(1)

Direktiva 2002/32/ES prepoveduje rabo proizvodov, namenjenih za živalsko krmo, katerih vrednosti nezaželenih snovi presegajo najvišje mejne vrednosti iz Priloge I.

(2)

Pri sprejetju Direktive 2002/32/ES je Komisija navedla, da bodo določbe iz Priloge I k navedeni direktivi pregledane na podlagi najnovejše znanstvene ocene tveganja in ob upoštevanju prepovedi redčenja kontaminiranih proizvodov, ki so namenjeni za živalsko krmo in ne izpolnjujejo zahtev.

(3)

Znanstveni odbor za onesnaževalce v prehranjevalni verigi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je 2. februarja 2005 na zahtevo Komisije sprejel mnenje o kamfekloru kot nezaželeni snovi v živalski krmi.

(4)

Kamfeklor je nesistemičen insekticid, ki se skoraj nikjer na svetu ne uporablja več. Mešanice kamfeklora imajo kompleksno sestavo z najmanj 202 ugotovljenima različnima kemično sorodnima spojinama. Zaradi obstojnosti in kemičnih lastnosti je kamfeklor še zmeraj prisoten v okolju.

(5)

Medtem ko se nekatere kemično sorodne spojine, kot je CHB 32, ki so glavne sestavine tehničnih mešanic, relativno hitro biotransformirajo, so druge kemično sorodne spojine, kot so CHB 26, 50 in 62, obstojnejše in se v veliki meri bioakumulirajo v prehranjevalni verigi. Kemično sorodne spojine CHB 26, 50 in 62 se lahko uporabijo kot indikatorji kontaminacije s kamfeklorom. Prisotnost CHB 32 je indikator nedavne kontaminacije in ga je mogoče vključiti v programe spremljanja za odkrivanje možnih goljufij.

(6)

Glavni vir izpostavljenosti živali kamfekloru v krmi sta ribje olje in ribja moka. Ribja krma (predvsem za mesojede vrste) lahko vsebuje znatne količine ribje moke in ribjega olja. Pri drugih živalih se ribja moka redko uporablja, zato je njihova izpostavljenost zaradi krme manjša.

(7)

Ribe so najdovzetnejše za strupenost kamfeklora. Kamfeklor se dobro prenaša v užitna tkiva mastnih rib, medtem ko se slabo prenaša v druge rejne živali. Ribe, zlasti vrste z veliko maščobami, so glavni vir izpostavljenosti ljudi, medtem ko so drugi viri manj pomembni.

(8)

Trenutne splošne najvišje mejne vrednosti kamfeklora v vseh živalskih krmah je primerno nadomestiti z najvišjimi mejnimi vrednostmi kamfeklora v ribjem olju, ribji moki in ribji krmi, da bi zagotovili, da ti proizvodi niso nevarni za zdravje ljudi in živali. Varnost krme se je izboljšala, ker je bila znatno znižana vrednost za ribjo krmo, s katero se neposredno krmijo ribe, ciljno naravnani nadzor teh proizvodov za krmljenje živali, ki so bili prepoznani kot glavni vir izpostavljenosti kamfekloru, pa bo varnost krme še dodatno izboljšal.

(9)

Trenutna splošna najvišja mejna vrednost za kamfeklor ne odraža trenutnih običajnih izvornih vrednosti kontaminacije v ribjem olju. Primerno je določiti najvišjo mejno vrednost za ribje olje, ki upošteva izvorne vrednosti in ne ogroža zdravja ljudi in živali. Ta najvišja mejna vrednost se pregleda zaradi nujnosti uporabe pri različnih dekontaminacijskih postopkih.

(10)

Direktivo 2002/32/ES je treba zato ustrezno spremeniti.

(11)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –