uporabljajo nad vodo, so opremljena z:

    1.

    vodnim sidrom in drugo opremo, potrebno za lažji privez, sidranje ali manevriranje vodnega letala na vodni površini, ki ustreza njegovi velikosti, teži in značilnostim v zvezi z njegovim rokovanjem, in

    2.

    opremo za ustvarjanje zvočnih signalov v skladu z mednarodnimi predpisi za preprečevanje trčenj na morju, če je ustrezno.

    (d)

    Vodja letala, ki se uporablja na razdalji od kopnega, primernega za pristanek v sili, ki presega 30 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti ali 50 NM, kar od tega je manjše, ugotovi tveganja za preživele iz letala v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bo na letalu:

    1.

    oprema za oddajanje signalov v sili;

    2.

    dovolj rešilnih čolnov, ki lahko sprejmejo vse osebe na letalu in so zloženi tako, da omogočajo takojšnjo uporabo v sili, in

    3.

    reševalna oprema, ki vključuje sredstva za ohranjanje življenja in ustreza predvidenemu letu.

    NCC.IDE.A.230   Oprema za preživetje

    (a)

    Letala, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bila iskanje in reševanje posebej zahtevna, so opremljena s:

    1.

    signalno opremo za oddajanje signalov v sili;

    2.

    najmanj enim oddajnikom ELT(S) za preživele in

    3.

    dodatno opremo za preživetje za predvideno pot, ob upoštevanju števila oseb na letalu.

    (b)

    Na letalu ni treba imeti dodatne opreme za preživetje iz pododstavka (a)(3), če letalo:

    1.

    ostane na takšni razdalji od območja, na katerem iskanje in reševanje nista posebej zahtevna, ki ustreza:

    (i)

    120 minutam letanja pri potovalni hitrosti z enim nedelujočim motorjem (OEI) za letala, ki lahko pri nedelujočem ključnem motorju ali motorjih na kateri koli točki poti ali poti načrtovanih preusmeritev nadaljujejo let do letališča, ali

    (ii)

    30 minutam letenja pri potovalni hitrosti za vsa druga letala;

    ali

    2.

    ostane na razdalji, ki ne presega 90 minut letenja pri potovalni hitrosti, od območja, primernega za pristanek v sili, za letala, certificirana v skladu z veljavnim plovnostnim standardom.

    NCC.IDE.A.240   Slušalke

    (a)

    Letala so opremljena s slušalkami z usmerjenim mikrofonom ali enakovredno napravo za vsakega člana letalske posadke na njegovem dodeljenem mestu v pilotski kabini.

    (b)

    Letala, ki se uporabljajo po pravilih IFR ali ponoči, so opremljena z gumbom za oddajanje na napravi za ročno uravnavanje naklona in nagiba za vsakega zahtevanega člana letalske posadke.

    NCC.IDE.A.245   Radiokomunikacijska oprema

    (a)

    Letala, ki se uporabljajo po pravilih IFR ali ponoči, ali če je to v skladu z veljavnimi zahtevami za zračni prostor, so opremljena z radiokomunikacijsko opremo, s katero se v običajnih pogojih radijskega prenosa lahko:

    1.

    izvaja dvosmerna komunikacija za namene letališke kontrole;

    2.

    prejemajo meteorološke informacije kadar koli med letom;

    3.

    izvaja dvosmerna komunikacija kadar koli med letom z aeronavtičnimi postajami in frekvencami, ki jih določi ustrezni organ, in

    4.

    omogoča komuniciranje na letalski frekvenci 121,5 MHz za pomoč v sili.

    (b)

    Če se zahteva več komunikacijskih oprem, so te med seboj toliko ločene, da okvara ene ne povzroči okvare druge.

    NCC.IDE.A.250   Navigacijska oprema

    (a)

    Letala so opremljena z navigacijsko opremo, ki jim omogoča nadaljevanje leta v skladu z:

    1.

    načrtom leta ATS, če je ustrezno, in

    2.

    veljavnimi zahtevami za zračni prostor.

    (b)

    Letala imajo zadostno navigacijsko opremo za zagotovitev, da v primeru okvare enega dela opreme v kateri koli fazi leta preostala oprema omogoča varno navigacijo v skladu s točko (a) ali varno izvedbo ustreznega ukrepa za izredne razmere.

    (c)

    Letala, ki se uporabljajo za lete, pri katerih se načrtuje pristanek v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC), so opremljena z ustrezno opremo, ki lahko zagotavlja vodenje do točke, s katere je mogoče izvesti vizualni pristanek. Navedena oprema lahko zagotavlja tako vodenje za vsako letališče, na katerem je predviden pristanek v razmerah IMC, in vsa določena nadomestna letališča.

    NCC.IDE.A.255   Radarski odzivnik

    Letala so opremljena s sekundarnim nadzorovalnim radarskim odzivnikom (SSR), ki sporoča tlačno višino, in vsemi drugimi zmogljivostmi radarskega odzivnika SSR, ki se zahtevajo za predvideno zračno pot, na kateri bodo letela.

    NCC.IDE.A.260   Upravljanje elektronskih navigacijskih podatkov

    (a)

    Operator uporablja samo podatkovne proizvode elektronske navigacije, ki podpirajo navigacijsko aplikacijo, skladno s standardi celovitosti, in ustrezajo predvideni uporabi podatkov.

    (b)

    Če podatkovni proizvodi elektronske navigacije podpirajo navigacijsko aplikacijo, ki je potrebna za operacijo, za katero je v skladu s Prilogo V (del SPA) k Uredbi (EU) št. 965/2012 potrebna odobritev, operator pristojnemu organu dokaže, da so uporabljeni postopek in zagotovljeni proizvodi v skladu s standardi celovitosti, ki ustrezajo predvideni uporabi podatkov.

    (c)

    Operator nenehno spremlja postopek in proizvode, in sicer neposredno ali s spremljanjem skladnosti izvajalcev, ki so tretje osebe.

    (d)

    Operator zagotovi pravočasno širjenje in vključevanje tekočih in nespremenjenih elektronskih navigacijskih podatkov vsem letalom, ki jih potrebujejo.

    ODDELEK 2

    Helikopterji

    NCC.IDE.H.100   Instrumenti in oprema – splošno

    (a)

    Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poddelu, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:

    1.

    jih uporablja letalska posadka za upravljanje poti leta;

    2.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCC.IDE.H.245;

    3.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCC.IDE.H.250 ali

    4.

    so vgrajeni na helikopterju.

    (b)

    Za naslednje dele, če se zahtevajo v tem poddelu, se ne zahteva odobritev opreme:

    1.

    samostojno prenosno svetilko;

    2.

    točni časomer;

    3.

    držalo za karte;

    4.

    komplet za prvo pomoč;

    5.

    opremo za preživetje in signaliziranje;

    6.

    vodno sidro in opremo za privez ter

    7.

    otroško zadrževalno napravo.

    (c)

    Instrumenti in oprema, ki se v tem poddelu ne zahtevajo, ter katera koli druga oprema, ki se ne zahteva v drugih veljavnih prilogah, vendar so na zrakoplovu, izpolnjujejo naslednji zahtevi:

    1.

    informacij, ki jih zagotavljajo ti instrumenti, oprema ali pripomočki, letalska posadka ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 216/2008 ali NCC.IDE.H.245 in NCC.IDE.H.250 ter

    2.

    instrumenti in oprema ne vplivajo na plovnost helikopterja, niti pri okvarah ali napakah.

    (d)

    Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi član letalske posadke, ki jih mora uporabljati.

    (e)

    Instrumenti, ki jih uporablja član letalske posadke, so razporejeni tako, da lahko član letalske posadke zlahka vidi prikaze že s svojega mesta z majhnim dejanskim odmikom iz položaja in vidne črte, ki ju po navadi zavzame pri gledanju naprej v smeri poti leta.

    (f)

    Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo.

    NCC.IDE.H.105   Minimalna oprema za let

    Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij helikopterja, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka, razen če:

    (a)

    se helikopter uporablja v skladu s seznamom minimalne opreme (MEL) operatorja;

    (b)

    je pristojni organ odobril operatorja za uporabo helikopterja v okviru omejitev glavnega seznama minimalne opreme (MMEL) ali

    (c)

    ima helikopter dovoljenje za letenje, izdano v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti.

    NCC.IDE.H.115   Operativne luči

    Helikopterji, ki se uporabljajo ponoči, so opremljeni s:

    (a)

    sistemom luči proti trčenju;

    (b)

    navigacijskimi/pozicijskimi lučmi;

    (c)

    pristajalnim žarometom;

    (d)

    razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema helikopterja, za zagotavljanje ustrezne osvetlitve vseh instrumentov in opreme, pomembnih za varno delovanje helikopterja;

    (e)

    razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema helikopterja, za zagotavljanje osvetlitve vseh prostorov za potnike;

    (f)

    samostojno prenosno svetilko za vsa mesta članov posadke in

    (g)

    lučmi zaradi uskladitve z mednarodnimi predpisi za preprečevanje trčenj na morju, če je helikopter amfibijski.

    NCC.IDE.H.120   Operacije po pravilih VFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema

    (a)

    Helikopterji, ki se uporabljajo podnevi po pravilih VFR, so opremljeni z napravami za merjenje in prikazovanje:

    1.

    magnetne smeri;

    2.

    časa v urah, minutah in sekundah;

    3.

    tlačne višine;

    4.

    indicirane hitrosti in

    5.

    zdrsa.

    (b)

    Helikopterji, ki se uporabljajo v vizualnih meteoroloških razmerah VMC nad vodo in zunaj vidnega dosega kopnega ali v razmerah VMC ponoči ali pri vidljivosti manj kot 1 500 m ali v razmerah, ko helikopterja ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, imajo poleg opreme iz točke (a) še naslednjo opremo:

    1.

    napravo za merjenje in prikazovanje:

    (i)

    položaja;

    (ii)

    navpične hitrosti in

    (iii)

    stabilizirane smeri;

    2.

    napravo za prikazovanje, kdaj žiroskopski instrumenti niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo, in

    3.

    napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz pododstavka (a)(4) zaradi kondenzacije ali zaledenitve.

    (c)

    Če sta za operacijo potrebna dva pilota, so helikopterji opremljeni z dodatno ločeno napravo za prikazovanje:

    1.

    tlačne višine;

    2.

    indicirane hitrosti;

    3.

    zdrsa;

    4.

    položaja, če je ustrezno;

    5.

    navpične hitrosti, če je ustrezno, in

    6.

    stabilizirane smeri, če je ustrezno.

    NCC.IDE.H.125   Operacije po pravilih IFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema

    Helikopterji, ki se uporabljajo po pravilih IFR, so opremljeni z:

    (a)

    napravo za merjenje in prikazovanje:

    1.

    magnetne smeri;

    2.

    časa v urah, minutah in sekundah;

    3.

    tlačne višine;

    4.

    indicirane hitrosti;

    5.

    navpične hitrosti;

    6.

    zdrsa;

    7.

    položaja;

    8.

    stabilizirane smeri in

    9.

    temperature zunanjega zraka;

    (b)

    napravo za prikazovanje, kdaj žiroskopski instrumenti niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo;

    (c)

    če sta za operacijo potrebna dva pilota, dodatno ločeno napravo za prikazovanje:

    1.

    tlačne višine;

    2.

    indicirane hitrosti;

    3.

    navpične hitrosti;

    4.

    zdrsa;

    5.

    položaja in

    6.

    stabilizirane smeri;

    (d)

    napravo za preprečevanje napak v delovanju sistemov za prikaz hitrosti iz pododstavkov (a)(4) in (c)(2) zaradi kondenzacije ali zaledenitve;

    (e)

    nadomestnim virom statičnega tlaka;

    (f)

    držalom za karte na mestu, na katerem se karte berejo brez težav in ki ga je mogoče osvetliti za nočne operacije, in

    (g)

    dodatno napravo za merjenje in prikazovanje položaja kot instrumentom v pripravljenosti.

    NCC.IDE.H.130   Dodatna oprema za operacije z enim pilotom po pravilih IFR

    Helikopterji, ki se uporabljajo po pravilih IFR z enim pilotom, so opremljeni z avtopilotom, ki zadrži vsaj višino in smer leta.

    NCC.IDE.H.145   Letalska oprema za zaznavanje vremenskih razmer

    Helikopterji z največjim operativnim številom potniških sedežev (MOPSC) nad devet, ki se uporabljajo po pravilih IFR ali ponoči, so opremljeni z letalsko opremo za zaznavanje vremenskih razmer, če najnovejša vremenska poročila kažejo, da se na poti, na kateri bodo leteli, lahko pričakujejo nevihte ali druge potencialno nevarne vremenske razmere, za katere se šteje, da jih je mogoče zaznati z letalsko opremo za zaznavanje vremenskih razmer.

    NCC.IDE.H.150   Dodatna oprema za nočne operacije v pogojih zaledenitve

    (a)

    Helikopterji, ki se ponoči uporabljajo ob predvideni ali dejanski zaledenitvi, so opremljeni z napravami za osvetlitev ali zaznavanje zaledenitve.

    (b)

    Naprave za osvetlitev zaledenitve ne povzročajo bleščanja ali odsevanja, ki bi člane letalske posadke oviralo pri opravljanju nalog.

    NCC.IDE.H.155   Interfonski sistem za letalsko posadko

    Helikopterji, ki jih upravlja letalska posadka z več kot enim članom, so opremljeni z interfonskim sistemom za letalsko posadko, vključno s slušalkami in mikrofoni, ki jih uporabljajo vsi člani letalske posadke.

    NCC.IDE.H.160   Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini

    (a)

    Helikopterji z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 7 000 kg in prvič izdanim individualnim spričevalom o plovnosti 1. januarja 2016 ali pozneje, so opremljeni z zapisovalnikom zvoka v pilotski kabini.

    (b)

    Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini lahko shrani podatke, zapisane vsaj v zadnjih dveh urah.

    (c)

    Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini ob upoštevanju časovnih presledkov zapisuje:

    1.

    govorno sporazumevanje, ki se po radiu oddaja iz pilotske kabine ali vanjo sprejema;

    2.

    govorno sporazumevanje članov letalske posadke po interfonskem sistemu in sistemu za obveščanje potnikov, če sta vgrajena;

    3.

    zvočno okolje pilotske kabine, vključno, brez prekinitev, z zvočnimi signali, prejetimi z vseh mikrofonov posadke, in

    4.

    glasovne ali zvočne signale za prepoznavanje navigacijskih in priletnih navodil, ki se pošljejo v slušalke ali zvočnik.

    (d)

    Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini samodejno začne zapisovanje, preden se helikopter začne premikati s svojo močjo, in ga nadaljuje do zaključka leta, ko se helikopter ne more več premikati s svojo močjo.

    (e)

    Poleg zahtev iz odstavka (d) zapisovalnik zvoka v pilotski kabini, odvisno od razpoložljivosti električne energije, začne zapisovanje čim prej med preverjanji v pilotski kabini pred zagonom motorjev na začetku leta in ga nadaljuje do preverjanj v pilotski kabini, ki sledijo takoj po zaustavitvi motorjev na koncu leta.

    (f)

    Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi.

    NCC.IDE.H.165   Zapisovalnik letov

    (a)

    Helikopterji z največjo potrjeno vzletno maso (MCTOM) nad 3 175 kg in prvič izdanim individualnim spričevalom o plovnosti 1. januarja 2016 ali pozneje, so opremljeni z zapisovalnikom letov, ki uporablja digitalni način zapisovanja in shranjevanja podatkov in za katerega je na voljo postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov iz pomnilnika.

    (b)

    Zapisovalnik letov zapisuje parametre, potrebne za natančno določitev poti leta, hitrosti, položaja, moči motorja, konfiguracije in delovanja helikopterja, ter je zmožen shraniti podatke, zapisane vsaj v zadnjih 10 urah.

    (c)

    Podatki se pridobijo iz virov na helikopterju, ki omogočajo točno povezavo z informacijami, prikazanimi letalski posadki.

    (d)

    Zapisovalnik letov začne samodejno zapisovanje podatkov, preden se helikopter lahko začne premikati s svojo močjo, in ga samodejno preneha, ko se helikopter ne more več premikati s svojo močjo.

    (e)

    Zapisovalnik letov ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi.

    NCC.IDE.H.170   Zapisovanje podatkovnih zvez

    (a)

    Helikopterji s prvič izdanim individualnim spričevalom o plovnosti 1. januarja 2016 ali pozneje, ki imajo zmogljivost komunikacije prek podatkovnih zvez in morajo biti opremljeni z zapisovalnikom zvoka v pilotski kabini, če je ustrezno, z zapisovalnikom zapisujejo:

    1.

    sporočila iz komunikacije prek podatkovnih zvez, povezana s sporočili službe zračnega prometa (ATS) helikopterju in sporočili, poslanimi iz helikopterja, vključno s sporočili, ki se nanašajo na naslednje aplikacije:

    (i)

    vzpostavitev podatkovne zveze;

    (ii)

    komunikacije med kontrolorjem in pilotom helikopterja;

    (iii)

    usmerjeni nadzor;

    (iv)

    informacije o letu;

    (v)

    nadzor nad oddajanjem zrakoplova, če je mogoče glede na strukturo sistema;

    (vi)

    podatke o operativnem nadzoru zrakoplova, če je mogoče glede na strukturo sistema, in

    (vii)

    grafični zapis podatkov, če je mogoče glede na strukturo sistema;

    2.

    informacije, ki omogočajo povezanost z vsemi povezanimi zapisi v zvezi s komunikacijo prek podatkovne zveze, ki se hranijo ločeno od helikopterja, in

    3.

    informacije o času in prednostni obravnavi sporočil iz komunikacije prek podatkovne zveze, ob upoštevanju strukture sistema.

    (b)

    Zapisovalnik digitalno zapisuje in shranjuje podatke in informacije ter uporablja digitalni postopek za takojšnjo pridobitev teh podatkov. Način zapisovanja omogoča povezovanje s podatki, zapisanimi na tleh.

    (c)

    Zapisovalnik lahko hrani zapisane podatke vsaj tako dolgo, kot je v NCC.IDE.H.160 določeno za zapisovalnike zvoka v pilotski kabini.

    (d)

    Zapisovalnik ima napravo, ki pomaga pri njegovem lociranju v vodi.

    (e)

    Zahteve v zvezi z začetkom in koncem delovanja zapisovalnika so enake kot zahteve, ki so v točkah (d) in (e) NCC.IDE.H.160 navedene za začetek in konec delovanja zapisovalnika zvoka v pilotski kabini.

    NCC.IDE.H.175   Kombinirani zapisovalnik podatkov o letu in zvoka v pilotski kabini

    Skladnost z zahtevami za zapisovalnik zvoka v pilotski kabini in zapisovalnik letov je mogoče doseči s kombiniranim zapisovalnikom podatkov o letu in zvoka v pilotski kabini.

    NCC.IDE.H.180   Sedeži, sedežni varnostni pasovi, zadrževalni sistemi in otroške zadrževalne naprave

    (a)

    Helikopterji so opremljeni s:

    1.

    sedeži ali ležišči za vse osebe na letalu, stare 24 mesecev ali več;

    2.

    varnostnim pasom na vsakem potniškem sedežu in zadrževalnimi pasovi za vsako ležišče;

    3.

    za helikopterje s prvič izdanim individualnim spričevalom o plovnosti po 31. decembru 2012, varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa za vsakega potnika, starega 24 mesecev ali več;

    4.

    otroško zadrževalno napravo za vse osebe na letalu, mlajše od 24 mesecev;

    5.

    varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa z vgrajeno napravo, ki pri hitrem zaviranju samodejno zadrži trup osebe, ki je s pasom pripeta, na vsakem sedežu letalske posadke in

    6.

    varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa na sedežih najmanjšega zahtevanega števila članov kabinskega osebja pri helikopterjih s prvič izdanim individualnim spričevalom o plovnosti po 31. decembru 1980.

    (b)

    Varnostni pas z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa:

    1.

    ima enotočkovno odpenjanje in

    2.

    na sedežih letalske posadke, vseh sedežih poleg pilotovega in sedežih za najmanjše zahtevano število članov kabinskega osebja vključuje dva ramenska pasova in varnostni pas, ki ga je mogoče uporabljati samostojno.

    NCC.IDE.H.185   Znaka pripnite varnostne pasove in prepovedano kajenje

    Helikopterji, na katerih niso vsi potniški sedeži vidni s sedežev letalske posadke, so opremljeni z znakom za prikaz vsem potnikom in kabinskemu osebju, kdaj morajo biti pasovi sedežev pripeti in kdaj kajenje ni dovoljeno.

    NCC.IDE.H.190   Komplet za prvo pomoč

    (a)

    Helikopterji so opremljeni najmanj z enim kompletom za prvo pomoč.

    (b)

    Kompleti za prvo pomoč so:

    1.

    zlahka dostopni za uporabo in

    2.

    se stalno obnavljajo.

    NCC.IDE.H.200   Dodatni kisik – helikopterji, na katerih kabina ni pod tlakom

    (a)

    Helikopterji, na katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo na višinah letenja, za katere se zahteva oskrba s kisikom v skladu s točko (b), so opremljeni z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika.

    (b)

    Na helikopterjih, na katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo:

    1.

    vseh članov posadke in najmanj 10 % potnikov za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike med 10 000 ft in 13 000 ft, ter

    2.

    vseh članov posadke in potnikov za vsako obdobje, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike nad 13 000 ft.

    NCC.IDE.H.205   Ročni gasilni aparati

    (a)

    Helikopterji so opremljeni najmanj z enim ročnim gasilnim aparatom:

    1.

    v pilotski kabini in

    2.

    v vsakem prostoru za potnike, ki je ločen od pilotske kabine, razen če je ta prostor zlahka dostopen za letalsko posadko.

    (b)

    Vrsta in količina sredstva za gašenje za zahtevane gasilne aparate ustrezata vrsti požarov, ki se lahko z večjo verjetnostjo pripetijo v prostoru, v katerem se predvideva uporaba gasilnega aparata, v prostorih, v katerih so osebe, pa morata čim bolj zmanjšati nevarnost koncentracije strupenih plinov.

    NCC.IDE.H.210   Označitev točk prodora

    Če so predeli trupa helikopterja, ki so primerni za vdor reševalnih ekip v helikopter v sili, označeni, se ti predeli označijo v skladu s prikazom 1.

    Prikaz 1

    Označitev točk prodora

    Image

    NCC.IDE.H.215   Oddajnik signala na kraju nesreče (ELT)

    (a)

    Helikopterji so opremljeni najmanj z enim samodejnim oddajnikom signala na kraju nesreče (ELT).

    (b)

    Helikopterji, ki se uporabljajo v operacijah na morju za lete nad vodo v neprijaznem okolju in v oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, ko helikopter pri odpovedi ključnega motorja lahko zadrži vodoravni let, so opremljeni z oddajnikom ELT (ELT(AD)), ki se samodejno aktivira.

    (c)

    Oddajnik ELT katere koli vrste lahko hkrati oddaja na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz.

    NCC.IDE.H.225   Rešilni jopiči

    (a)

    Helikopterji so opremljeni z rešilnimi jopiči za vse osebe na helikopterju ali enakovrednimi individualno napihljivimi napravami za vse osebe na helikopterju, mlajše od 24 mesecev, ki so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, ki so jim namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali ležišča, če:

    1.

    se uporabljajo za lete nad vodo na oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, ko helikopter pri odpovedi ključnega motorja lahko zadrži vodoravni let;

    2.

    se uporabljajo za lete nad vodo na oddaljenosti od kopnega, ki presega avtorotacijsko razdaljo, ko helikopter pri odpovedi ključnega motorja ne more zadržati vodoravnega leta, ali

    3.

    vzletajo ali pristajajo na letališču ali območju delovanja, na katerem poteka vzletna ali priletna pot nad vodo.

    (b)

    Vsak rešilni jopič ali enakovredna individualno napihljiva naprava je opremljena z virom električne osvetlitve za lažje lociranje oseb.

    NCC.IDE.H.226   Obleka za preživetje posadke

    Vsak član posadke ima na sebi obleko za preživetje:

    (a)

    pri izvajanju operacij na letih nad vodo v podporo operacijam na morju v oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, ko helikopter pri odpovedi ključnega motorja lahko zadrži vodoravni let in če:

    1.

    vremensko poročilo ali napovedi, ki jih ima vodja zrakoplova na voljo, kažejo, da bo temperatura morja med letom manj kot 10 °C, ali

    2.

    predvideni čas reševanja presega predvideni čas preživetja

    ali

    (b)

    tako določi vodja zrakoplova na podlagi ocene tveganja ob upoštevanju naslednjih okoliščin:

    1.

    letov nad vodo prek avtorotacijske razdalje ali razdalje za varen pristanek v sili, ko helikopter pri odpovedi ključnega motorja ne more zadržati ravnega leta, in

    2.

    vremensko poročilo ali napovedi, ki jih ima vodja zrakoplova na voljo, kažejo, da bo temperatura morja med letom manj kot 10 °C.

    NCC.IDE.H.227   Rešilni čolni, oddajniki ELT, ki opozarjajo na preživele, in oprema za preživetje za podaljšane lete nad vodo

    Helikopterji, ki se uporabljajo:

    (a)

    za lete nad vodo v oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, ko helikopter pri odpovedi ključnega motorja lahko zadrži vodoravni let, ali

    (b)

    za lete nad vodo v oddaljenosti od kopnega, ki presega 3 minute letenja pri običajni potovalni hitrosti, ko helikopter pri odpovedi ključnega motorja ne more zadržati vodoravnega leta, in če tako določi vodja zrakoplova na podlagi ocene tveganja,

    so opremljeni z:

    1.

    pri helikopterjih, na katerih je manj kot 12 oseb, najmanj enim rešilnim čolnom z nominalno zmogljivostjo, ki ustreza najmanj največjemu številu oseb na helikopterju, zloženim tako, da omogoča takojšnjo uporabo v sili;

    2.

    pri helikopterjih, na katerih je več kot 11 oseb, najmanj dvema rešilnima čolnoma, zloženima tako, da omogočata takojšnjo uporabo v sili, ki lahko skupaj sprejmeta vse osebe, ki se lahko prevažajo na helikopterju, pri izgubi enega pa imajo preostali čolni ustrezno preobremenitveno zmogljivost za sprejem vseh oseb na helikopterju;

    3.

    najmanj enim oddajnikom ELT (ELT(S)) za preživele za vsak zahtevani rešilni čoln in

    4.

    reševalno opremo, ki vključuje sredstva za ohranjanje življenja in ustreza predvidenemu letu.

    NCC.IDE.H.230   Oprema za preživetje

    Helikopterji, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bila iskanje in reševanje posebej zahtevna, so opremljeni s:

    (a)

    signalno opremo za oddajanje signalov v sili;

    (b)

    najmanj enim oddajnikom ELT(S) za preživele in

    (c)

    dodatno opremo za preživetje za predvideno pot, ob upoštevanju števila oseb na helikopterju.

    NCC.IDE.H.231   Dodatne zahteve za helikopterje, ki izvajajo operacije na morju na neprijaznem morskem območju

    Helikopterji, ki se uporabljajo za operacije na morju na neprijaznem morskem območju v oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti, izpolnjujejo naslednje zahteve:

    (a)

    če vremensko poročilo ali napovedi, ki so na voljo vodji zrakoplova, kažejo, da bo temperatura morja pod 10 °C, ali če predvideni čas reševanja presega izračunani čas preživetja, ali če se načrtuje nočno izvajanje leta, imajo vse osebe na helikopterju na sebi obleko za preživetje;

    (b)

    vsi rešilni čolni, ki so na helikopterju v skladu z NCC.IDE.H.227, so nameščeni tako, da so uporabni v razmerah na morju, v katerih so bile ocenjene lastnosti helikopterja pri pristanku v sili na vodi ter njegove plovne lastnosti in lastnosti, povezane z njegovim uravnoteženjem, zaradi izpolnitve zahtev za certificiranje glede pristanka v sili na vodi;

    (c)

    helikopter je opremljen s sistemom razsvetljave v sili z neodvisnim virom električne energije za splošno osvetlitev potniške kabine, ki omogoča evakuacijo helikopterja;

    (d)

    vsi izhodi v sili, vključno z izhodi v sili za posadko, in njihove naprave za odpiranje so vidno označeni za vodenje oseb na helikopterju, ki uporabljajo izhode pri dnevni svetlobi ali v temi. Take oznake so zasnovane tako, da ostanejo vidne, če se helikopter prevrne in kabina potopi;

    (e)

    vsa vrata, ki jih ni mogoče odvreči in so označena kot izhodi v sili pri pristanku v sili na vodi, imajo napravo za njihovo pričvrstitev v odprtem položaju, da ne motijo oseb, ki zapuščajo helikopter, v vseh razmerah na morju, vse do najzahtevnejših, ki jih je treba oceniti za pristanek v sili na vodi in plovnost;

    (f)

    vsa vrata, okna in druge odprtine v prostoru za potnike, ki so bili ocenjeni za ustrezne za pobeg pod vodo, so opremljeni tako, da se lahko uporabijo v nevarnosti;

    (g)

    rešilni jopiči se nosijo ves čas, razen če nima potnik ali član posadke na sebi integrirane obleke za preživetje, ki izpolnjuje skupne zahteve za obleko za preživetje in rešilni jopič.

    NCC.IDE.H.232   Helikopterji, certificirani za operacije na vodi – razna oprema

    Helikopterji, certificirani za operacije na vodi, so opremljeni z:

    (a)

    vodnim sidrom in drugo opremo, potrebno za lažji privez, sidranje ali manevriranje helikopterja na vodni površini, ki ustrezata njegovi velikosti, teži in značilnostim v zvezi z njegovim rokovanjem, ter

    (b)

    opremo za ustvarjanje zvočnih signalov iz mednarodnih predpisov za preprečevanje trčenj na morju, če je ustrezno.

    NCC.IDE.H.235   Vsi helikopterji na letih nad vodo – pristanek v sili na vodi

    Helikopterji so zasnovani za pristanek na vodi ali certificirani za pristanek v sili na vodi v skladu z ustrezno plovnostno kodo ali opremljeni z reševalno opremo za plovbo, če se uporabljajo za lete nad vodo v neprijaznem okolju v oddaljenosti od kopnega, ki presega 10 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti.

    NCC.IDE.H.240   Slušalke

    Če se zahteva radiokomunikacijski in/ali radionavigacijski sistem, je helikopter opremljen s slušalkami z usmerjenim mikrofonom ali enakovredno napravo in gumbom za oddajanje na krmilu vsakega zahtevanega pilota in/ali člana posadke na njegovem dodeljenem mestu.

    NCC.IDE.H.245   Radiokomunikacijska oprema

    (a)

    Helikopterji, ki se uporabljajo po pravilih IFR ali ponoči, ali če je to v skladu z veljavnimi zahtevami za zračni prostor, so opremljeni z radiokomunikacijsko opremo, s katero se v običajnih pogojih radijskega prenosa lahko:

    1.

    izvaja dvosmerna komunikacija za namene letališke kontrole;

    2.

    sprejemajo meteorološke informacije;

    3.

    izvaja dvosmerna komunikacija kadar koli med letom z aeronavtičnimi postajami in na frekvencah, ki jih določi ustrezni organ, in

    4.

    omogoča komuniciranje na letalski frekvenci 121,5 MHz za pomoč v sili.

    (b)

    Če se zahteva več komunikacijskih oprem, so te med seboj toliko ločene, da okvara ene ne povzroči okvare druge.

    (c)

    Če se zahteva radiokomunikacijski sistem, so helikopterji opremljeni z interfonskim sistemom za letalsko posadko iz NCC.IDE.H.155 in gumbom za oddajanje na krmilu za vsakega zahtevanega pilota in/ali člana posadke na njegovem dodeljenem mestu.

    NCC.IDE.H.250   Navigacijska oprema

    (a)

    Helikopterji so opremljeni z navigacijsko opremo, ki jim omogoča nadaljevanje leta v skladu z:

    1.

    načrtom leta ATS, če je ustrezno, in

    2.

    veljavnimi zahtevami za zračni prostor.

    (b)

    Helikopterji imajo zadostno navigacijsko opremo za zagotovitev, da v primeru okvare enega dela opreme v kateri koli fazi leta preostala oprema omogoča varno navigacijo v skladu s točko (a) ali varno izvedbo ustreznega ukrepa za izredne razmere.

    (c)

    Helikopterji, ki se uporabljajo za lete, pri katerih se načrtuje pristanek v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC), so opremljeni z navigacijsko opremo, ki lahko zagotavlja vodenje do točke, s katere je mogoče izvesti vizualni pristanek. Navedena oprema zagotavlja tako vodenje za vsako letališče, na katerem je predviden pristanek v razmerah IMC, in vsa določena nadomestna letališča.

    NCC.IDE.H.255   Radarski odzivnik

    Helikopterji so opremljeni s sekundarnim nadzorovalnim radarskim odzivnikom (SSR), ki sporoča tlačno višino, in vsemi drugimi zmogljivostmi radarskega odzivnika SSR, ki se zahtevajo za pot, na kateri bodo leteli.“


    PRILOGA IV

    „PRILOGA VII

    NEKOMERCIALNE ZRAČNE OPERACIJE Z ZRAKOPLOVI, KI NISO KOMPLEKSNI ZRAKOPLOVI NA MOTORNI POGON

    [Del NCO]

    PODDEL A

    SPLOŠNE ZAHTEVE

    NCO.GEN.100   Pristojni organ

    (a)

    Pristojni organ je organ, ki ga imenuje država članica, v kateri je zrakoplov registriran.

    (b)

    Če je zrakoplov registriran v tretji državi, je pristojni organ organ, ki ga imenuje država članica, v kateri ima operator sedež ali bivališče.

    NCO.GEN.101   Načini usklajevanja

    Operator lahko za vzpostavitev skladnosti z Uredbo (ES) št. 216/2008 in njenimi izvedbenimi pravili poleg načinov usklajevanja, ki jih sprejme Agencija, uporablja tudi druge načine usklajevanja.

    NCO.GEN.102   Motorna jadralna letala in jadralna letala z motorjem

    (a)

    Motorna jadralna letala se uporabljajo ob upoštevanju zahtev za:

    1.

    letala, če jih poganja motor, in

    2.

    jadralna letala, če ne uporabljajo motorja.

    (b)

    Motorna jadralna letala so opremljena v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za letala, razen če ni v poddelu D določeno drugače.

    (c)

    Jadralna letala z motorjem, razen motornih jadralnih letal, se uporabljajo in so opremljena v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za jadralna letala.

    NCO.GEN.105   Odgovornosti in pristojnosti vodje zrakoplova

    (a)

    Vodja zrakoplova je odgovoren za:

    1.

    varnost zrakoplova in vseh članov posadke, potnikov in tovora na zrakoplovu med operacijami zrakoplova v skladu s točko 1.c Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008;

    2.

    začetek, nadaljevanje, končanje ali preusmeritev leta zaradi varnosti;

    3.

    zagotovitev, da se upoštevajo vsi operativni postopki in kontrolni seznami v skladu s točko 1.b Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008;

    4.

    let začne samo, če se prepriča, da so upoštevane vse naslednje operativne omejitve iz točke 2.a.3 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008:

    (i)

    zrakoplov je ploven;

    (ii)

    zrakoplov je ustrezno registriran;

    (iii)

    instrumenti in oprema, potrebni za izvedbo zadevnega leta, so vgrajeni v zrakoplov in delujoči, razen če seznam minimalne opreme (MEL) ali enakovredni dokument, če je ustrezno, ne dovoljuje delovanja z nedelujočo opremo v skladu z NCO.IDE.A.105, NCO.IDE.H.105, NCO.IDE.S.105 ali NCO.IDE.B.105;

    (iv)

    masa zrakoplova in, razen pri balonih, lega masnega središča sta taki, da omogočata izvajanje leta v okviru omejitev iz dokumentacije o plovnosti;

    (v)

    vsa oprema, prtljaga in tovor so pravilno naloženi in zavarovani ter omogočajo evakuacijo v sili ter

    (vi)

    operativne omejitve za zrakoplov iz letalskega priročnika zrakoplova (AFM) med letom ne bodo nikoli presežene;

    5.

    ne začne leta, če ni sposoben opravljati nalog zaradi razlogov, kot so poškodba, bolezen, utrujenost, ali ker je pod vplivom katere koli psihoaktivne snovi;

    6.

    let nadaljuje samo do najbližjega vremensko sprejemljivega letališča ali območja delovanja, če se njegova sposobnost za izvajanje nalog bistveno zmanjša zaradi razlogov, kot so utrujenost, bolezen ali pomanjkanje kisika;

    7.

    odloča o sprejetju zrakoplova z okvarami v skladu s seznamom dovoljenih odstopanj od konfiguracije (CDL) ali seznamom minimalne opreme (MEL), kot je ustrezno, in

    8.

    zapis podatkov o uporabi in vseh znanih ali domnevnih okvarah na zrakoplovu na koncu leta ali vrste letov v tehnično knjigo zrakoplova ali dnevnik potovanja za zrakoplov.

    (b)

    Vodja zrakoplova zagotovi, da v ključnih fazah leta, ali če je to potrebno zaradi varnosti, vsi člani osebja sedijo na svojem dodeljenem mestu in ne izvajajo nobenih dejavnosti, razen tistih, ki so potrebne za varno delovanje zrakoplova.

    (c)

    Vodja zrakoplova je pristojen, da zavrne prevoz ali izkrca vsako osebo, prtljago ali tovor, ki lahko ogroža varnost zrakoplova in vseh, ki so na njem.

    (d)

    Vodja zrakoplova čim prej poroča pristojni enoti služb zračnega prometa (ATS) o nevarnih vremenskih razmerah ali pogojih letenja, na katere je naletel in ki bi lahko vplivali na varnost drugih zrakoplovov.

    (e)

    Vodja zrakoplova v izrednih razmerah, ki zahtevajo takojšnjo odločitev in ukrepanje, ukrepa tako, kot je po njegovem mnenju v danih okoliščinah potrebno v skladu s točko 7.d Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008. V takih primerih lahko zaradi varnosti ne upošteva pravil, operativnih postopkov in metod.

    (f)

    Vodja zrakoplova je med letom:

    1.

    razen pri balonih, na svojem mestu z zapetim varnostnim pasom in

    2.

    ves čas ostane pri krmilu zrakoplova, razen če krmilo prevzame drug pilot.

    (g)

    Vodja zrakoplova nemudoma predloži pristojnemu organu poročilo o dejanju nezakonitega vmešavanja in obvesti pristojni lokalni organ.

    (h)

    Vodja zrakoplova obvesti najbližji ustrezni organ na najhitrejši razpoložljiv način o vsaki nesreči, v katero je bil vpleten zrakoplov in ki je imela za posledico hudo poškodbo ali smrt katere koli osebe ali znatno poškodbo zrakoplova ali materialno škodo.

    NCO.GEN.106   Odgovornosti in pristojnosti vodje zrakoplova – baloni

    Vodja balona ima poleg odgovornosti v skladu z NCO.GEN.105 še naslednji odgovornosti:

    (a)

    dajanje navodil pred letom osebam, ki pomagajo pri napihovanju in praznjenju ovoja, ter

    (b)

    zagotovitev, da osebe, ki pomagajo pri napihovanju in praznjenju ovoja, nosijo ustrezno varovalno obleko.

    NCO.GEN.110   Upoštevanje zakonov, drugih predpisov in postopkov

    (a)

    Vodja zrakoplova upošteva zakone in druge predpise ter postopke držav, v katerih se izvajajo operacije.

    (b)

    Vodja zrakoplova se seznani z zakoni in drugimi predpisi ter postopki, ki se nanašajo na opravljanje njegovih nalog in so določeni za območja, čez katera naj bi se letelo, za letališča ali območja delovanja, ki naj bi se uporabila, ter povezane letalske navigacijske naprave v skladu s točko 1.a Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008.

    NCO.GEN.115   Vožnja letal po tleh

    Letalo se vozi po tleh na območju letališča, predvidenem za gibanje, samo če je oseba pri krmilu:

    (a)

    ustrezno usposobljen pilot ali

    (b)

    jo je imenoval operator in:

    1.

    je usposobljena za vožnjo letala po tleh;

    2.

    je usposobljena za uporabo radijske postaje, če se zahteva radijska komunikacija;

    3.

    je bila seznanjena z načrtom letališča, potmi, znaki, označbami, lučmi, signali in navodili kontrole zračnega prometa (ATC), frazeologijo in postopki ter

    4.

    je sposobna upoštevati operativne standarde, ki se zahtevajo za varno gibanje letala po letališču.

    NCO.GEN.120   Uporaba rotorja – helikopterji

    Rotor helikopterja se lahko vrti s pogonom za namene letenja samo, če je pri krmilu ustrezno usposobljen pilot.

    NCO.GEN.125   Prenosne elektronske naprave

    Vodja zrakoplova nikomur na zrakoplovu ne dovoli uporabe prenosne elektronske naprave (PED), ki lahko škodljivo vpliva na delovanje sistemov in opreme na zrakoplovu.

    NCO.GEN.130   Informacije o reševalni opremi in opremi za preživetje na zrakoplovu

    Operator ima vedno na voljo sezname z informacijami o reševalni opremi in opremi za preživetje na zrakoplovu za takojšnje posredovanje reševalnim koordinacijskim centrom, razen za zrakoplove, ki vzletijo in pristanejo na istem letališču/območju delovanja.

    NCO.GEN.135   Dokumenti, priročniki in informacije, ki jih je treba imeti na zrakoplovu

    (a)

    Razen če ni drugače določeno, so med vsakim letom na zrakoplovu izvirniki ali kopije naslednjih dokumentov, priročnikov in informacij:

    1.

    letalskega priročnika zrakoplova ali enakovrednih dokumentov;

    2.

    izvirnega potrdila o vpisu v register;

    3.

    izvirnega spričevala o plovnosti;

    4.

    spričevala o hrupu, če je ustrezno;

    5.

    seznama posebnih odobritev, če je ustrezno;

    6.

    dovoljenja za radijsko postajo na zrakoplovu, če je ustrezno;

    7.

    potrdila o zavarovanju odgovornosti do tretjih oseb;

    8.

    dnevnika potovanja ali enakovrednega dokumenta za zrakoplov;

    9.

    podrobnosti iz oddanega načrta leta ATS, če je ustrezno;

    10.

    najnovejših in ustreznih letalskih navigacijskih kart za pot predlaganega leta in vseh poti, vzdolž katerih se upravičeno pričakuje, da se na njih let lahko preusmeri;

    11.

    informacij o postopkih in vizualnih signalih, ki jih uporabljajo prestrezni in prestreženi zrakoplovi;

    12.

    seznama minimalne opreme (MEL) ali seznama dovoljenih odstopanj od konfiguracije (CDL), če je ustrezno, in

    13.

    vse druge dokumentacije, ki se lahko nanaša na let ali jo zahtevajo države, ki jih let zadeva.

