Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 1. delu INFCIRC/254/Rev.12 (1)

0A001

„Jedrski reaktorji“ in posebej zanje zasnovana ali pripravljena oprema in komponente:

TLB1.1

Celoviti jedrski reaktorji

0A001.a

„jedrski reaktorji“;

TLB1.1

Jedrski reaktorji, ki so zmožni vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano verižno cepitveno jedrsko reakcijo.

POJASNJEVALNA OPOMBA „Jedrski reaktor“ načeloma vključuje predmete, ki so znotraj reaktorske posode ali so neposredno pritrjeni nanjo, opremo, ki nadzira raven moči v sredici, in sestavne dele, ki običajno vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim. IZVOZ Izvoz celotnega sklopa pomembnega blaga v okviru te razmejitve poteka samo v skladu s postopki iz Smernic. Posamezni predmeti v okviru te funkcionalno opredeljene razmejitve, ki se bodo izvažali samo v skladu s postopki iz Smernic, so našteti v odstavkih 1.2 do 1.11. Vlada si pridržuje pravico, da postopke iz Smernic uporabi tudi za druge predmete v okviru funkcionalno opredeljene razmejitve.

0A001.b

kovinske posode ali njihovi glavni tovarniško zasnovani deli, vključno z glavo reaktorske tlačne posode, ki so posebej izdelani ali pripravljeni tako, da lahko vsebujejo sredico „jedrskega reaktorja“;

TLB1.2

Jedrske reaktorske posode

Kovinske posode ali njihovi večji, tovarniško izdelani deli, ki so posebej načrtovani ali izdelani za to, da vsebujejo sredico jedrskega reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1., pa tudi ustrezni notranji deli jedrskega reaktorja iz odstavka 1.8. spodaj.

POJASNJEVALNA OPOMBA Točka 1.2 zajema jedrske reaktorske posode ne glede na stopnjo tlaka ter vključuje reaktorske tlačne posode in kaladnrije. Točka 1.2 zajema glavo reaktorske posode kot enega glavnih tovarniško izdelanih delov reaktorske posode.

0A001.c

oprema, ki je zasnovana ali pripravljena posebej za vstavljanje ali odstranjevanje goriva v „jedrskem reaktorju“;

TLB1.3

Naprave za polnjenje in praznjenje reaktorskega goriva

Oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za vnašanje ali odstranjevanje goriva v jedrskem reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1.

POJASNJEVALNA OPOMBA Zgoraj navedena oprema omogoča posege med obratovanjem reaktorja ali tehnično zahtevno postavljanje in vstavljanje predmetov ter tako dovoljuje obsežno zamenjavo goriva pri ustavljenem reaktorju v primerih, ko ni neposredne vizualne kontrole in pristopa do jedrskega goriva.

0A001.d

kontrolne palice, ki so zasnovane ali pripravljene posebej za nadzor cepitvenega procesa v „jedrskem reaktorju“, vključno s podpornimi in obesnimi deli ter pogonskimi mehanizmi in vodili za kontrolne palice;

TLB1.4

Kontrolne palice in oprema jedrskega reaktorja

Posebej konstruirane ali izdelane palice, njihovi podporni in obesni deli, pogonski mehanizmi in vodila za kontrolne palice za nadzor cepitvenega procesa v jedrskem reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1.

0A001.e

tlačne cevi, ki so posebej zasnovane ali pripravljene za vstavitev tako gorivnih elementov kot primarnega hladila v „jedrskem reaktorju“;

TLB1.5

Tlačne cevi jedrskega reaktorja

Cevi, ki so posebej načrtovane ali izdelane za to, da vsebujejo gorivne elemente in tudi primarno hladilo v reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1.

POJASNJEVALNA OPOMBA Tlačne cevi so deli gorivnih kanalov, ki so konstruirani, da delujejo pri visokem tlaku, včasih tudi nad 5 MPa.

0A001.f

kovinske cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin (ali sklopi cevi), ki so posebej zasnovane ali pripravljene za uporabo kot zaščitna obloga za rezervoar za gorivo v „jedrskem reaktorju“ in v količinah, ki presegajo 10 kg;

Opomba:   Za cirkonijeve tlačne cevi glej točko 0A001.e, za uparjalne cevi glej točko 0A001.h.

TLB1.6

Zaščitna obloga za reaktorsko gorivo

Kovinske cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin (ali sklopi cevi), ki so posebej izdelane ali pripravljene za uporabo kot zaščitna obloga za gorivo v reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1. in v količinah, ki presegajo 10 kg.

Opomba:  Za cirkonijeve tlačne cevi glej 1.5. Za uparjalne cevi glej 1.8.

POJASNJEVALNA OPOMBA Kovinske cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin za uporabo v jedrskem reaktorju so sestavljene iz cirkonija, pri katerem je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem običajno manjše od 1:500.

0A001.g

črpalke, ki so zasnovane ali pripravljene posebej za kroženje primarnega hladila v „jedrskih reaktorjih“;

TLB1.7

Črpalke primarnega hladila ali cirkulatorji

Črpalke ali cirkulatorji, ki so posebej konstruirani ali izdelani za kroženje primarnega hladila v jedrskem reaktorjem iz zgornjega odstavka 1.1.

POJASNJEVALNA OPOMBA: Posebej konstruirane ali izdelane črpalke ali cirkulatorji vključujejo črpalke za vodno hlajene reaktorje, cirkulatorje za plinsko hlajene reaktorje ter elektromagnetne in mehanske črpalke za reaktorje, hlajene s tekočo kovino. Ta oprema lahko vključuje tudi tehnološko zahtevne zatesnjene ali večkrat zatesnjene sisteme, da se prepreči iztekanje primarnega hladila, črpalke z oklopljenim pogonom in črpalke s sistemi inercijske mase. Ta opredelitev zajema črpalke, za katere je bilo izdano potrdilo v skladu s standardom pododdelka NB (komponente razreda 1) dela I oddelka III kodeksa Ameriškega združenja inženirjev strojništva (American Society of Mechanical Engineers – ASME) ali enakovrednimi standardi.

0A001.h

‚notranji deli jedrskega reaktorja‘, ki so zasnovani ali pripravljeni posebej za uporabo v „jedrskem reaktorju“, vključno z nosilnimi stebri za sredico, gorilnimi kanali, uparjalnimi cevmi, termičnimi ščiti, loputami, mrežnimi podpornimi ploščami sredice reaktorja in mešalnimi ploščami;

Tehnična opomba:

Pojem ‚notranji deli jedrskega reaktorja‘ v točki 0A001.h pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske posode, ki ima eno ali več pomožnih nalog, kakor je na primer podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.

TLB1.8

Notranji deli jedrskega reaktorja

„Notranji deli jedrskega reaktorja“, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v jedrskem reaktorju iz zgornjega odstavka 1.1. To vključuje na primer nosilne stebre za sredico, gorivne kanale, uparjalne cevi, termične ščite, lopute, mrežne oporne plošče sredice reaktorja in difuzijske plošče.

POJASNJEVALNA OPOMBA „Notranji deli jedrskega reaktorja“ so glavni elementi znotraj reaktorske posode, ki imajo eno ali več nalog, kot je podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov, usmerjanje toka primarnega hladila, zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.

0A001.i

toplotni izmenjevalniki:

1.  uparjalniki, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za uporabo v primarnem ali vmesnem hladilnem sredstvu „jedrskega reaktorja“;

2.  drugi toplotni izmenjevalniki, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za uporabo v primarnem hladilnem sredstvu „jedrskega reaktorja“;

Opomba:   Predmet nadzora v točki 0A001.i niso toplotni izmenjevalniki za podporne sisteme reaktorja, npr. zasilni hladilni sistem ali sistem za hlajenje razpadne toplote.

TLB1.9

Toplotni izmenjevalniki

(a) Uparjalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za primarni ali vmesni hladilni krog jedrskega reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1. (b) Drugi toplotni izmenjevalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v primarnem hladilnem krogu jedrskega reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1.

POJASNJEVALNA OPOMBA Uparjalniki so posebej izdelani ali pripravljeni za to, da se toplota, ki nastane v reaktorju, prenese na napajalno vodo zaradi proizvodnje pare. Pri hitrem reaktorju, pri katerem je prisotna tudi vmesna hladilna zanka, se uparjalnik nahaja v vmesnem krogu. V plinsko hlajenemreaktorju se toplotni izmenjevalnik lahko uporabi za prenos toplote na sekundarno plinsko zanko, ki poganja plinsko turbino. Nadzor v sklopu te točke ne vključuje izmenjevalnikov toplote za podporne sisteme reaktorja, npr. zasilni hladilni sistem ali sistem za hlajenje razpadne toplote.

0A001.j

detektorji nevtronov, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za določanje nevtronskega toka v sredici „jedrskega reaktorja“;

TLB1.10

Detektorji nevtronov

Detektorji nevtronov, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za določanje nevtronskega toka v sredici reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ta točka zajema središčne in izvensrediščne detektorje, s katerimi se meri nevtronski tok širokega razpona, običajno med 104 in 1010 nevtroni na cm2 na sekundo ali več. Izvensrediščni so tisti instrumenti, ki so sicer zunaj sredice reaktorja iz zgornjega odstavka 1.1., vendar se nahajajo znotraj biološkega ščita.

0A001.k

‚zunanji termični ščiti‘, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za uporabo v „jedrskih reaktorjih“ za zmanjšanje izgube toplote in zaščito zadrževalnega hrama.

Tehnična opomba:

Pojem ‚zunanji termični ščiti‘ v točki 0A001.k pomeni glavne strukture nad reaktorsko posodo, ki zmanjšujejo izgubo toplote iz reaktorja in znižujejo temperaturo v zadrževalnem hramu.

TLB1.11

Zunanji termični ščiti

„Zunanji termični ščiti“, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v jedrskem reaktorju iz odstavka 1.1. za zmanjšanje izgube toplote in tudi zaščito zadrževalnega hrama.

POJASNJEVALNA OPOMBA „Zunanji termični ščiti“ so glavne strukture nad reaktorsko posodo, ki zmanjšujejo izgubo toplote iz reaktorja in znižujejo temperaturo v zadrževalnem hramu.

0B001

Obrat za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnega cepljivega materiala“ in posebej zanje zasnovana ali pripravljena oprema in komponente, kot sledi:

TLB5

Obrati za ločevanje izotopov naravnega urana, osiromašenega urana ali posebnega cepljivega materiala ter oprema, razen analitičnih instrumentov, posebej konstruirana ali izdelana v ta namen.

0B001.a

obrati, ki so posebej zasnovani za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“, so:

1.  obrat za ločevanje s plinsko centrifugo;

2.  obrat za ločevanje s plinsko difuzijo;

3.  obrat za aerodinamično ločevanje;

4.  obrat za ločevanje s kemično izmenjavo;

5.  obrat za ločevanje z ionsko izmenjavo;

6.  obrat za „lasersko“ ločevanje izotopov v atomski pari;

7.  obrat za „lasersko“ ločevanje izotopov v molekularni pari;

8.  obrat za ločevanje s plazmo;

9.  obrat za elektromagnetno ločevanje;

TLB5

0B001.b

plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za postopke ločevanja v plinskih centrifugah, so:

Tehnična opomba:

pojem ‚materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘ v točki 0B001(b) pomeni katerega koli od naslednjih materialov:

1.  martenzitno jeklo z mejno natezno trdnostjo najmanj 1,95 MPa ali več;

2.  aluminijeve zlitine z mejno natezno trdnostjo najmanj 0,46 MPa ali več ali

3.  „vlaknene ali nitaste materiale“ s „specifičnim modulom“ večjim od 3,18 × 106 m in s „specifično natezno trdnostjo“ večjo od 7,62 × 104 m.

1.  plinske centrifuge;

TLB5.1

5.1.  Plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za uporabo v plinskih centrifugah

UVODNA OPOMBA

Plinska centrifuga je običajno sestavljena iz enega ali več tankostenskih valjev s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so v vakuumu in se vrtijo z visoko obodno hitrostjo razreda velikosti 300 m/s ali več, pri čemer je njihova osrednja os navpična. Za dosego visoke hitrosti morajo imeti konstrukcijski materiali vrtljivih sestavnih delov visoko razmerje med trdnostjo in gostoto; sklop rotorja in torej tudi njegovi posamezni sestavni deli pa morajo biti izdelani z izredno majhnimi dopustnimi odstopanji, da se zmanjša neuravnoteženost na najmanjšo možno mero. V primerjavi z drugimi centrifugami je za plinsko centrifugo za obogatitev urana značilno, da ima znotraj rotorske komore eno ali več vrtljivih loput diskaste oblike in mirujoč cevni sestav za dovajanje in odvajanje plinastega UF6, ki ga sestavljajo vsaj trije ločeni kanali, od katerih sta dva priključena na lopatice, ki potekajo od osi rotorja proti obodu rotorske komore. V vakuumu je tudi več kritičnih elementov, ki se ne vrtijo in ki jih, čeprav so posebej konstruirani, ni težko izdelati niti niso izdelani iz posebnega materiala. Vendar pa je za centrifugo potrebno večje število teh sestavnih delov, tako da so lahko te količine pomemben podatek o končni uporabi.

0B001.b

TLB5.1.1

Vrtljivi sestavni deli

0B001.b

2.  celoviti sklopi rotorjev;

TLB5.1.1a

(a)  Celoviti sklopi rotorjev:

tankostenski valji ali večje število med seboj povezanih tankostenskih valjev, ki so izdelani iz enega ali več materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanih v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku. Če so valji povezani, so spojeni z gibkimi spojkami ali obroči, ki so opisani v oddelku 5.1.1(c) v nadaljevanju. Rotor v končni obliki je opremljen z eno ali več notranjimi loputami in končniki, ki so opisani v oddelku 5.1.1(d) in (e) v nadaljevanju. Vendar pa je navedeno opremo mogoče dobaviti tudi delno sestavljeno.

0B001.b.

3.  cevi za rotorje, ki so posebej izdelani tanko stenski valji debeline 12 mm ali manj, s premerom od 75 do 650 mm, ki so izdelani iz „materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto“;

TLB5.1.1b

(b)  Cevi za rotorje:

posebej konstruirani ali izdelani tankostenski valji debeline največ 12 mm, s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so izdelani iz enega ali več materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanih v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku.

0B001.b.

4.  obroči ali spojke z debelino stene do 3 mm in s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za zaporedno povezavo več rotorskih cevi in so izdelani iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

TLB5.1.1c

(c)  Obroči ali spojke:

sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za povezavo več rotorskih cevi. Spojke so kratki valji s prirobnico, z debelino sten do 3 mm in s premerom od 75 mm do 650 mm, izdelane iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku.

0B001.b.

5.  lopute s premerom od 75 do 650 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi in so izdelane iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

TLB5.1.1d

(d)  Lopute:

posebej konstruirani ali izdelani diskasto oblikovani sestavni deli s premerom od 75 mm do 650 mm, ki se vgradijo v notranjost rotorskih cevi centrifuge, da ločujejo odvodno komoro od glavne ločevalne komore ter v nekaterih primerih pomagajo pri kroženju plinastega UF6 v glavni ločevalni komori rotorske cevi; izdelani so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku.

0B001.b.

6.  končniki s premerom od 75 do 650 mm, ki so izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi in so iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;

TLB5.1.1e

(e)  Končniki:

posebej konstruirani ali izdelani diskasto oblikovani sestavni deli s premerom od 75 mm do 650 mm, ki tesnijo oba konca rotorskih cevi in tako zapirajo plinasti UF6 v rotorsko cev; v nekaterih primerih so izdelani tako, da obenem podpirajo rotorsko cev ali so sestavni del zgornjega ležaja ali pa nosijo vrteče se elemente motorja in spodnjega ležaja (končnika); izdelani so iz materiala z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto, opisanega v POJASNJEVALNI OPOMBI k temu oddelku.

TLB5.1.1

POJASNJEVALNA OPOMBA

Materiali, ki se uporabljajo za izdelavo vrtečih se sestavnih delov, so:

(a)  martenzitno jeklo z mejno natezno trdnostjo najmanj 1,95 GPa ali več;

(b)  aluminijeve zlitine z mejno natezno trdnostjo najmanj 0,46 GPa ali več;

(c)  vlaknasti materiali, primerni za uporabo v kompozitnih strukturah s specifičnim modulom najmanj 3,18 × 106 m in s specifično natezno trdnostjo najmanj 7,62 × 104 m (‚specifični modul‘ je razmerje med Youngovim modulom v N/m2 in specifično težo v N/m3; ‚specifična natezna trdnost‘ je razmerje med natezno trdnostjo v N/m2 in specifično težo v N/m3).

0B001.b

TLB5.1.2

Statični sestavni deli

0B001.b

7.  magnetni viseči ležaji:

a.  sklopi ležajev iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom, pri čemer je ohišje zaščiteno ali izdelano iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, magnet pa je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi;

b.  aktivni magnetni ležaji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo s plinskimi centrifugami;

TLB5.1.2A.1

(a)  Magnetni viseči ležaji:

1.  posebej konstruirani ali izdelani sklopi ležajev iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom. Ohišje je izdelano iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.2.). Magnet je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi, opisan v oddelku 5.1.1(e).

Magnet je lahko obročaste oblike z razmerjem med zunanjim in notranjim premerom, manjšim ali enakim 1,6:1. Magnet ima lahko začetnopermeabilnost 0,15 H/m ali več ali remanenco najmanj 98,5 % ali magnetno jakost večjo od 80 kJ/m3. Poleg običajnih lastnosti materiala je pogoj, da odklon med magnetno in geometrijsko osjo ne presega izredno majhnih dopustnih odstopanj (manjših od 0,1 mm) ali da homogenost snovi magneta ustreza posebnim zahtevam.

0B001.b.

TLB5.1.2a2

2.  Aktivni magnetni ležaji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo s plinskimi centrifugami.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Ti ležaji imajo običajno naslednje značilnosti:

0B001.b.

8.  posebej izdelani centrirni skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik;

TLB5.1.2b

(b)  Ležaji/blažilniki:

posebej konstruirani ali izdelani skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik. Polkroglasto konstruiran tečaj gredi ležaja je običajno izdelan iz kaljenega jekla in je pritrjen na spodnji končnik rotorske cevi, opisan v oddelku 5.1.1(e). Gred je lahko uležajena s hidrodinamičnim ležajem. Skodelica ležaja ima obliko okrogle ploščice s polkroglasto vdolbino na eni strani.

Ti sestavni deli so pogosto dobavljeni ločeno od blažilnikov.

0B001.b

9.  molekularne črpalke, ki so sestavljene iz valjev z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami;

TLB5.1.2c

(c)  Molekularne črpalke:

posebej konstruirani ali izdelani valji z notranje strojno obdelanimi ali izvrtanimi spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami. Tipične dimenzije valja so:

notranji premer 75 mm do 650 mm, debelina sten najmanj 10 mm, dolžina je enaka premeru valja ali večja. Utori tipično pravokotnega preseka so globoki najmanj 2 mm.

0B001.b

10.  obročasti statorji motorjev za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) motorje, ki sinhronizirano delujejo v vakuumu, v frekvenčnem območju 600 Hz ali več in z razponom moči 40 VA ali več;

TLB5.1.2d

(d)  Statorji motorjev:

posebej konstruirani ali izdelani obročasti statorji za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) sinhronske motorje z veliko hitrostjo za delovanje v vakuumu pri frekvenci najmanj 600 Hz in z močjo najmanj 40 VA. Statorje lahko sestavlja večfazno navitje okoli laminiranega železnega jedra z majhnimi izgubami z debelino lamel do 2,0 mm.

0B001.b

11.  ohišja in sprejemni deli centrifug za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug, ki so sestavljeni iz togega valja z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelavo obeh koncev, ki so med seboj vzporedni in pravokotni na vzdolžno os valja pod kotom 0,05 stopinj ali manj;

TLB5.1.2e

(e)  Ohišja in sprejemni deli centrifug:

sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug. Ohišje sestavlja tog valj z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelanima koncema, za vgradnjo ležajev z eno ali več prirobnicami. Obdelana konca ohišja sta medsebojno vzporedna in pravokotna na vzdolžno os valja, dovoljeno odstopanje pa ne sme presegati 0,05 stopinj. Ohišje ima lahko tudi obliko satovja, v katero se lahko vgradi več rotorskih sklopov.

0B001.b

12.  odvodne cevi, ki so posebej zasnovane ali pripravljene za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi, ki deluje po principu Pitotove cevi, in ki jih je mogoče namestiti v osrednji sistem za odvajanje plina;

TLB5.1.2f

(f)  Odvodne cevi:

posebej konstruirane ali izdelane cevi za odvajanje plina UF6 iz rotorske cevi po principu Pitotove cevi (to je z odprtino, usmerjeno proti krožečemu plinu v rotorski cevi, na primer z upognitvijo konca radialno usmerjene cevi), ki jih je možno pritrditi na centralni sistem za odvajanje plina.

0B001.b

13.  frekvenčni pretvorniki (konverterji ali inverterji), posebej zasnovani ali pripravljeni za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, ki se uporabljajo pri procesu obogatitve s plinskimi centrifugami, in tudi sestavni deli takšnih pretvornikov, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  večfazna izhodna frekvenca najmanj 600 Hz in

b.  visoka stabilnost (s frekvenčnim krmiljenjem, ki je boljše od 0,2 %);

TLB5.2.5

5.2.5.  Frekvenčni pretvorniki

Frekvenčni pretvorniki (znani tudi kot konverterji ali inverterji), ki so posebej konstruirani ali izdelani za uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, kot so opredeljeni pri 5.1.2(d), ali deli, sestavni deli ali podsklopi takšnih frekvenčnih pretvornikov, ki imajo vse naslednje lastnosti:

1.  večfazna izhodna frekvenca najmanj 600 Hz in

2.  visoka stabilnost (s frekvenčnim krmiljenjem, ki je boljše od 0,2 %).

0B001.b

14.  zaporni in krmilni ventili:

a.  zaporni ventili, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo na plinastih pretokih vstopnega, obogatenega ali osiromašenega plina UF6 posamezne plinske centrifuge;

b.  zaporni ali regulacijski ventili, ki imajo meh kot tesnilo in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali so zaščiteni z njimi, z notranjim premerom od 10 do 160 mm, izdelani ali pripravljeni pa so posebej za uporabo v glavnih ali pomožnih sistemih obratov za obogatitev s plinskimi centrifugami;

TLB5.2.3

5.2.3  Posebni zaporni in regulacijski ventili

(a)  Zaporni ventili, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za reguliranje plinastega pretoka dovajalnega, obogatenega ali osiromašenega UF6 posamezne plinske centrifuge.

(b)  Ročni ali avtomatski zaporni ali regulacijski ventili, ki imajo meh kot tesnilo, so narejeni iz materialov, odpornih proti koroziji z UF6, ali so zaščiteni z njimi, imajo notranji premer od 10 do 160 mm, izdelani ali pripravljeni pa so posebej za uporabo v glavnih ali pomožnih sistemih obratov za obogatitev s plinskimi centrifugami.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Tipični posebej konstruirani ali izdelani ventili vključujejo ventile, ki imajo meh kot tesnilo, ventile tipa za hitro zapiranje, ventile za hitro reguliranje in druge vrste ventilov.

0B001.c

Oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripravljeni za postopek ločevanja s plinsko difuzijo:

1.  pregrade za difuzijo plinov, narejene iz poroznega kovinskega, polimernega ali keramičnega „materiala, odpornega proti koroziji z UF6“, in z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, cevaste oblike in s premerom največ 25 mm;

TLB5.3.1a

Pregrade za difuzijo plinov in materiali za pregrade

(a)  Posebej konstruirani ali izdelani tanki porozni filtri z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline največ 5 mm, cevaste oblike s premerom največ 25 mm, narejeni iz kovinskega, polimernega ali keramičnega materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.4.), in

0B001.c

2.  ohišja difuzorjev plina, izdelana iz „materialov, odpornih ali zaščitenih proti koroziji z UF6“;

TLB5.3.2

Ohišja difuzorjev

Posebej konstruirane ali izdelane neprepustno zaprte posode s pregradami za difuzijo plinov, izdelane iz materiala, ki je odporen proti UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.4), ali zaščitene z njim.

0B001.c

3.  kompresorji ali puhala s sesalno zmogljivostjo 1 m3/min UF6 ali več, izotopnim tlakom do 500 kPa, z razmerjem tlaka 10:1 ali manj in izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali zaščiteni z njimi;

TLB5.3.3

Kompresorji in puhala

Posebej konstruirani ali izdelani kompresorji ali puhala z zmogljivostjo najmanj 1 m3 UF6 na minuto in izhodnim tlakom do 500 kPa, izdelani za dolgotrajno delovanje v okolju z UF6, sem pa spadajo tudi posamezni sklopi takšnih kompresorjev in puhal. Ti kompresorji in puhala omogočajo tlačna razmerja, enaka ali manjša od 10:1, ter so izdelani iz materiala, ki je odporen proti UF6, ali so z njim zaščiteni (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.4).

