31994R3295

Uredba Sveta (ES) št. 3295/94

z dne 22. decembra 1994

o ukrepih za prepoved sprostitve ponarejenega in piratskega blaga v prosti promet izvoz, ponoven izvoz ali za uvedbo odložnega postopka

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker Uredba Sveta (EGS) št. 3842/86 z dne 1. decembra 1986 o ukrepih za prepoved sprostitve ponarejenega blaga v prosti promet [4] velja od 1. januarja 1988; ker je treba na podlagi izkušenj, pridobljenih v zgodnjih letih njenega izvajanja, potegniti sklepe v zvezi z izboljšanjem delovanja sistema, ki ga je vzpostavila;

ker trženje ponarejenega in piratskega blaga povzroča znatno škodo proizvajalcem in prodajalcem, ki se ravnajo po zakonu, ter imetnikom avtorske ali sorodnih pravic, ter zavaja potrošnike; ker je treba kar najbolj preprečiti, da bi takšno blago prišlo v promet, in sprejeti ukrepe, ki bi se učinkovito spopadli s to nezakonito dejavnostjo, ne da bi ovirali svobodo zakonitega trgovanja; ker se ta cilj dosega tudi s podobnimi prizadevanji na mednarodni ravni;

ker je, kadar so piratsko blago in podobni izdelki uvoženi iz tretjih držav, pomembno prepovedati njihovo sprostitev v prosti promet v Skupnosti ali sprožitev odložnega postopka ter uvesti primeren postopek, ki bi carinskim organom omogočil, da zagotovijo ustrezno upoštevanje takšne prepovedi;

ker naj se ukrepi carinskih organov za prepoved sprostitve ponarejenega ali piratskega blaga v prosti promet oziroma uvedbo odložnega postopka nanašajo tudi na izvoz ali ponovni izvoz takšnega blaga iz Skupnosti;

ker bodo carinski organi glede blaga, za katerega so bili obveščeni in je dano v odložni postopek ali ponovni izvoz, ukrepali le, kadar med pregledom odkrijejo blago, za katerega sumijo, da je ponarejeno ali piratsko;

ker Skupnost upošteva določbe Sporazuma GATT o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, vključno z določbami o trgovini s ponarejenim blagom, še zlasti ukrepe, ki naj se izvajajo na meji;

ker je treba poskrbeti za to, da se carinske organe pooblasti za odločanje o prejetih zahtevah za ukrepanje;

ker naj ukrepanje carinskih organov obsega bodisi odloženo sprostitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz blaga, za katerega sumijo, da je ponarejeno ali piratsko, bodisi zadržanje takšnega blaga, kadar je v odložnem postopku ali se ga ponovno izvozi po uradnem obvestilu, za toliko časa, kolikor je potrebno, da se določi, ali je blago v resnici ponarejeno ali piratsko;

ker je primerno omogočiti državam članicam, da zadržijo zadevno blago za določeno obdobje, in sicer še preden je imetnik pravic vložil zahtevo ali ji je bilo ugodeno, da bi mu omogočili vložiti zahtevo za ukrepanje carinskih organov;

ker naj pristojni organ odloča o predloženih zadevah ob uporabi kriterijev, ki se uporabljajo za odločanje, ali blago, proizvedeno v zadevni državi članici, krši pravice intelektualne lastnine; ker na določbe držav članic o pristojnosti sodnih organov in postopkih ta uredba ne vpliva;

ker je potrebno določiti ukrepe, ki naj se nanašajo na zadevno blago, kadar se ugotovi, da je to ponarejeno ali piratsko; ker naj ti ukrepi ne le odvzamejo ekonomskih koristi poslov tistim, ki so odgovorni za trgovanje s takšnim blagom, in jih kaznujejo, temveč tudi učinkovito odvračajo od tovrstnih nadaljnjih poslov;

ker je treba zato, da bi se izognili resnim motnjam pri carinjenju blaga, ki ga vsebuje osebna prtljaga potnikov, nujno izključiti iz področja uporabe te uredbe blago, uvoženo iz tretjih držav, ki je sicer lahko ponarejeno ali piratsko, v mejah, ki jih določajo pravila Skupnosti o carinski oprostitvi;

ker je treba zagotoviti enotno uporabo skupnih pravil ter zato uvesti postopek Skupnosti, ki omogoča sprejem ukrepov za izvajanje teh pravil v primernem obdobju, in krepitev vzajemne pomoči med državami članicami na eni strani ter med državami članicami in Komisijo na drugi, tako da se zagotovi večja učinkovitost;

ker bo primerno upoštevati možnost povečanja števila pravic intelektualne lastnine, zajetih s to uredbo, med drugim v luči izkušenj, pridobljenih pri njenem uresničevanju;

ker naj se Uredba (EGS) št. 3842/86 zato razveljavi,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošno

Člen 1

1. Ta uredba določa:

(a) pogoje, po katerih ukrepajo carinski organi, kadar je domnevno ponarejeno ali piratsko blago:

- sproščeno v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz,

- najdeno ob pregledu blaga v odložnem postopku v smislu člena 84(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o uvedbi carinskega zakonika Skupnosti [5] ali ki je bilo ponovno izvoženo na podlagi uradnega obvestila; in

(b) ukrepe, ki jih sprejmejo pristojni organi glede tega blaga, kadar ugotovijo, da je v resnici ponarejeno ali piratsko.

2. Za namene te uredbe:

(a) "ponarejeno blago" pomeni:

- blago, vključno z embalažo, ki je brez dovoljenja označeno z blagovno znamko, identično blagovni znamki, ki je veljavno registrirana za enako vrsto blaga ali ki je po njenih bistvenih lastnostih ni mogoče ločiti od take znamke, s čimer krši pravice imetnika zadevne znamke po pravu Skupnosti ali pravu države članice, v kateri je vložena zahteva za ukrepanje carinskih organov,

- kakršen koli simbol blagovne znamke (logotip, etiketa, nalepka, brošura, navodila za uporabo ali garancijski dokument), ne glede na to, ali je predstavljen ločeno ali ne, v istih okoliščinah kot blago iz prve alinee,

- embalaža, ki je označena z blagovno znamko ponarejenega blaga, predstavljena ločeno v enakih okoliščinah kot blago iz prve alineje;

(b) "piratsko blago" pomeni blago, ki je ali ga utelešajo kopije, izdelane brez soglasja imetnika avtorske pravice ali sorodnih pravic ali imetnika pravice iz modela ne glede na to, ali so registrirane po nacionalnem zakonu ali ne, ali osebe z ustreznim pooblastilom imetnika v državi izdelave, kadar izdelava teh kopij krši zadevno pravico po pravu Skupnosti ali pravu države članice, v kateri je vložena zahteva za ukrepanje carinskih organov;

(c) "imetnik pravice" pomeni imetnika blagovne znamke iz točke (a) in/ali ene od pravic iz točke (b) oziroma katerokoli drugo osebo, pooblaščeno za uporabo blagovne znamke in/ali pravic, ali njunega zastopnika;

(d) "deklaracija za sprostitev v prosti promet, izvoz ali ponovni izvoz" pomeni deklaracije v skladu s členom 61 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

3. Vsak kalup ali matrica, posebej oblikovana ali prilagojena za izdelavo ponarejene blagovne znamke ali blaga, označenega s takšno blagovno znamko, ali za izdelavo piratskega blaga, se po potrebi šteje kot "ponarejeno ali piratsko blago", če uporaba takšnih kalupov ali matric krši pravice imetnika pravice po pravu Skupnosti ali pravu države članice, v kateri je vložena zahteva za ukrepanje carinskih organov.

4. Ta uredba se ne uporablja za blago, ki je označeno z blagovno znamko s soglasjem imetnika te blagovne znamke ali je zavarovano z avtorsko ali sorodno pravico ali pravico iz modela in je bilo proizvedeno s soglasjem imetnika pravice, se pa nahaja v enem od položajev iz odstavka 1(a) brez njegovega soglasja.

Prav tako ne velja za blago iz prvega pododstavka, ki je bilo proizvedeno ali je označeno z blagovno znamko pod drugimi pogoji, kot so bili dogovorjeni z imetnikom zadevnih pravic.

POGLAVJE II

Prepoved sprostitve v prosti promet, izvoza, ponovnega izvoza ali uvedbe odložnega postopka za ponarejeno in piratsko blago

Člen 2

Prepovedana je sprostitev v prosti promet, izvoz, ponovni izvoz ali uvedba odložnega postopka za ponarejeno in piratsko blago ob zaključku postopka iz člena 6.

POGLAVJE III

Zahteva za ukrepanje carinskih organov

Člen 3

1. V vsaki državi članici lahko imetnik pravice pri pristojni carinski službi vloži pisno zahtevo za ukrepanje carinskih organov, kadar se blago znajde v enem od položajev iz člena 1(1)(a).

2. Zahteva iz odstavka 1 vsebuje:

- dovolj podroben opis blaga, da carinskim organom omogoči identifikacijo,

- dokazilo, da je vložnik zahteve imetnik pravice za zadevno blago.

Imetnik pravice mora priskrbeti tudi vse ostale pomembne informacije, ki so mu dostopne, da omogoči pristojni carinski službi odločanje ob popolnem poznavanju dejstev, ne da bi bile te informacije pogoj za sprejemljivost zahteve.

V primeru piratskega blaga te informacije, kjer je to le mogoče, vključujejo:

- kraj, kjer se blago nahaja, ali kraj, kamor naj bi bilo poslano,

- podrobne podatke za identifikacijo pošiljke ali embalaže,

- pričakovani datum prihoda ali odhoda blaga,

- uporabljeno prevozno sredstvo,

- identiteto uvoznika, izvoznika ali lastnika.

3. V vlogi mora biti določeno obdobje trajanja ukrepov carinskih organov.

4. Vložniku zahteve se lahko zaračuna taksa za pokritje upravnih stroškov, do katerih pride pri obravnavanju zahteve. Taksa ni nesorazmerna z opravljeno storitvijo.

5. Pristojna carinska služba, pri kateri je bila vložena zahteva, sestavljena skladno z odstavkom 2, obravnava zahtevo in pisno obvesti vložnika o svoji odločitvi.

Kadar ta služba zahtevi ugodi, določi obdobje, v katerem carinski organi ukrepajo. To obdobje lahko na zahtevo imetnika pravice služba, ki je sprejela prvotno odločitev, podaljša.

Pri vsaki zavrnjeni zahtevi se podajo razlogi za zavrnitev, ki so lahko predmet pritožbe.

6. Države članice lahko od imetnika pravice, kadar ugodijo njegovi zahtevi ali kadar ukrepajo po členu 1(1)(a) v skladu s členom 6(1), zahtevajo, naj poskrbi za zavarovanje:

- ki pokriva vsako škodo na njegovi strani do oseb, udeleženih v enem od postopkov iz člena 1(1)(a), kadar se postopek, začet v skladu s členom 6(1), prekine zaradi dejanja ali opustitve imetnika pravice ali kadar se naknadno odkrije, da zadevno blago ni ponarejeno ali piratsko,

- ki zagotavlja izplačilo stroškov, povzročenih v skladu s to uredbo, pri izvajanju carinske kontrole nad blagom v skladu s členom 6.

7. Imetnik pravice mora obvestiti službo iz odstavka 1, če pravica ni več veljavno registrirana ali če je pretekla.

8. Vsaka država članica določi službo znotraj carinskega organa, ki je pristojna za sprejemanje in obravnavanje vlog iz tega člena.

Člen 4

Kadar se carinskemu uradu med pregledi, izvedenimi med enim od carinskih postopkov iz člena 1(1)(a), in preden je imetnik pravic vložil zahtevo ali je bilo tej ugodeno, jasno dozdeva, da je blago ponarejeno ali piratsko, lahko carinski organ v skladu s pravili, ki veljajo v zadevnih državah članicah, obvesti imetnika pravice, kadar je ta znan, o morebitni kršitvi. Carinski organ je pooblaščen za to, da prekine sprostitev blaga ali ga zadrži za dobo treh delovnih dni, da imetniku pravice omogoči vložitev zahteve za ukrepanje v skladu s členom 3.

Člen 5

Odločba o ugoditvi zahtevi imetnika pravice se takoj posreduje carinskim uradom držav članic, ki bi jih lahko zadevalo blago, ki ga vloga opisuje kot domnevno ponarejeno ali piratsko.

POGLAVJE IV

Pogoji ukrepanja carinskih organov in organa, pristojnega za sprejem meritorne odločitve

Člen 6

1. Kadar je carinski urad, ki mu je bila posredovana odločba o ugoditvi zahtevi po členu 5, po posvetovanju z vložnikom, kadar je to potrebno, prepričan, da blago v enem od položajev iz člena 1(1)(a) ustreza opisu ponarejenega ali piratskega blaga, ki ga vsebuje ta odločba, prekine sproščanje blaga ali ga zadrži.

Carinski urad nemudoma obvesti službo, ki je obravnavala zahtevo skladno s členom 3. Ta služba ali carinski urad nato obvesti deklaranta in osebo, ki je zahtevala ukrepanje. V skladu z nacionalnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov, trgovskih in industrijskih skrivnosti ter poklicne in upravne zaupnosti carinski urad ali služba, ki se je ukvarjala z zahtevo, imetnika pravice na njegovo zahtevo obvesti o imenu in naslovu deklaranta ter prejemnika, če je ta znan, s čimer imetniku pravice omogoči, da zahteva od pristojnih organov meritorno odločitev. Carinski urad omogoči vložniku in osebam, vpletenim v katerekoli dejavnosti iz člena 1(1)(a), da preučijo blago, katerega sprostitev je bila prekinjena oziroma je bilo zadržano.

Pri pregledu blaga lahko carinski urad zbere vzorce, da bi pospešil postopek.

2. Trenutno veljavna zakonodaja v državi članici, na katere ozemlju se nahaja blago v enem od položajev iz člena 1(1)(a), se uporablja za:

(a) predložitev zadeve organu, pristojnemu za sprejem meritornih odločitev, in za takojšnje uradno obvestilo carinske službe ali urada iz odstavka 1 o tej predložitvi, razen če zadevo predloži ta služba ali urad;

(b) sprejem odločbe tega organa. Če pravila Skupnosti glede tega ne obstajajo, so kriteriji, ki se uporabljajo za to odločbo, isti kot pri odločanju o tem, ali blago, proizvedeno v zadevni državi članici, krši pravice imetnika. Odločbe, ki jih sprejme pristojni organ, morajo biti obrazložene.

Člen 7

1. Če v desetih dneh po obvestilu o prekinitvi sprostitve blaga ali zadržanju carinski urad iz člena 6(1) ni obveščen o tem, da je bila zadeva predana organu, pristojnemu za sprejem meritornih odločitev o zadevi v skladu s členom 6(2), ali da je ustrezno pooblaščeni organ sprejel začasne ukrepe, se blago sprosti ob pogoju, da so izpolnjene vse carinske formalnosti in da je odločba o zadržanju preklicana.

To obdobje se, kadar je to primerno, lahko podaljša za največ deset delovnih dni.

2. V primeru suma, da blago krši pravice iz modela, lahko lastnik, uvoznik ali prejemnik blaga zahteva, da se zadevno blago prepusti oziroma njegovo zadrževanje prekliče proti varščini pod naslednjimi pogoji:

- carinska služba ali urad iz člena 6(1) je bila obveščena v roku iz odstavka 1, da je bila zadeva predana organu, pristojnemu za sprejem meritorne odločitve iz omenjenega odstavka 1,

- ob izteku časovnega obdobja organ, pooblaščen za to, ni odredil začasnih ukrepov, in

- izpolnjene so bile vse carinske formalnosti.

Varščina mora zadoščati za varovanje interesov imetnika pravice. Plačilo varščine ne vpliva na druga pravna sredstva, ki so na voljo imetniku pravice. Kadar se zadeva preda organu, odgovornemu za sprejem meritorne odločitve, vendar ne na pobudo imetnika pravice, se varščina sprosti, kadar ta oseba ne uveljavi svoje pravice do sprožitve sodnega postopka v 20 delovnih dneh od datuma obvestila o prekinitvi sprostitve blaga ali zadržanju. Kadar se uporablja drugi pododstavek odstavka 1, se to obdobje lahko podaljša na največ 30 delovnih dni.

3. Pogoje, ki urejajo skladiščenje blaga v obdobju prekinjene sprostitve ali zadržanja, določi vsaka država članica.

POGLAVJE V

Določbe o blagu, ki se izkaže za ponarejeno ali piratsko

Člen 8

1. Brez vpliva na druge pravice do pravnih sredstev, ki so na voljo imetniku blagovne znamke, za katero ugotovijo, da je bila ponarejena, ali imetniku avtorske ali sorodne pravice ali pravice iz modela, za katero se izkaže, da je bila piratizirana, sprejmejo države članice potrebne ukrepe, ki pristojnim organom omogočajo:

(a) da praviloma in v skladu z ustreznimi predpisi nacionalnega prava uničijo blago, ki se izkaže za ponarejeno ali piratsko, ali se ga znebijo mimo komercialnih kanalov tako, da preprečijo škodo imetniku pravice, brez kakršnegakoli nadomestila in brez stroškov iz državne blagajne;

(b) da v zvezi s takšnim blagom sprejmejo kakršnekoli druge ukrepe, ki zadevnim osebam učinkovito odvzemajo ekonomske koristi poslov.

Zlasti naslednji ukrepi ne bodo obravnavani kot ukrepi s takšnim učinkom:

- ponovni izvoz ponarejenega ali piratskega blaga v nespremenjenem stanju,

- razen v izjemnih primerih preprosta odstranitev blagovnih znamk, ki so nepooblaščeno pritrjene na ponarejeno blago,

- umestitev blaga v drugačen carinski postopek.

2. Ponarejeno ali piratsko blago se lahko izroči državni blagajni. V tem primeru se uporabi odstavek 1(a).

3. Poleg informacij, podanih v skladu z drugim pododstavkom člena 6(1) in skladno s tam določenimi pogoji, carinski urad ali pristojna služba na zahtevo obvesti imetnika pravice o imenih in naslovih pošiljatelja, uvoznika ali izvoznika ter proizvajalca blaga, za katero se izkaže, da je ponarejeno ali piratsko, ter o količini zadevnega blaga.

POGLAVJE VI

Končne določbe

Člen 9

1. Razen, če zakon države članice, v kateri je zahteva vložena, določa drugače, ugoditev zahtevi, sestavljeni v skladu s členom 3(2), imetniku pravice ne daje pravice do nadomestila, kadar ponarejenega ali piratskega blaga ne odkrije carinski urad in je blago sproščeno ali ne sprejme nobenih ukrepov, da se blago zadrži v skladu s členom 6(1).

2. Razen, če zakon države članice, v kateri je zahteva vložena, določa drugače, carinski organ ali ustrezno pooblaščeni urad zaradi izvrševanja pooblastil v zvezi z bojem proti ponarejenemu in piratskemu blagu ni odgovoren osebam, vpletenim v operacije iz člena 1(1)(a) ali člena 4 v primeru, da te osebe utrpijo izgubo ali škodo, ki je posledica ukrepanja organov.

3. Civilnopravno odgovornost imetnika pravice ureja zakon države članice, v kateri se zadevno blago znajde v enem od položajev iz člena 1(1)(a).

Člen 10

Ta uredba ne velja za blago nekomercialne narave, ki se nahaja v osebni prtljagi potnikov, v mejah, ki veljajo za oprostitev plačila carine.

Člen 11

Poleg tega vsaka država članica uvede kazni, ki veljajo za kršitve člena 2. Takšne kazni morajo biti dovolj stroge, da spodbujajo ravnanje, skladno z ustreznimi predpisi.

Člen 12

Predpise, potrebne za uporabo te uredbe, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 13(3) in (4).

Člen 13

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 247 Uredbe (EGS) št. 2913/92.

2. Odbor preuči vse zadeve v zvezi z uresničevanjem te uredbe, ki jih predlaga njegov predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

3. Predstavnik Komisije odboru predloži osnutek načrtovanih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v času, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost načrtovanih ukrepov. Mnenje se poda z večino, določeno v členu 148(2) Pogodbe za primer odločitev, ki jih mora Svet sprejeti na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v istem členu. Predsednik ne glasuje.

4. Komisija sprejme ukrepe, ki začnejo veljati takoj. Če pa se ukrepi ne ujemajo z mnenjem odbora, jih Komisija nemudoma posreduje Svetu. V tem primeru:

- Komisija odloži uporabo ukrepov, ki jih je sprejela, za ne več kot tri mesece od datuma njihovega posredovanja,

- Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko sprejme drugačno odločitev v roku, določenem v prvi alinei.

Člen 14

Države članice predložijo Komisiji vse ustrezne informacije o uporabi te uredbe.

Komisija te informacije posreduje drugim državam članicam.

Za namen uporabe te uredbe se smiselno uporabljajo določbe Uredbe (EGS) št. 1468/81 z dne 19. maja 1981 o vzajemni pomoči med upravnimi organi držav članic ter o sodelovanju med njimi in Komisijo za zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje o carini ali kmetijstvu [6].

Podrobnosti postopka informiranja se pripravijo v okviru izvedbenih določb v skladu s členom 13(2), (3) in (4).

Člen 15

Komisija na podlagi informacij iz člena 14 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju sistema, še posebej glede gospodarskih in socialnih posledic ponarejanja, in predlaga vse potrebne popravke ali dopolnila v dveh letih od začetka izvajanja te uredbe.

Člen 16

Uredba (EGS) št. 3842/86 se razveljavi z dnem začetka izvajanja te uredbe.

Člen 17

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. julija 1995.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 1994

Za Svet

Predsednik

H. Seehofer

[1] UL C 238, 2.9.1993, str. 9.

[2] UL C 61, 28.2.1994.

[3] UL C 52, 19.2.1994, str. 37

[4] UL L 357, 18.12.1986, str. 1.

[5] UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

[6] UL L 144, 2.6.1981. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 945/87 (UL L 90, 2.4.1987, str. 3).

--------------------------------------------------