    (b)

    Brez poseganja v točko (a) se lahko na letih:

    1.

    za katere sta vzlet in pristanek predvidena na istem letališču/območju delovanja ali

    2.

    ki ostanejo na razdalji ali območju, ki ju določi pristojni organ,

    dokumenti in informacije iz (a)(2) do (a)(8) hranijo na letališču ali območju delovanja.

    (c)

    Brez poseganja v točko (a) so lahko na letih z baloni ali jadralnimi letali, razen z motornimi jadralnimi letali, dokumenti in informacije iz točk (a)(2) do (a)(8) in (a)(11) do (a)(13) v spremljevalnem vozilu.

    (d)

    Vodja zrakoplova v razumnem času po tem, ko ga je za to zaprosil pristojni organ, predloži dokumentacijo, ki mora biti na zrakoplovu.

    NCO.GEN.140   Prevoz nevarnega blaga

    (a)

    Zračni prevoz nevarnega blaga se izvaja v skladu s Prilogo 18 k Čikaški konvenciji, kakor je bila nazadnje spremenjena in razširjena s Tehničnimi navodili za varen zračni prevoz nevarnega blaga (dokument ICAO 9284-AN/905), vključno z dodatki in vsemi drugimi dopolnitvami ali popravki.

    (b)

    Nevarno blago prevaža samo operator, potrjen v skladu s poddelom G Priloge V (del SPA) k Uredbi (EU) št. 965/2012, razen če:

    1.

    za blago veljajo Tehnična navodila v skladu z delom 1 navedenih navodil;

    2.

    ga prenašajo potniki ali vodja zrakoplova ali je v prtljagi v skladu z delom 8 Tehničnih navodil ali

    3.

    ga prenašajo operatorji zrakoplova tipa ELA2.

    (c)

    Vodja zrakoplova sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečevanje nenamernega prevoza nevarnega blaga na zrakoplovu.

    (d)

    Vodja zrakoplova v skladu s Tehničnimi navodili pristojni organ in ustrezni organ države dogodka nemudoma obvesti o vseh nesrečah in incidentih, ki vključujejo nevarno blago.

    (e)

    Vodja zrakoplova zagotovi, da se v skladu s Tehničnimi navodili potnikom predložijo informacije o nevarnem blagu.

    NCO.GEN.145   Takojšen odziv na varnostno težavo

    Operator sprejme:

    (a)

    vse varnostne ukrepe, ki jih zahteva pristojni organ v skladu z ARO.GEN.135(c), in

    (b)

    vse ustrezne obvezne varnostne zahteve, ki jih izda Agencija, vključno s plovnostnimi zahtevami.

    NCO.GEN.150   Dnevnik potovanja

    Podatki o zrakoplovu, njegovi posadki in posameznem potovanju se hranijo za vsak let ali vrsto letov v obliki dnevnika potovanj ali enakovrednega dokumenta.

    NCO.GEN.155   Seznam minimalne opreme

    (a)

    Lahko se oblikuje seznam minimalne opreme ob upoštevanju naslednjega:

    1.

    v dokumentu se predvidi delovanje zrakoplova pod določenimi pogoji z določenimi instrumenti, deli opreme ali funkcijami, ki na začetku letenja ne delujejo;

    2.

    dokument se pripravi za vsak posamezen zrakoplov, ob upoštevanju ustreznih pogojev delovanja in vzdrževanja s strani operatorja, in

    3.

    seznam minimalne opreme temelji na ustreznem glavnem seznamu minimalne opreme, kot je opredeljeno v podatkih, oblikovanih v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 748/2012 (1), in ne sme biti manj omejevalen kot glavni seznam minimalne opreme.

    (b)

    O seznamu minimalne opreme in kateri koli njegovih sprememb se obvesti pristojni organ.

    PODDEL B

    OPERATIVNI POSTOPKI

    NCO.OP.100   Uporaba letališč in območij delovanja

    Vodja zrakoplova uporablja samo letališča in območja delovanja, ki ustrezajo zadevnemu tipu zrakoplova in vrsti operacije.

    NCO.OP.105   Opredelitev izoliranih letališč – letala

    Vodja zrakoplova pri določitvi nadomestnih letališč in politike ravnanja z gorivom šteje letališče kot izolirano letališče, če znaša čas letenja do najbližjega ustreznega nadomestnega namembnega letališča:

    (a)

    za letala z batnimi motorji več kot 60 minut ali

    (b)

    za letala s turbinskimi motorji več kot 90 minut.

    NCO.OP.110   Letališki operativni minimumi – letala in helikopterji

    (a)

    Za lete po pravilih instrumentalnega letenja (IFR) vodja zrakoplova določi in uporablja letališke operativne minimume za vsako odhodno, namembno in nadomestno letališče. Ti minimumi:

    1.

    niso nižji od minimumov, ki jih določi država, v kateri je letališče, razen če jih navedena država posebej odobri, in

    2.

    pri izvajanju operacij pri zmanjšani vidljivosti, jih odobri pristojni organ v skladu s poddelom E Priloge V (del SPA) k Uredbi (EU) št. 965/2012.

    (b)

    Vodja zrakoplova pri izbiranju letaliških operativnih minimumov upošteva:

    1.

    tip, zmogljivosti in značilnosti ravnanja z zrakoplovom;

    2.

    svojo usposobljenost in izkušnje;

    3.

    dimenzije in značilnosti vzletno-pristajalnih stez ter območij končnega prileta in vzleta (FATO), ki se lahko izberejo za uporabo;

    4.

    ustreznost in zmogljivost razpoložljivih vizualnih in nevizualnih zemeljskih pripomočkov;

    5.

    opremo, ki je na zrakoplovu na voljo za navigacijo in/ali nadzor poti leta med vzletom, priletom, ravnanjem zrakoplova, pristankom, iztekom in neuspelim priletom;

    6.

    ovire na območjih prileta, neuspelega prileta in začetnega vzpenjanja, ki se zahtevajo za izvedbo postopkov v izrednih razmerah;

    7.

    najmanjšo nadmorsko/relativno višino nad ovirami za postopke instrumentalnega prileta;

    8.

    načine za določitev in poročanje o meteoroloških razmerah ter

    9.

    tehniko letenja, ki jo je treba uporabljati med končnim priletom.

    (c)

    Minimumi za poseben postopek prileta in pristanka se uporabljajo, če:

    1.

    zemeljska oprema, ki se zahteva za predvideni postopek, deluje;

    2.

    sistemi na zrakoplovu, ki se zahtevajo za to vrsto prileta, delujejo;

    3.

    so izpolnjena zahtevana merila za zmogljivost zrakoplova in

    4.

    je pilot ustrezno usposobljen.

    NCO.OP.111   Letališki operativni minimumi – NPA, APV, operacije CAT I

    (a)

    Višina odločitve (DH), ki se uporabi za nenatančni prilet (NPA), ki se izvaja s tehniko končnega prileta s stalnim spuščanjem (CDFA), postopek prileta z vertikalnim vodenjem (APV) ali operacijo kategorije I (CAT I), ni manjša od največje od spodaj navedenih višin:

    1.

    najmanjše višine, do katere se lahko uporablja sredstvo za prilet brez zahtevane vizualne reference;

    2.

    relativne višine nad ovirami (OCH) za kategorijo zrakoplova;

    3.

    višine odločitve objavljenega postopka prileta, če je ustrezno;

    4.

    minimuma sistema iz preglednice 1 ali

    5.

    najmanjše višine odločitve iz letalskega priročnika zrakoplova ali enakovrednega dokumenta, če je navedena.

    (b)

    Najmanjša relativna višina spuščanja (MDH) za operacijo nenatančnega prileta, ki se ne izvaja s tehniko končnega prileta s stalnim spuščanjem, ni manjša od največje od spodaj navedenih višin:

    1.

    relativne višine nad ovirami za kategorijo zrakoplova;

    2.

    sistemskega minimuma iz preglednice 1 ali

    3.

    najmanjše relativne višine spuščanja (MDH) iz letalskega priročnika zrakoplova, če je navedena.

    Preglednica 1

    Sistemski minimumi

    Naprava

    Najmanjši DH/MDH (ft)

    Instrumentalni pristajalni sistem (ILS)

    200

    Globalni navigacijski satelitski sistem (GNSS)/satelitski razširjeni sistem (SBAS) (bočna natančnost s priletom z vertikalnim vodenjem (LPV))

    200

    GNSS (bočna navigacija (LNAV))

    250

    GNSS/barometrska vertikalna navigacija (VNAV) (LNAV/VNAV)

    250

    Lokalizator (LOC), z merilnikom razdalje (DME) ali brez njega

    250

    Nadzorni priletni radar (SRA) (zaključek pri ½ NM)

    250

    SRA (zaključek pri 1 NM)

    300

    SRA (zaključek pri 2 NM ali več)

    350

    VHF vsesmerno radijsko območje (VOR)

    300

    VOR/DME

    250

    Neusmerjeni radijski svetilnik (NDB)

    350

    VOR/DME

    300

    VHF naprava za iskanje smeri (VDF)

    350

    NCO.OP.112   Letališki operativni minimumi – operacije kroženja z letali

    (a)

    MDH za operacijo kroženja z letali ni manjši od največje od naslednjih višin:

    1.

    objavljene relativne višine nad ovirami (OCH) za kroženje za kategorijo letala;

    2.

    najmanjše višine kroženja iz preglednice 1 ali

    3.

    DH/MDH predhodnega postopka instrumentalnega prileta.

    (b)

    Najmanjša vidljivost za operacijo kroženja z letali je največja od naslednjih vidljivosti:

    1.

    vidljivosti pri kroženju za kategorijo letala, če je objavljena;

    2.

    najmanjše vidljivosti iz preglednice 2 ali

    3.

    vidljivosti vzdolž vzletno-pristajalne steze/pretvorjene meteorološke vidljivosti (RVR/CMV) predhodnega postopka instrumentalnega prileta.

    Preglednica 1

    MDH in najmanjša vidljivost za kroženje glede na kategorijo letala

     

    Kategorija letala

    A

    B

    C

    D

    MDH (v ft)

    400

    500

    600

    700

    Najmanjša meteorološka vidljivost (m)

    1 500

    1 600

    2 400

    3 600

    NCO.OP.113   Letališki operativni minimumi – operacije kroženja s helikopterji

    MDH za operacijo kroženja s helikopterji na kopnem je najmanj 250 ft, meteorološka vidljivost pa najmanj 800 m.

    NCO.OP.115   Postopki odleta in prileta – letala in helikopterji

    (a)

    Vodja zrakoplova uporablja postopke odleta in prileta, ki jih je določila država letališča, če so bili taki postopki objavljeni za predvideno vzletno-pristajalno stezo ali območje končnega prileta in vzleta (FATO).

    (b)

    Vodja zrakoplova se lahko odmakne od objavljene odletne poti, priletne poti ali priletnega postopka:

    1.

    če so izpolnjena merila glede višine leta nad ovirami ter v celoti upoštevani obratovalni pogoji in vsa dovoljenja kontrole zračnega prometa (ATC) ali

    2.

    če ga enota ATC usmerja prek radarja.

    NCO.OP.120   Postopki za zmanjšanje hrupa – letala, helikopterji in jadralna letala z motorjem

    Vodja zrakoplova upošteva objavljene postopke za zmanjšanje hrupa za čim večje zmanjšanje vpliva hrupa zrakoplova ter hkrati zagotovi, da ima varnost prednost pred zmanjšanjem hrupa.

    NCO.OP.121   Postopki za zmanjšanje hrupa – baloni

    Vodja balona upošteva operativne postopke za čim večje zmanjšanje vpliva hrupa sistema za gretje ter hkrati zagotovi, da ima varnost prednost pred zmanjšanjem hrupa.

    NCO.OP.125   Zaloga goriva in olja – letala

    (a)

    Vodja zrakoplova začne let samo, če je na letalu dovolj goriva in olja za:

    1.

    lete po vizualnih pravilih letenja (VFR):

    (i)

    podnevi: vzlet in pristanek na istem letališču/pristajalnem območju in vedno v vidnem dosegu navedenega letališča/pristajalnega območja, za letenje po predvideni poti in nato najmanj še za 10 minut letenja na običajni potovalni višini;

    (ii)

    podnevi: za let do letališča predvidenega pristanka in nato najmanj še za 30 minut letenja na običajni potovalni višini ali

    (iii)

    ponoči: za let do letališča predvidenega pristanka in nato najmanj še za 45 minut letenja na običajni potovalni višini;

    2.

    za lete po pravilih IFR:

    (i)

    če se ne zahteva nadomestno namembno letališče, za let do letališča predvidenega pristanka in nato najmanj še za 45 minut letenja na običajni potovalni višini, ali

    (ii)

    če se zahteva nadomestno namembno letališče, za let do letališča predvidenega pristanka, do nadomestnega letališča in nato najmanj še za 45 minut letenja na običajni potovalni višini.

    (b)

    Pri izračunu potrebnega goriva, vključno za izredne razmere, se upoštevajo:

    1.

    napovedane meteorološke razmere;

    2.

    predvidene poti ATC in zamude v prometu;

    3.

    postopki pri izgubi tlaka ali okvari enega motorja na zračni poti, če je ustrezno, in

    4.

    vse druge okoliščine, ki lahko odložijo pristanek letala ali zvečajo porabo goriva in/ali olja.

    (c)

    Nič ne preprečuje spremembe načrta leta med letom za preusmeritev leta v drug namembni kraj, če se lahko izpolnjujejo vse zahteve od točke ponovnega načrtovanja leta.

    NCO.OP.126   Zaloga goriva in olja – helikopterji

    (a)

    Vodja zrakoplova začne let samo, če je na helikopterju dovolj goriva in olja za:

    1.

    lete po pravilih VFR, letenje do letališča/območja delovanja predvidenega pristanka in nato najmanj še za 20 minut letenja pri hitrosti, ki omogoča največji doseg, in

    2.

    lete po pravilih IFR:

    (i)

    če se ne zahteva nadomestno letališče ali če ni na voljo nadomestnega vremensko sprejemljivega letališča, za letenje do letališča/območja delovanja predvidenega pristanka in nato še za 30 minut letenja pri hitrosti čakanja 450 m (1 500 ft) nad namembnim letališčem/območjem delovanja v običajnih temperaturnih razmerah ter za prilet in pristanek, ali

    (ii)

    če se zahteva nadomestno letališče/območje delovanja, za letenje do letališča/območja delovanja načrtovanega pristanka in izvedbo prileta in neuspelega prileta ter nato:

    A.

    za letenje do določenega nadomestnega letališča/območja delovanja in

    B.

    za 30 minut letenja pri hitrosti čakanja 450 m (1 500 ft) nad nadomestnim letališčem/območjem delovanja v običajnih temperaturnih razmerah ter za prilet in pristanek.

    (b)

    Pri izračunu potrebnega goriva, vključno za izredne razmere, se upoštevajo:

    1.

    napovedane meteorološke razmere;

    2.

    predvidene poti ATC in zamude v prometu;

    3.

    postopki pri izgubi tlaka ali okvari enega motorja na zračni poti, če je ustrezno, in

    4.

    vse druge okoliščine, ki lahko odložijo pristanek zrakoplova ali zvečajo porabo goriva in/ali olja.

    (c)

    Nič ne preprečuje spremembe načrta leta med letom za preusmeritev leta v drug namembni kraj, če se lahko izpolnjujejo vse zahteve od točke ponovnega načrtovanja leta.

    NCO.OP.127   Zaloga in načrtovanje goriva in balasta – baloni

    (a)

    Vodja zrakoplova začne let samo, če rezerva goriva, plina ali balasta zadostuje za 30 minut letenja.

    (b)

    Zaloga goriva, plina ali balasta se izračuna na podlagi najmanj naslednjih operativnih pogojev, predvidenih za let:

    1.

    podatkov, ki jih zagotovi proizvajalec balona;

    2.

    načrtovanih mas;

    3.

    pričakovanih meteoroloških razmer in

    4.

    postopkov in omejitev izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.

    NCO.OP.130   Dajanje navodil potnikom

    Vodja zrakoplova zagotovi, da pred ali, če je ustrezno, med letom potniki dobijo navodila v zvezi z reševalno opremo in postopki v sili.

    NCO.OP.135   Priprava leta

    (a)

    Pred začetkom leta se vodja zrakoplova z vsemi razumnimi razpoložljivimi sredstvi prepriča, da naprave na zemlji in/ali vodi, vključno s komunikacijskimi napravami in navigacijskimi pripomočki, ki so na voljo na zadevnem letu in se neposredno zahtevajo za varno delovanje zrakoplova, ustrezajo vrsti operacije, s katero se bo izvajal let.

    (b)

    Pred začetkom leta se vodja zrakoplova seznani z vsemi razpoložljivimi meteorološkimi informacijami, pomembnimi za načrtovani let. Priprava na let stran od bližine odhodnega kraja in na vse lete po pravilih IFR vključuje:

    1.

    preučitev razpoložljivih najnovejših vremenskih poročil in napovedi ter

    2.

    načrt nadomestnega poteka ukrepov, da se predvidi možnost, da leta zaradi vremenskih razmer ne bo mogoče končati v skladu z načrtom.

    NCO.OP.140   Nadomestna namembna letališča – letala

    Za lete po pravilih IFR vodja zrakoplova v načrtu leta določi najmanj eno vremensko sprejemljivo nadomestno namembno letališče, razen če:

    (a)

    razpoložljive najnovejše meteorološke informacije kažejo, da se bosta v obdobju od ene ure pred predvidenim časom prihoda do ene ure po njem ali v obdobju od dejanskega časa odhoda do ene ure po predvidenem času prihoda, upošteva se krajše obdobje, prilet in pristanek lahko izvajala v vizualnih meteoroloških razmerah (VMC), ali

    (b)

    je kraj predvidenega pristanka izoliran in:

    1.

    je za letališče predvidenega pristanka predpisan postopek instrumentalnega prileta in

    2.

    razpoložljive najnovejše meteorološke informacije kažejo, da bodo v obdobju od dve uri pred predvidenim časom prihoda do dve uri po njem naslednje meteorološke razmere:

    (i)

    baza oblakov najmanj 300 m (1 000 ft) nad minimumom za postopek instrumentalnega prileta in

    (ii)

    vidljivost najmanj 5,5 km ali 4 km več, kot je minimum za postopek.

    NCO.OP.141   Nadomestna namembna letališča – helikopterji

    Za lete po pravilih IFR vodja zrakoplova v načrtu leta določi najmanj eno vremensko sprejemljivo nadomestno namembno letališče, razen če:

    (a)

    je za letališče predvidenega pristanka predpisan postopek instrumentalnega prileta in razpoložljive najnovejše meteorološke informacije kažejo, da bodo v obdobju od dve uri pred predvidenim časom prihoda do dve uri po njem ali v obdobju od dejanskega časa odhoda do dve uri po predvidenem času prihoda, upošteva se krajše obdobje, naslednje vremenske razmere:

    1.

    baza oblakov najmanj 120 m (400 ft) nad minimumom za postopek instrumentalnega prileta in

    2.

    vidljivost najmanj 1 500 m večja od minimuma za postopek, ali

    (b)

    je kraj predvidenega pristanka izoliran in:

    1.

    je za letališče predvidenega pristanka predpisan postopek instrumentalnega prileta;

    2.

    razpoložljive najnovejše meteorološke informacije kažejo, da bodo v obdobju od dve uri pred predvidenim časom prihoda do dve uri po njem naslednje meteorološke razmere:

    (i)

    baza oblakov najmanj 120 m (400 ft) nad minimumom za postopek instrumentalnega prileta;

    (ii)

    vidljivost najmanj 1 500 m večja od minimuma za postopek, in

    3.

    je pri namembnem kraju na morju določena točka brez povratka (PNR).

    NCO.OP.145   Polnjenje rezervoarjev za gorivo, medtem ko so potniki na zrakoplovu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem

    (a)

    Rezervoarji zrakoplova se ne polnijo z gorivom avgas (letalski bencin) ali gorivom široke frakcije ‚wide-cut‘ ali mešanico teh vrst goriv, medtem ko so potniki na zrakoplovu, med njihovim vkrcavanjem ali izkrcavanjem.

    (b)

    Rezervoarji zrakoplova se ne polnijo z vsemi drugimi vrstami goriva, medtem ko so potniki na zrakoplovu, med njihovim vkrcavanjem in izkrcavanjem, če ni prisoten vodja zrakoplova ali drugo usposobljeno osebje, ki je pripravljeno začeti in voditi evakuacijo zrakoplova na najlažje izvedljiv in najhitrejši razpoložljivi način.

    NCO.OP.150   Prevoz potnikov

    Vodja zrakoplova zagotovi, da so pred in med vožnjo po tleh, vzletom in pristankom ter ko je to potrebno zaradi varnosti, vsi potniki na zrakoplovu na svojem sedežu ali ležišču s pravilno zapetim varnostnim pasom ali zadrževalno napravo, razen pri balonih.

    NCO.OP.155   Kajenje na zrakoplovu – letala in helikopterji

    Vodja zrakoplova ne dovoli kajenja na zrakoplovu:

    (a)

    če meni, da je to potrebno zaradi varnosti, in

    (b)

    med ponovnim polnjenjem rezervoarjev zrakoplova.

    NCO.OP.156   Kajenje na zrakoplovu – jadralna letala in baloni

    Na jadralnem letalu ali balonu ne sme nihče kaditi.

    NCO.OP.160   Meteorološke razmere

    (a)

    Vodja zrakoplova začne ali nadaljuje let po pravilih VFR samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo vremenske razmere na poti in v predvidenem namembnem kraju ob predvidenem času uporabe na ravni veljavnih operativnih minimumov za lete VFR ali nad njimi.

    (b)

    Vodja zrakoplova začne ali nadaljuje let po pravilih IFR do načrtovanega namembnega letališča samo, če najnovejše razpoložljive meteorološke informacije kažejo, da bodo ob predvidenem času prihoda vremenske razmere na namembnem letališču ali vsaj na enem od nadomestnih namembnih letališč na ravni veljavnih letaliških operativnih minimumov ali nad njimi.

    (c)

    Če let vključuje dele VFR in IFR, se meteorološke informacije iz točk (a) in (b) uporabljajo, če so pomembne.

    NCO.OP.165   Led in drugi kontaminanti – postopki na tleh

    Vodja zrakoplova začne vzlet šele, ko je zrakoplov brez vseh nanosov, ki bi lahko škodljivo vplivali na zmogljivost ali vodljivost zrakoplova, razen v skladu z letalskim priročnikom zrakoplova.

    NCO.OP.170   Led in drugi kontaminanti – postopki med letom

    (a)

    Vodja zrakoplova začne let ali namerno leti v pričakovano ali dejansko zaledenitev, če je zrakoplov certificiran in opremljen za obvladovanje takih razmer v skladu s točko 2.a.5 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 216/2008.

    (b)

    Če zaledenitev presega intenzivnost zaledenitve, za katero je zrakoplov certificiran, ali če zrakoplov, ki ni certificiran za letenje v znanih razmerah zaledenitve, naleti na zaledenitev, vodja zrakoplova nemudoma zapusti take razmere s spremembo nivoja letenja in/ali poti ter po potrebi obvesti kontrolo zračnega prometa o nevarnosti.

    NCO.OP.175   Pogoji za vzlet – letala in helikopterji

    Vodja zrakoplova se pred začetkom vzleta prepriča, da:

    (a)

    po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na letališču ali območju delovanja in stanje vzletno-pristajalne steze ali območja FATO, ki ju namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega vzleta in odhoda ter

    (b)

    bodo izpolnjeni veljavni letališki operativni minimumi.

    NCO.OP.176   Pogoji za vzlet – baloni

    Vodja balona se pred začetkom vzleta prepriča, da po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na območju delovanja ali letališču ne bo preprečilo varnega vzleta in odhoda.

    NCO.OP.180   Simulirane neobičajne situacije med letom

    (a)

    Vodja zrakoplova zagotovi, da se pri prevozu potnikov ali tovora ne simulirajo:

    1.

    situacije, za katere je potrebna uporaba postopkov v neobičajnih razmerah ali v sili, ali

    2.

    leta v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC).

    (b)

    Brez poseganja v točko (a) se take situacije lahko simulirajo s piloti pripravniki na zrakoplovu med leti za usposabljanje, ki jih izvaja potrjena organizacija za usposabljanje.

    NCO.OP.185   Upravljanje goriva med letom

    Vodja zrakoplova redno preverja, ali količina preostalega uporabnega goriva ali balasta na letu ni manjša od količine goriva, ki se zahteva za nadaljevanje leta do vremensko sprejemljivega letališča ali območja delovanja, pri čemer mora ostati načrtovana rezerva goriva v skladu z NCO.OP.125, NCO.OP.126 ali NCO.OP.127.

    NCO.OP.190   Uporaba dodatnega kisika

    Vodja zrakoplova zagotovi, da on in člani letalske posadke, ki opravljajo naloge, pomembne za varno delovanje zrakoplova med letom, uporabijo dodatni kisik vedno, ko višina kabine preseže 10 000 ft za več kot 30 minut in ko višina kabine preseže 13 000 ft.

    NCO.OP.195   Zaznavanje bližine tal

    Če vodja zrakoplova ali sistem za opozarjanje na bližino tal zazna neprimerno bližino tal, vodja zrakoplova takoj sprejme popravne ukrepe za vzpostavitev varnih pogojev letenja.

    NCC.OP.200   Sistem za preprečevanje trčenj v zraku (ACAS II)

    Če je v uporabi sistem ACAS II, so operativni postopki in usposabljanje v skladu z Uredbo (EU) št. 1332/2011.

    NCO.OP.205   Pogoji pri priletu in pristanku – letala in helikopterji

    Vodja zrakoplova se pred začetkom prileta za pristanek prepriča, da po podatkih, ki so mu na voljo, vreme na letališču ali območju delovanja ter stanje vzletno-pristajalne steze ali območja FATO, ki ju namerava uporabiti, ne bosta ovirala varnega prileta, pristanka ali neuspelega prileta.

    NCO.OP.210   Začetek in nadaljevanje prileta – letala in helikopterji

    (a)

    Vodja zrakoplova lahko začne instrumentalni prilet ne glede na javljeno vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze/vidljivost (RVR/VIS).

    (b)

    Če je javljeni RVR/VIS manjši od veljavnega minimuma, se prilet ne nadaljuje:

    1.

    pod višino 1 000 ft nad letališčem; ali

    2.

    v del končnega prileta, če je nadmorska/relativna višina odločitve (DA/H) ali najmanjša nadmorska/relativna višina spuščanja (MDA/H) več kot 1 000 ft nad letališčem.

    (c)

    Če RVR ni na voljo, se vrednosti RVR lahko dobijo s pretvorbo javljene vidljivosti.

    (d)

    Če se po prečkanju 1 000 ft nad letališčem javljeni RVR/VIS zmanjša pod veljavni minimum, se prilet lahko nadaljuje do DA/H ali MDA/H.

    (e)

    Prilet se lahko nadaljuje pod DA/H ali MDA/H in pristanek se lahko zaključi, če so pri DA/H ali MDA/H vizualne reference, ki ustrezajo vrsti priletne operacije in predvideni vzletno-pristajalni stezi, vzpostavljene in ohranjene.

    (f)

    RVR cone dotika s tlemi je vedno kontrolni.

    NCO.OP.215   Operativne omejitve – toplozračni baloni

    Toplozračni balon lahko vzleti ponoči, če je na njem dovolj goriva za pristanek podnevi.

