27.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/135

(1)

Sklepi Sveta z dne 23. novembra 1998 in 5. novembra 2002 o eurokovancih, namenjenih zbirateljstvu, Priporočilo Komisije 2009/23/ES z dne 19. decembra 2008 o skupnih smernicah za nacionalne strani in izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku (3), ki so bili potrjeni s sklepi Sveta z dne 10. februarja 2009, ter Priporočilo Komisije 2010/191/EU z dne 22. marca 2010 o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo (4), priporočajo prakse v zvezi z izdajo eurokovancev, namenjenih obtoku, vključno s spominskimi eurokovanci, uničenjem za obtok primernih tečajnih eurokovancev in uporabo zbirateljskih eurokovancev.

(2)

Odsotnost zavezujočih določb, ki bi urejale izdajo eurokovancev, lahko privede do različnih praks med državami članicami in s tem onemogoča oblikovanje dovolj povezanega okvira za enotno valuto. Zaradi preglednosti in pravne varnosti je zato treba uvesti zavezujoča pravila o izdaji eurokovancev.

(3)

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (5) imajo kovanci, ki so izraženi v eurih in centih ter v skladu z apoeni in tehničnimi specifikacijami, ki jih je določil Svet, status zakonitega plačilnega sredstva v vseh državah članicah, katerih valuta je euro. Apoeni in tehnične specifikacije eurokovancev so navedeni v Uredbi Sveta (ES) št. 975/98 z dne 3. maja 1998 o apoenih in tehničnih specifikacijah eurokovancev, namenjenih obtoku (6).

(4)

Države članice, katerih valuta je euro, bi morale imeti tudi možnost, da izdajo spominske kovance za 2 eura v spomin na posebne dogodke, pri čemer za število izdaj takih kovancev na leto in državo članico izdajateljico veljajo omejitve. Treba je določiti nekatere omejitve za količino spominskih eurokovancev, da bi takšni kovanci še naprej zajemali manjši odstotek skupnega števila kovancev za 2 eura v obtoku. Vendar pa bi morale te omejitve količine omogočati izdajo zadostne količine kovancev, da se zagotovi učinkovito kroženje spominskih eurokovancev.

(5)

Države članice, katerih valuta je euro, bi morale imeti tudi možnost izdajanja zbirateljskih eurokovancev, ki niso namenjeni obtoku in ki se očitno razlikujejo od tečajnih kovancev. Zbirateljski eurokovanci bi morali imeti status zakonitega plačilnega sredstva samo v državi članici izdajateljici in se ne bi smeli izdajati z namenom dajanja v obtok.

(6)

Primerno je, da se izdaje zbirateljskih eurokovancev upoštevajo v količini kovancev, ki jo odobri Evropska centralna banka, vendar ne za vsako posamezno izdajo, temveč na skupni osnovi.

(7)

Uporabo različnih apoenov eurokovancev in eurobankovcev, kakor je trenutno zasnovana, bi morale pristojne institucije redno in podrobno preučevati na podlagi meril stroškov in podpore javnosti. Komisija bi morala opraviti zlasti oceno učinka nadaljnjega izdajanja kovancev za en in dva centa.

(8)

Da bi preprečili uničenje za obtok primernih tečajnih eurokovancev v eni državi članici, medtem ko bi se lahko pojavila potreba po takšnih kovancih v drugi, bi se morale države članice medsebojno posvetovati pred uničenjem takih kovancev –

1.

„tečajni kovanci“ pomenijo eurokovance, namenjene obtoku, katerih apoeni in tehnične specifikacije so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 975/98;

2.

„spominski kovanci“ pomenijo tečajne kovance, namenjene spominu na posebne dogodke, kakor je določeno v členu 1h Uredbe (ES) št. 975/98;

3.

„zbirateljski kovanci“ pomenijo eurokovance, namenjene zbirateljstvu, ki se ne izdajajo z namenom dajanja v obtok.

(a)

vse države članice, katerih valuta je euro, skupaj izdajo spominske kovance, ali

(b)

se spominski kovanec izda, če funkcija voditelja države začasno ni zasedena ali je zasedena le začasno.

(a)

0,1 % seštetega skupnega neto števila kovancev za 2 eura, ki jih dajo v obtok vse države članice, katerih valuta je euro, do začetka leta pred letom izdaje spominskega kovanca; ta zgornja meja se lahko poviša na 2,0 % seštetega skupnega neto števila kovancev za 2 eura v vseh državah članicah, katerih valuta je euro, če se kovanci izdajo v spomin na splošno znan in zelo simboličen dogodek; država članica izdajateljica v tem primeru navede razloge za uporabo višje zgornje meje ter v naslednjih štirih zaporednih letih ne izda drugih spominskih kovancev ob uporabi višje zgornje meje, ali

(b)

5,0 % seštetega skupnega neto števila kovancev za 2 eura, ki jih da v obtok zadevna država članica do začetka leta pred letom izdaje spominskega kovanca.

(a)

njihova nominalna vrednost je drugačna od nominalne vrednosti tečajnih kovancev;

(b)

njihova podoba ne sme biti podobna skupnim stranem tečajnih kovancev, oziroma če je njihova podoba podobna kateri koli nacionalni strani tečajnih kovancev, se njihov splošni videz še vedno lahko razlikuje;

(c)

njihova barva, premer in teža se očitno razlikujejo od tečajnih kovancev v vsaj dveh od treh naštetih značilnosti; razlika se šteje za očitno, če so vrednosti, vključno z odstopanji, zunaj dovoljenih odstopanj, določenih za tečajne kovance, in

(d)

kovanci nimajo oblikovanega in valovito nazobčanega roba ali oblike „španske rože“.