    PODDEL C

    ZMOGLJIVOST IN OPERATIVNE OMEJITVE ZRAKOPLOVOV

    NCO.POL.100   Operativne omejitve – vsi zrakoplovi

    (a)

    V kateri koli fazi operacije so obremenitev, masa in, razen za balone, lega masnega središča zrakoplova v skladu z omejitvami iz letalskega priročnika zrakoplova ali enakovrednega dokumenta.

    (b)

    Plakati, seznami, oznake instrumentov ali njihove kombinacije, ki vsebujejo navedene operativne omejitve iz letalskega priročnika zrakoplova za vizualno predstavitev, so prikazani na zrakoplovu.

    NCO.POL.105   Tehtanje

    (a)

    Operator zagotovi, da se masa zrakoplova in, razen pri balonih, masno središče določita z dejanskim tehtanjem pred začetkom njegove uporabe. Upoštevajo in ustrezno dokumentirajo se skupni učinki predelav in popravil na maso in ravnotežje. Navedene informacije se dajo na voljo vodji zrakoplova. Zrakoplov se znova stehta, če učinek predelav na maso in ravnotežje ni točno znan.

    (b)

    Tehtanje izvede proizvajalec zrakoplova ali potrjena organizacija za vzdrževanje.

    NCO.POL.110   Zmogljivost – splošno

    Vodja zrakoplova upravlja zrakoplov samo, če zmogljivost zrakoplova omogoča upoštevanje veljavnih pravil letenja in vseh drugih omejitev, ki se uporabljajo za let, uporabljeni zračni prostor ali letališča ali območja delovanja, ob upoštevanju natančnosti vseh uporabljenih kart in zemljevidov.

    PODDEL D

    INSTRUMENTI, PODATKI IN OPREMA

    ODDELEK 1

    Letala

    NCO.IDE.A.100   Instrumenti in oprema – splošno

    (a)

    Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poddelu, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:

    1.

    jih uporablja letalska posadka za upravljanje poti leta;

    2.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCO.IDE.A.190;

    3.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCO.IDE.A.195 ali

    4.

    so vgrajeni na letalu.

    (b)

    Za naslednje dele, če se zahtevajo v tem poddelu, se ne zahteva odobritev opreme:

    1.

    rezervne varovalke;

    2.

    samostojne prenosne svetilke;

    3.

    točni časomer;

    4.

    komplete za prvo pomoč;

    5.

    opremo za preživetje in signaliziranje;

    6.

    vodno sidro in opremo za privez ter

    7.

    otroško zadrževalno napravo.

    (c)

    Instrumenti in oprema, ki se ne zahtevajo v tem poddelu, ter katera koli druga oprema, ki se ne zahteva v drugih veljavnih prilogah, vendar so na zrakoplovu, izpolnjujejo naslednji zahtevi:

    1.

    informacij, ki jih zagotavljajo ti instrumenti ali oprema, letalska posadka ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 216/2008 ali NCO.IDE.A.190 in NCO.IDE.A.195 in

    2.

    instrumenti in oprema ne vplivajo na plovnost letala, niti pri okvarah ali napakah.

    (d)

    Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi član letalske posadke, ki jih mora uporabljati.

    (e)

    Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo.

    NCO.IDE.A.105   Minimalna oprema za let

    Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij letala, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka, razen če:

    (a)

    se letalo uporablja v skladu s seznamom MEL, če je določen, ali

    (b)

    če ima letalo dovoljenje za letenje, izdano v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti.

    NCO.IDE.A.110   Rezervne električne varovalke

    Letala so opremljena z rezervnimi električnimi varovalkami razredov, ki so potrebni za popolno zaščito električnega kroga, za zamenjavo varovalk, ki jih je dovoljeno zamenjati med letom.

    NCO.IDE.A.115   Operativne luči

    Letala, ki se uporabljajo ponoči, so opremljena s:

    (a)

    sistemom luči proti trčenju;

    (b)

    navigacijskimi/pozicijskimi lučmi;

    (c)

    pristajalnim žarometom;

    (d)

    razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema letala, za zagotavljanje ustrezne osvetlitve vseh instrumentov in opreme, pomembnih za varno delovanje letala;

    (e)

    razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema letala, za zagotavljanje osvetlitve vseh prostorov za potnike;

    (f)

    samostojno prenosno svetilko za vsa mesta članov posadke in

    (g)

    lučmi zaradi uskladitve z mednarodnimi predpisi za preprečevanje trčenj na morju, če se letalo uporablja kot vodno letalo.

    NCO.IDE.A.120   Operacije po pravilih VFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema

    (a)

    Letala, ki se uporabljajo podnevi po pravilih VFR, so opremljena z napravami za merjenje in prikazovanje:

    1.

    magnetne smeri;

    2.

    časa v urah, minutah in sekundah;

    3.

    tlačne višine;

    4.

    indicirane hitrosti in

    5.

    Machovega števila, če so omejitve hitrosti izražene z Machovim številom.

    (b)

    Letala, ki se uporabljajo ponoči v vizualnih meteoroloških razmerah (VMC) ali v razmerah, ko letala ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, imajo poleg opreme iz točke (a) še naslednjo opremo:

    1.

    naprave za merjenje in prikazovanje:

    (i)

    zavoja in zdrsa;

    (ii)

    položaja;

    (iii)

    navpične hitrosti in

    (iv)

    stabilizirane smeri

    ter

    2.

    napravo za prikazovanje, kdaj žiroskopski instrumenti niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo.

    (c)

    Letala, ki se uporabljajo v pogojih, ko jih ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, imajo poleg opreme iz točk (a) in (b) še napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz točke (a)(4) zaradi kondenzacije ali zaledenitve.

    NCO.IDE.A.125   Operacije po pravilih VFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema

    Letala, ki se uporabljajo po pravilih IFR, so opremljena z:

    (a)

    napravo za merjenje in prikazovanje:

    1.

    magnetne smeri;

    2.

    časa v urah, minutah in sekundah;

    3.

    tlačne višine;

    4.

    indicirane hitrosti;

    5.

    navpične hitrosti;

    6.

    zavoja in zdrsa;

    7.

    položaja;

    8.

    stabilizirane smeri;

    9.

    temperature zunanjega zraka in

    10.

    Machovega števila, če so omejitve hitrosti izražene z Machovim številom;

    (b)

    napravo za prikazovanje, kdaj žiroskopski instrumenti niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo, in

    (c)

    napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz točke (a)(4) zaradi kondenzacije ali zaledenitve.

    NCO.IDE.A.130   Sistem opozarjanja na teren (TAWS)

    Turbinska letala, certificirana za največje število potniških sedežev nad devet, so opremljena s sistemom TAWS, ki izpolnjuje zahteve za:

    (a)

    opremo razreda A v skladu s sprejemljivim standardom za letala, za katera je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano po 1. januarju 2011, ali

    (b)

    opremo razreda B v skladu s sprejemljivim standardom za letala, za katera je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano 1. januarja 2011 ali pred tem.

    NCO.IDE.A.135   Interfonski sistem za letalsko posadko

    Letala, ki jih upravlja posadka z več kot enim članom, so opremljena z interfonskim sistemom za letalsko posadko, vključno s slušalkami in mikrofoni, ki jih uporabljajo vsi člani letalske posadke.

    NCO.IDE.A.140   Sedeži, sedežni varnostni pasovi, zadrževalni sistemi in otroške zadrževalne naprave

    (a)

    Letala so opremljena z:

    1.

    sedeži ali ležišči za vse osebe na letalu, stare 24 mesecev ali več;

    2.

    varnostnim pasom na vsakem potniškem sedežu in zadrževalnimi pasovi za vsako ležišče;

    3.

    otroško zadrževalno napravo za vse osebe na letalu, mlajše od 24 mesecev, in

    4.

    varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa na vseh sedežih letalske posadke z enotočkovnim odpenjanjem.

    NCO.IDE.A.145   Komplet za prvo pomoč

    (a)

    Letala so opremljena s kompleti za prvo pomoč.

    (b)

    Komplet za prvo pomoč je:

    1.

    zlahka dostopen za uporabo in

    2.

    se stalno obnavlja.

    NCO.IDE.A.150   Dodatni kisik – letala s kabino pod tlakom

    (a)

    Letala s kabino pod tlakom, ki se uporabljajo na višinah letenja, za katere se zahteva oskrba s kisikom v skladu s točko (b), so opremljena z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika.

    (b)

    Na letalih s kabino pod tlakom, ki se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo:

    1.

    vseh članov posadke in:

    (i)

    100 % potnikov za vsako obdobje, ko tlačna višina kabine presega 15 000 ft, nikakor pa ne za manj kot desetminutno oskrbo;

    (ii)

    najmanj 30 % potnikov za vsako obdobje, ko bo pri izgubi tlaka in ob upoštevanju okoliščin leta tlačna višina v prostoru za potnike med 14 000 ft in 15 000 ft, ter

    (iii)

    najmanj 10 % potnikov za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike med 10 000 ft in 14 000 ft;

    ter

    2.

    vseh, ki so v prostoru za potnike, za najmanj 10 minut pri letalih, ki se uporabljajo na tlačnih višinah nad 25 000 ft ali se uporabljajo pod navedeno višino, vendar v razmerah, ki jim ne omogočajo varnega spusta na tlačno višino 13 000 ft v štirih minutah.

    (c)

    Letala s kabino pod tlakom, ki se uporabljajo na tlačnih višinah nad 25 000 ft, so poleg tega opremljena z napravo za opozarjanje letalske posadke o izgubi tlaka.

    NCO.IDE.A.155   Dodatni kisik – letala, v katerih kabina ni pod tlakom

    (a)

    Letala, v katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo na višinah letenja, za katere se zahteva oskrba s kisikom v skladu s točko (b), so opremljena z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika.

    (b)

    Na letalih, v katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo:

    1.

    vseh članov posadke in najmanj 10 % potnikov za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike med 10 000 ft in 13 000 ft, ter

    2.

    vseh članov posadke in potnikov za vsako obdobje, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike nad 13 000 ft.

    NCO.IDE.A.160   Ročni gasilni aparati

    (a)

    Letala, razen motornih jadralnih letal (TMG) in letal tipa ELA1, so opremljena najmanj z enim ročnim gasilnim aparatom:

    1.

    v pilotski kabini in

    2.

    v vsakem prostoru za potnike, ki je ločen od pilotske kabine, razen če je ta prostor zlahka dostopen za letalsko posadko.

    (b)

    Vrsta in količina sredstva za gašenje za zahtevane gasilne aparate ustrezata vrsti požarov, ki se lahko z večjo verjetnostjo pripetijo v prostoru, v katerem se predvideva uporaba gasilnega aparata, v prostorih, v katerih so osebe, pa morata čim bolj zmanjšati nevarnost koncentracije strupenih plinov.

    NCO.IDE.A.165   Označitev točk prodora

    Če so predeli trupa letala, ki so primerni za vdor reševalnih ekip v letalo v sili, označeni, se ti predeli označijo v skladu s prikazom 1.

    Prikaz 1

    Označitev točk prodora

    Image

    NCO.IDE.A.170   Oddajnik signala na kraju nesreče (ELT)

    (a)

    Letala so opremljena z:

    1.

    oddajnikom signala na kraju nesreče katere koli vrste, če jim je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano 1. julija 2008 ali pred tem;

    2.

    samodejnim oddajnikom signala na kraju nesreče, če jim je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano po 1. juliju 2008, ali

    3.

    oddajniki signala na kraju nesreče za preživele ali osebnim označevalcem (PLB), ki ga ima na sebi član posadke ali potnik, če so certificirana za največje število potniških sedežev šest ali manj.

    (b)

    Oddajniki signala na kraju nesreče katere koli vrste in osebni označevalci lahko hkrati oddajajo na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz.

    NCO.IDE.A.175   Leti nad vodo

    (a)

    Naslednja letala so opremljena z rešilnimi jopiči za vse osebe na letalu ali enakovrednimi individualno napihljivimi napravami za vse osebe na letalu, mlajše od 24 mesecev, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali ležišča:

    1.

    enomotorna kopenska letala, če:

    (i)

    se uporabljajo nad vodo na večji razdalji od kopnega, kot jo je mogoče prejadrati, ali

    (ii)

    vzletajo ali pristajajo na letališču ali območju delovanja, na katerem sta po mnenju vodje zrakoplova vzletna ali priletna pot razporejeni nad vodno gladino tako, da bi v primeru nesreče lahko prišlo do zasilnega pristanka na vodi;

    2.

    vodna letala, ki se uporabljajo nad vodo, in

    3.

    letala, ki se uporabljajo na razdalji od kopnega, primernega za pristanek v sili, ki presega 30 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti ali 50 NM, kar od tega je manj.

    (b)

    Vodna letala, ki se uporabljajo nad vodo, so opremljena z:

    1.

    enim sidrom;

    2.

    enim vodnim sidrom (drogue), če je potrebno kot pomoč pri manevriranju, in

    3.

    opremo za ustvarjanje zvočnih signalov v skladu z mednarodnimi predpisi za preprečevanje trčenj na morju, če je ustrezno.

    (c)

    Vodja letala, ki se uporablja na razdalji od kopnega, primernega za pristanek v sili, ki presega 30 minut letenja pri običajni potovalni hitrosti ali 50 NM, kar od tega je manj, ugotovi tveganja za preživele iz letala v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bo na letalu:

    1.

    oprema za oddajanje signalov v sili;

    2.

    dovolj rešilnih čolnov, ki lahko sprejmejo vse osebe na krovu in so zloženi tako, da omogočajo takojšnjo uporabo v sili, in

    3.

    reševalna oprema, ki zagotavlja sredstva za ohranjanje življenja, kot je ustrezno za predvideni let.

    NCO.IDE.A.180   Oprema za preživetje

    Letala, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, so opremljena s signalnimi napravami in reševalno opremo, vključno s sredstvi za ohranjanje življenja, kot je ustrezno za območje, ki ga bodo preletela.

    NCO.IDE.A.190   Radiokomunikacijska oprema

    (a)

    Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so letala opremljena z radiokomunikacijsko opremo, s katero se lahko izvaja dvosmerna komunikacija z aeronavtičnimi postajami in na frekvencah, ki so v skladu z zahtevami za zračni prostor.

    (b)

    Radiokomunikacijska oprema, če se zahteva v skladu s točko (a), omogoča komuniciranje na letalski frekvenci 121,5 MHz za pomoč v nevarnosti.

    (c)

    Če se zahteva več komunikacijskih oprem, so te med seboj toliko ločene, da okvara ene ne povzroči okvare druge.

    NCO.IDE.A.195   Navigacijska oprema

    (a)

    Letala, ki se uporabljajo na poteh, na katerih navigacije ni mogoče izvajati ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, so opremljena z vso potrebno navigacijsko opremo, ki jim omogoča nadaljevanje leta v skladu z:

    1.

    načrtom leta ATS, če je ustrezno, in

    2.

    veljavnimi zahtevami za zračni prostor.

    (b)

    Letala imajo zadostno navigacijsko opremo za zagotovitev, da v primeru okvare enega dela opreme v kateri koli fazi leta preostala oprema omogoča varno navigacijo v skladu s točko (a) ali varno izvedbo ustreznega ukrepa za izredne razmere.

    (c)

    Letala, ki se uporabljajo za lete, pri katerih se načrtuje pristanek v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC), so opremljena z ustrezno opremo, ki lahko zagotavlja vodenje do točke, s katere je mogoče izvesti vizualni pristanek. Ta oprema lahko zagotavlja tako vodenje za vsako letališče, na katerem je predviden pristanek v razmerah IMC, in vsa določena nadomestna letališča.

    NCO.IDE.A.200   Radarski odzivnik

    Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so letala opremljena s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.

    ODDELEK 2

    Helikopterji

    NCO.IDE.H.100   Instrumenti in oprema – splošno

    (a)

    Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poddelu, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:

    1.

    jih uporablja letalska posadka za upravljanje poti leta;

    2.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCO.IDE.H.190;

    3.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCO.IDE.H.195 ali

    4.

    so vgrajeni na helikopterju.

    (b)

    Za naslednje dele, če se zahtevajo v tem poddelu, se ne zahteva odobritev opreme:

    1.

    samostojne prenosne svetilke;

    2.

    točni časomer;

    3.

    komplete za prvo pomoč;

    4.

    opremo za preživetje in signaliziranje;

    5.

    vodno sidro in opremo za privez ter

    6.

    otroško zadrževalno napravo.

    (c)

    Instrumenti in oprema, ki se ne zahtevajo v tem poddelu, ter katera koli druga oprema, ki se ne zahteva v drugih veljavnih prilogah, vendar so na zrakoplovu, izpolnjujejo naslednji zahtevi:

    1.

    informacij, ki jih zagotavljajo ti instrumenti ali oprema, letalska posadka ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 216/2008 ali NCO.IDE.H.190 in NCO.IDE.H.195 in

    2.

    instrumenti in oprema ne vplivajo na plovnost helikopterja, niti pri okvarah ali napakah.

    (d)

    Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi član letalske posadke, ki jih mora uporabljati.

    (e)

    Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo.

    NCO.IDE.H.105   Minimalna oprema za let

    Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij helikopterja, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka, razen če:

    (a)

    se helikopter uporablja v skladu s seznamom MEL, če je določen, ali

    (b)

    ima helikopter dovoljenje za letenje, izdano v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti.

    NCO.IDE.H.115   Operativne luči

    Helikopterji, ki se uporabljajo ponoči, so opremljeni s:

    (a)

    sistemom luči proti trčenju;

    (b)

    navigacijskimi/pozicijskimi lučmi;

    (c)

    pristajalnim žarometom;

    (d)

    razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema helikopterja, za zagotavljanje ustrezne osvetlitve vseh instrumentov in opreme, pomembnih za varno delovanje helikopterja;

    (e)

    razsvetljavo, ki se napaja iz električnega sistema helikopterja, za zagotavljanje osvetlitve vseh prostorov za potnike;

    (f)

    samostojno prenosno svetilko za vsa mesta članov posadke in

    (g)

    lučmi zaradi uskladitve z mednarodnimi predpisi za preprečevanje trčenj na morju, če je helikopter amfibijski.

    NCO.IDE.H.120   Operacije po pravilih VFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema

    (a)

    Helikopterji, ki se uporabljajo podnevi po pravilih VFR, so opremljeni z napravo za merjenje in prikazovanje:

    1.

    magnetne smeri;

    2.

    časa v urah, minutah in sekundah;

    3.

    tlačne višine;

    4.

    indicirane hitrosti in

    5.

    zdrsa.

    (b)

    Helikopterji, ki se uporabljajo v vizualnih meteoroloških razmerah (VMC) ponoči ali pri vidljivosti manj kot 1 500 m ali v razmerah, ko helikopterja ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, imajo poleg opreme iz točke (a) še naslednjo opremo:

    1.

    napravo za merjenje in prikazovanje:

    (i)

    položaja;

    (ii)

    navpične hitrosti in

    (iii)

    stabilizirane smeri ter

    2.

    napravo za prikazovanje, kdaj žiroskopski instrumenti niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo.

    (c)

    Helikopterji, ki se uporabljajo pri vidljivosti manj kot 1 500 m ali v razmerah, ko helikopterja ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, imajo poleg opreme iz točk (a) in (b) še napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz točke (a)(4) zaradi kondenzacije ali zaledenitve.

    NCO.IDE.H.125   Operacije po pravilih IFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema

    Helikopterji, ki se uporabljajo po pravilih IFR, so opremljeni z:

    (a)

    napravo za merjenje in prikazovanje:

    1.

    magnetne smeri;

    2.

    časa v urah, minutah in sekundah;

    3.

    tlačne višine;

    4.

    indicirane hitrosti;

    5.

    navpične hitrosti;

    6.

    zdrsa;

    7.

    položaja;

    8.

    stabilizirane smeri in

    9.

    temperature zunanjega zraka;

    (b)

    napravo za prikazovanje, kdaj žiroskopski instrumenti niso ustrezno oskrbljeni z električno energijo;

    (c)

    napravo za preprečevanje napak v delovanju sistema za prikaz hitrosti iz točke (a)(4) zaradi kondenzacije ali zaledenitve in

    (d)

    dodatno napravo za merjenje in prikazovanje položaja kot instrumenta v pripravljenosti.

    NCO.IDE.H.126   Dodatna oprema za operacije z enim pilotom po pravilih IFR

    Helikopterji, ki se uporabljajo po pravilih IFR z enim pilotom, so opremljeni z avtopilotom, ki zadrži vsaj višino in smer leta.

    NCO.IDE.H.135   Interfonski sistem za letalsko posadko

    Helikopterji, ki jih upravlja posadka z več kot enim članom, so opremljena z interfonskim sistemom za letalsko posadko, vključno s slušalkami in mikrofoni, ki jih uporabljajo vsi člani letalske posadke.

    NCO.IDE.H.140   Sedeži, sedežni varnostni pasovi, zadrževalni sistemi in otroške zadrževalne naprave

    (a)

    Helikopterji so opremljeni s:

    1.

    sedeži ali ležišči za vse osebe na letalu, stare 24 mesecev ali več;

    2.

    varnostnim pasom na vsakem potniškem sedežu in zadrževalnimi pasovi za vsako ležišče;

    3.

    za helikopterje, ki jim je bilo individualno spričevalo o plovnosti prvič izdano po 31. decembru 2012, varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa za vsakega potnika, starega 24 mesecev ali več;

    4.

    otroško zadrževalno napravo za vse osebe na helikopterju, mlajše od 24 mesecev, in

    5.

    varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa z vgrajeno napravo, ki pri hitrem zaviranju samodejno zadrži trup osebe, ki je s pasom pripeta, na vsakem sedežu letalske posadke.

    (b)

    Varnostni pas z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa ima enotočkovno odpenjanje.

    NCO.IDE.H.145   Komplet za prvo pomoč

    (a)

    Helikopterji so opremljeni s kompletom za prvo pomoč.

    (b)

    Komplet za prvo pomoč je:

    1.

    zlahka dostopen za uporabo in

    2.

    se stalno obnavlja.

    NCO.IDE.H.155   Dodatni kisik – helikopterji, na katerih kabina ni pod tlakom

    (a)

    Helikopterji, na katerih kabina ni pod tlakom in ki se uporabljajo na višinah letenja, za katere se zahteva oskrba s kisikom v skladu s točko (b), so opremljeni z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, s katero je mogoče shraniti in razdeliti potrebne zaloge kisika.

    (b)

    Na helikopterjih, na katerih kabina ni pod tlakom in se uporabljajo nad višinami letenja, na katerih je tlačna višina v prostorih za potnike nad 10 000 ft, je dovolj kisika za dihanje za oskrbo:

    1.

    vseh članov posadke in najmanj 10 % potnikov za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike med 10 000 ft in 13 000 ft, ter

    2.

    vseh članov posadke in potnikov za vsako obdobje, ko bo tlačna višina v prostoru za potnike nad 13 000 ft.

    NCO.IDE.H.160   Ročni gasilni aparati

    (a)

    Helikopterji, razen helikopterjev tipa ELA2, so opremljeni najmanj z enim ročnim gasilnim aparatom:

    1.

    v pilotski kabini in

    2.

    v vsakem prostoru za potnike, ki je ločen od pilotske kabine, razen če je ta prostor zlahka dostopen za letalsko posadko.

    (b)

    Vrsta in količina sredstva za gašenje za zahtevane gasilne aparate ustrezata vrsti požarov, ki se lahko z večjo verjetnostjo pripetijo v prostoru, v katerem se predvideva uporaba gasilnega aparata, v prostorih, v katerih so osebe, pa morata čim bolj zmanjšati nevarnost koncentracije strupenih plinov.

    NCO.IDE.H.165   Označitev točk prodora

    Če so predeli trupa helikopterja, ki so primerni za vdor reševalnih ekip v helikopter v sili, označeni, se ti predeli označijo v skladu s prikazom 1.

    Prikaz 1

    Označitev točk prodora

    Image

    NCO.IDE.H.170   Oddajnik signala na kraju nesreče (ELT)

    (a)

    Helikopterji, certificirani za največje število potniških sedežev nad šest, so opremljeni s:

    1.

    samodejnim oddajnikom signala na kraju nesreče in

    2.

    enim oddajnikom signala na kraju nesreče za preživele ELT (ELT(S)) v rešilnem čolnu ali na rešilnem jopiču, če se helikopter uporablja na razdalji od kopnega, ki presega tri minute letenja pri običajni potovalni hitrosti.

    (b)

    Helikopterji, certificirani za največje število potniških sedežev šest ali manj, so opremljeni z oddajnikom ELT(S) signala na kraju nesreče ali osebnim označevalcem (PLB), ki ga ima na sebi vodja zrakoplova ali potnik.

    (c)

    Oddajniki signala na kraju nesreče katere koli vrste in osebni označevalci lahko hkrati oddajajo na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz.

    NCO.IDE.H.175   Leti nad vodo

    (a)

    Helikopterji so opremljeni z rešilnimi jopiči za vse osebe na helikopterju ali enakovrednimi napihljivimi napravami za vse osebe na helikopterju, mlajše od 24 mesecev, ki jih imajo te na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža ali ležišča, če:

    1.

    se uporabljajo nad vodo na taki razdalji od kopnega, ki presega avtorotacijsko razdaljo in v primeru odpovedi ključnega motorja ne morejo zadržati vodoravnega leta;

    2.

    se uporabljajo nad vodo na taki razdalji od kopnega, ki presega 10 minut pri običajni potovalni hitrosti in v primeru odpovedi ključnega motorja lahko zadržijo vodoravni let;

    3.

    vzletajo ali pristajajo na letališču/območju delovanja, na katerem poteka vzletna ali priletna pot nad vodo.

    (b)

    Vsak rešilni jopič ali enakovredna individualno napihljiva naprava je opremljena z virom električne osvetlitve za lažje lociranje oseb.

    (c)

    Vodja helikopterja, ki se uporablja nad vodo na razdalji od kopnega, ki presega 30 minut pri običajni potovalni hitrosti ali 50 NM, kar od tega je manj, ugotovi tveganja za preživele iz helikopterja v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bodo na helikopterju:

    1.

    oprema za oddajanje signalov v sili;

    2.

    dovolj rešilnih čolnov, ki lahko sprejmejo vse osebe na helikopterju in so zloženi tako, da omogočajo takojšnjo uporabo v sili, in

    3.

    reševalna oprema, ki zagotavlja sredstva za ohranjanje življenja, kot je ustrezno za predvideni let.

    (d)

    Vodja helikopterja ugotovi tveganja za preživele iz helikopterja v primeru pristanka v sili na vodi pri odločanju, ali si morajo vse osebe na helikopterju nadeti rešilni jopič iz točke (a).

    NCO.IDE.H.180   Oprema za preživetje

    Helikopterji, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, so opremljeni s signalnimi napravami in reševalno opremo, vključno s sredstvi za ohranjanje življenja, kot je lahko ustrezno za območje, ki ga bodo preleteli.

    NCO.IDE.H.185   Vsi helikopterji na letih nad vodo – pristanek v sili na vodi

    Helikopterji, ki se uporabljajo nad vodo v neprijaznem okolju v oddaljenosti od kopnega več kot 50 NM, so:

    (a)

    zasnovani za pristanek na vodi v skladu z ustrezno plovnostno kodo;

    (b)

    certificirani za pristanek v sili na vodi v skladu z ustrezno plovnostno kodo ali

    (c)

    opremljeni z reševalno opremo za plovbo.

    NCO.IDE.H.190   Radiokomunikacijska oprema

    (a)

    Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so helikopterji opremljeni z radiokomunikacijsko opremo, s katero se lahko izvaja dvosmerna komunikacija z aeronavtičnimi postajami in na frekvencah, ki so v skladu z zahtevami za zračni prostor.

    (b)

    Radiokomunikacijska oprema, če se zahteva v skladu s točko (a), omogoča komuniciranje na letalski frekvenci 121,5 MHz za pomoč v nevarnosti.

    (c)

    Če se zahteva več komunikacijskih oprem, so te med seboj toliko ločene, da okvara ene ne povzroči okvare druge.

    (d)

    Če se zahteva radijski komunikacijski sistem, so helikopterji opremljeni z interfonskim sistemom za letalsko posadko iz NCO.IDE.H.135 in gumbom za oddajanje na krmilu za vsakega zahtevanega pilota in/ali člana posadke na njegovi delovni postaji.

    NCO.IDE.H.195   Navigacijska oprema

    (a)

    Helikopterji, ki se uporabljajo na poteh, na katerih navigacije ni mogoče izvajati ob upoštevanju vizualnih orientacijskih znakov, so opremljeni z navigacijsko opremo, ki jim omogoča nadaljevanje leta v skladu z:

    1.

    načrtom leta ATS, če je ustrezno, in

    2.

    veljavnimi zahtevami za zračni prostor.

    (b)

    Helikopterji imajo zadostno navigacijsko opremo za zagotovitev, da v primeru okvare enega kosa opreme v kateri koli fazi leta preostala oprema omogoča varno navigacijo v skladu s točko (a) ali varno izvedbo ustreznega ukrepa za izredne razmere.

    (c)

    Helikopterji, ki se uporabljajo za lete, pri katerih se načrtuje pristanek v instrumentalnih meteoroloških razmerah (IMC), so opremljeni z navigacijsko opremo, ki lahko zagotavlja vodenje do točke, s katere je mogoče izvesti vizualni pristanek. Ta oprema zagotavlja tako vodenje za vsako letališče, na katerem je predviden pristanek v razmerah IMC, in vsa določena nadomestna letališča.

    NCO.IDE.H.200   Radarski odzivnik

    Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so helikopterji opremljeni s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.

    ODDELEK 3

    Jadralna letala

    NCO.IDE.S.100   Instrumenti in oprema – splošno

    (a)

    Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poddelu, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:

    1.

    jih uporablja letalska posadka za upravljanje poti leta;

    2.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCO.IDE.S.145;

    3.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCO.IDE.S.150 ali

    4.

    so vgrajeni na jadralnem letalu.

    (b)

    Za naslednje dele, če se zahtevajo v tem poddelu, se ne zahteva odobritev opreme:

    1.

    samostojne prenosne svetilke;

    2.

    točni časomer;

    3.

    opremo za preživetje in signaliziranje.

    (c)

    Instrumenti in oprema, ki se ne zahtevajo v tem poddelu, ter katera koli druga oprema, ki se ne zahteva v drugih veljavnih prilogah, vendar so na zrakoplovu, izpolnjujejo naslednji zahtevi:

    1.

    informacij, ki jih zagotavljajo ti instrumenti ali oprema, letalska posadka ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 216/2008 in

    2.

    instrumenti in oprema ne vplivajo na plovnost jadralnega letala, niti pri okvarah ali napakah.

    (d)

    Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi član letalske posadke, ki jih mora uporabljati.

    (e)

    Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo.

    NCO.IDE.S.105   Minimalna oprema za let

    Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij jadralnega letala, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka, razen če:

    (a)

    se jadralno letalo uporablja v skladu s seznamom MEL, če je določen, ali

    (b)

    ima jadralno letalo dovoljenje za letenje, izdano v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti.

    NCO.IDE.S.115   Operacije po pravilih VFR – instrumenti za letenje in navigacijo

    (a)

    Jadralna letala, ki se uporabljajo podnevi po pravilih VFR, so opremljena z napravo za merjenje in prikazovanje:

    1.

    pri jadralnih letalih z motorjem, magnetne smeri;

    2.

    časa v urah, minutah in sekundah;

    3.

    tlačne višine in

    4.

    indicirane hitrosti.

    (b)

    Jadralna letala, ki se uporabljajo v razmerah, ko jadralnega letala ni mogoče zadržati na želeni poti leta brez enega ali več dodatnih instrumentov, imajo poleg opreme iz točke (a) še napravo za merjenje in prikazovanje:

    1.

    navpične hitrosti;

    2.

    položaja ali zavoja in zdrsa ter

    3.

    magnetne smeri.

    NCO.IDE.S.120   Letenje v oblakih – instrumenti za letenje in navigacijo

    Jadralna letala, ki se uporabljajo za letenje v oblakih, so opremljena z napravo za merjenje in prikazovanje:

    (a)

    magnetne smeri;

    (b)

    časa v urah, minutah in sekundah;

    (c)

    tlačne višine;

    (d)

    indicirane hitrosti;

    (e)

    navpične hitrosti in

    (f)

    položaja ali zavoja in zdrsa.

    NCO.IDE.S.125   Sedeži in zadrževalni sistemi

    (a)

    Jadralna letala so opremljena s:

    1.

    sedežem za vsako osebo na jadralnem letalu in

    2.

    varnostnim pasom z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa za vsak sedež v skladu z letalskim priročnikom zrakoplova.

    (b)

    Varnostni pas z zadrževalnim sistemom za zgornji del trupa ima enotočkovno odpenjanje.

    NCO.IDE.S.130   Dodatni kisik

    Jadralna letala, ki se uporabljajo na tlačnih višinah nad 10 000 ft, so opremljena z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, ki vsebuje dovolj kisika za dihanje za oskrbo:

    (a)

    članov posadke za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina med 10 000 ft in 13 000 ft, in

    (b)

    vseh članov posadke in potnikov za vsako obdobje, ko bo tlačna višina nad 13 000 ft.

    NCO.IDE.S.135   Leti nad vodo

    Vodja jadralnega letala, ki se uporablja nad vodo, ugotovi tveganja za preživele iz jadralnega letala v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bodo na jadralnem letalu:

    (a)

    rešilni jopiči ali enakovredne individualno napihljive naprave za vse osebe na jadralnem letalu, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zloženi na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega sedeža;

    (b)

    oddajnik signala na kraju nesreče (ELT) ali osebni označevalec (PLB), ki ga ima na sebi vodja zrakoplova ali potnik in lahko hkrati oddaja na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz in

    (c)

    oprema za oddajanje signalov v sili pri izvajanju leta:

    1.

    nad vodo na taki razdalji od kopnega, ki je ni mogoče prejadrati, ali

    2.

    kjer sta vzletna ali priletna pot razporejeni nad vodno gladino tako, da bi v primeru nesreče lahko prišlo do zasilnega pristanka na vodi.

    NCO.IDE.S.140   Oprema za preživetje

    Jadralna letala, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, so opremljena s signalnimi napravami in reševalno opremo, kot je ustrezno za območje, ki ga bodo preletela.

    NCO.IDE.S.145   Radiokomunikacijska oprema

    (a)

    Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so jadralna letala opremljena z radiokomunikacijsko opremo, s katero se lahko izvaja dvosmerna komunikacija z aeronavtičnimi postajami in na frekvencah, ki so v skladu z zahtevami za zračni prostor.

    (b)

    Radiokomunikacijska oprema, če se zahteva v skladu s točko (a), omogoča komuniciranje na letalski frekvenci 121,5 MHz za pomoč v nevarnosti.

    NCO.IDE.S.150   Navigacijska oprema

    Jadralna letala so opremljena z navigacijsko opremo, potrebno za nadaljevanje leta v skladu z:

    (a)

    načrtom leta ATS, če je ustrezno, in

    (b)

    veljavnimi zahtevami za zračni prostor.

    NCO.IDE.S.155   Radarski odzivnik

    Če se to zahteva v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so jadralna letala opremljena s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.

    ODDELEK 4

    Baloni

    NCO.IDE.B.100   Instrumenti in oprema – splošno

    (a)

    Instrumenti in oprema, ki se zahtevajo v tem poddelu, se odobrijo v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti, če:

    1.

    jih uporablja letalska posadka za določitev poti leta;

    2.

    se uporabljajo za doseganje skladnosti z NCO.IDE.B.145 ali

    3.

    so vgrajeni na balonu.

    (b)

    Za naslednje dele, če se zahtevajo v tem poddelu, se ne zahteva odobritev opreme:

    1.

    samostojne prenosne svetilke;

    2.

    točni časomer;

    3.

    komplet za prvo pomoč;

    4.

    opremo za preživetje in signaliziranje.

    (c)

    Instrumenti in oprema, ki se ne zahtevajo v tem poddelu, ter katera koli druga oprema, ki se ne zahteva v drugih veljavnih prilogah, vendar so na zrakoplovu, izpolnjujejo naslednji zahtevi:

    1.

    informacij, ki jih zagotavljajo ti instrumenti ali oprema, letalska posadka ne uporablja za izpolnjevanje zahtev iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 216/2008 in

    2.

    instrumenti in oprema ne vplivajo na plovnost balona, niti pri okvarah ali napakah.

    (d)

    Instrumenti in oprema so zlahka na voljo za uporabo ali zlahka dosegljivi z mesta, na katerem sedi član letalske posadke, ki jih mora uporabljati.

    (e)

    Vsa zahtevana reševalna oprema je zlahka dosegljiva za takojšnjo uporabo.

    NCO.IDE.B.105   Minimalna oprema za let

    Let se ne začne, če kateri koli od instrumentov, delov opreme ali funkcij balona, ki so potrebni za načrtovani let, ne deluje ali manjka, razen če:

    (a)

    se balon uporablja v skladu s seznamom MEL, če je določen, ali

    (b)

    ima balon dovoljenje za letenje, izdano v skladu z veljavnimi zahtevami glede plovnosti.

    NCO.IDE.B.110   Operativne luči

    Baloni, ki se uporabljajo ponoči, so opremljeni s:

    (a)

    pozicijskimi lučmi;

    (b)

    napravo za zagotavljanje ustrezne osvetlitve vseh instrumentov in opreme, pomembnih za varno delovanje balona;

    (c)

    samostojno prenosno svetilko in

    (d)

    toplozračne zračne ladje s:

    1.

    pristajalnim žarometom in

    2.

    lučjo proti trčenju.

    NCO.IDE.B.115   Operacije po pravilih VFR – instrumenti za letenje in navigacijo ter povezana oprema

    Baloni, ki se uporabljajo podnevi po pravilih VFR, so opremljeni z:

    (a)

    napravo za prikazovanje smeri zanosa in

    (b)

    napravo za merjenje in prikazovanje:

    1.

    časa v urah, minutah in sekundah;

    2.

    navpične hitrosti, če se zahteva v skladu z letalskim priročnikom zrakoplova, in

    3.

    tlačne višine, če se zahteva v skladu z letalskim priročnikom zrakoplova, zahtevami za zračni prostor ali če je treba višino nadzorovati zaradi uporabe kisika.

    NCO.IDE.B.120   Komplet za prvo pomoč

    (a)

    Baloni so opremljeni s kompletom za prvo pomoč.

    (b)

    Komplet za prvo pomoč je:

    1.

    zlahka dostopen za uporabo in

    2.

    se stalno obnavlja.

    NCO.IDE.B.121   Dodatni kisik

    Baloni, ki se uporabljajo na tlačnih višinah nad 10 000 ft, so opremljeni z napravo za shranjevanje in razdeljevanje kisika, ki vsebuje dovolj kisika za dihanje za oskrbo:

    (a)

    članov posadke za vsako obdobje, daljše od 30 minut, ko bo tlačna višina med 10 000 ft in 13 000 ft, in

    (b)

    vseh članov posadke in potnikov za vsako obdobje, ko bo tlačna višina nad 13 000 ft.

    NCO.IDE.B.125   Ročni gasilni aparati

    (a)

    Baloni so opremljeni najmanj z enim ročnim gasilnim aparatom, če tako zahtevajo veljavne certifikacijske specifikacije.

    (b)

    Vrsta in količina sredstva za gašenje za zahtevane gasilne aparate ustrezata vrsti požarov, ki se lahko z večjo verjetnostjo pripetijo na balonu, v katerem se predvideva uporaba gasilnega aparata, za vse na balonu pa morata čim bolj zmanjšati nevarnost koncentracije strupenih plinov.

    NCO.IDE.B.130   Leti nad vodo

    Vodja balona, ki se uporablja nad vodo, ugotovi tveganja za preživele iz balona v primeru pristanka v sili na vodi, na podlagi katerih določi, da bodo na balonu:

    (a)

    rešilni jopiči za vse osebe na balonu ali enakovredne napihljive naprave za vse osebe na balonu, mlajše od 24 mesecev, ki jih imajo te osebe na sebi ali so zložene na mestih, na katerih jih osebe, za uporabo katerih so namenjeni, zlahka dosežejo s svojega mesta;

    (b)

    če je na njem več kot šest oseb, oddajnik signala na kraju nesreče, ki lahko hkrati oddaja na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz;

    (c)

    če je na njem do šest oseb, oddajnik signala na kraju nesreče ali osebni označevalec (PLB), ki ga ima na sebi vodja zrakoplova ali potnik in lahko hkrati oddaja na frekvencah 121,5 MHz in 406 MHz, in

    (d)

    oprema za oddajanje signalov v sili.

    NCO.IDE.B.135   Oprema za preživetje

    Baloni, ki se uporabljajo nad območji, na katerih bi bilo iskanje in reševanje posebej zahtevno, so opremljena s signalnimi napravami in reševalno opremo, kot je ustrezno za območje, ki ga bodo preleteli.

    NCO.IDE.B.140   Razna oprema

    (a)

    Baloni so opremljeni z varovalnimi rokavicami za vse člane posadke.

    (b)

    Toplozračni baloni in mešani baloni so opremljeni z:

    1.

    nadomestnim virom vžiga;

    2.

    napravo za merjenje in prikazovanje količine goriva;

    3.

    požarno odejo ali pregrinjalom, odpornim proti ognju;

    4.

    najmanj 25 m dolgo vrvjo z utežjo.

    (c)

    Prostoleteči plinski baloni so opremljeni z nožem.

    NCO.IDE.B.145   Radiokomunikacijska oprema

    (a)

    Če je to v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so baloni opremljeni z radiokomunikacijsko opremo, s katero se lahko izvaja dvosmerna komunikacija z aeronavtičnimi postajami ali na frekvencah, ki so v skladu z zahtevami za zračni prostor.

    (b)

    Radiokomunikacijska oprema, če se zahteva v skladu s točko (a), omogoča komuniciranje na letalski frekvenci 121,5 MHz za pomoč v nevarnosti.

    NCO.IDE.B.150   Radarski odzivnik

    Če se to zahteva v skladu z zahtevami za zračni prostor, v katerem letijo, so baloni opremljeni s sekundarnim nadzorovalnim radarskim (SSR) odzivnikom z vsemi zahtevanimi zmogljivostmi.“


    (1)  UL L 224, 21.8.2012, str. 1.


    Top