0B001.c

4.  tesnila rotacijskih gredi, namenjena za kompresorje ali puhala, ki so navedeni v točki 0B001.c.3. in izdelani tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000  cm3 vmesnega plina na minuto;

TLB5.3.4

Tesnila gredi

Posebej konstruirana ali izdelana vakuumska tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja kompresorja ali puhala, povezano s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo vdiranje zraka v notranjo komoro kompresorja ali puhala, ki je napolnjena z UF6. Takšna tesnila so običajno konstruirana tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000  cm3 zraka na minuto.

0B001.c

5.  toplotni izmenjevalniki, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi in zasnovani za razmerje tlaka, ki je zaradi puščanja manjše od 10 Pa/h pod tlačno razliko 100 kPa;

TLB5.3.5

Toplotni izmenjevalniki za hlajenje UF6

Posebej konstruirani ali izdelani toplotni izmenjevalniki iz materiala, ki je odporen proti UF6, ali zaščiteni z njim (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k oddelku 5.4), za tlačno izgubo zaradi puščanja, manjšo od 10 Pa/h pri tlačni razliki 100 kPa.

0B001.c

6.  ventili, ki imajo meh kot tesnilo, ročni ali avtomatizirani, zaporni ali regulacijski, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi;

TLB5.4.4

Posebni zaporni in regulacijski ventili

Posebej konstruirani ali izdelani ročni ali avtomatski zaporni ali regulacijski ventili z mehom za tlačno razbremenitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, za vgradnjo v glavne in pomožne sisteme obratov za obogatitev s plinsko difuzijo.

0B001.d

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamičnega ločevanja, so:

1.  ločevalne šobe, ki imajo režasto ukrivljene kanale s krivinskim polmerom, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6 ter imajo pri izstopu iz šobe ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči plin na dva tokova;

TLB5.5.1

Ločevalne šobe

Posebej konstruirane ali izdelane ločevalne šobe in njihovi sklopi. Ločevalne šobe imajo režasto ukrivljene kanale s polmerom ukrivljenosti, manjšim od 1 mm, in so odporne proti koroziji z UF6, pri izstopu iz šobe pa je ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči tok plina na dva dela.

0B001.d

2.  valjaste ali konične cevi (vrtinčne cevi), ki so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali so zaščitene z njimi, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami;

TLB5.5.2

Vrtinčne cevi

Posebej konstruirane ali izdelane vrtinčne cevi in njihovi sklopi. So valjaste ali stožčaste, izdelane iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami. Cevi imajo lahko na enem ali na obeh koncih šobaste dodatke.

POJASNJEVALNA OPOMBA Dovajani plin vstopa v vrtinčno cev tangencialno na enem koncu ali prek vrtinčnih lopatic ali pa na številnih tangencialnih mestih vzdolž oboda cevi.

0B001.d

3.  kompresorji ali puhala, ki so izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi, in osna tesnila;

TLB5.5.3

TLB5.5.4

Kompresorji in puhala

Posebej konstruirani ali izdelani kompresorji ali puhala, ki so izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji z mešanico nosilnega plina (vodik ali helij), ki vsebuje UF6, ali zaščiteni z njim.

Tesnila gredi

Posebej konstruirana ali izdelana tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja kompresorja ali puhala, povezano s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo puščanje UF6 ali vdiranje zraka ali tesnilnega plina v notranjo komoro kompresorja ali puhala, ki je napolnjena z mešanico UF6 in nosilnega plina.

0B001.d

4.  toplotni izmenjevalniki, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali zaščitenih z njim;

TLB5.5.5

Toplotni izmenjevalniki za hlajenje plina

Posebej konstruirani ali izdelani toplotni izmenjevalniki, ki so izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim.

0B001.d

5.  ohišja elementov za ločevanje, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali zaščiteni z njim, v katera se vgrajujejo vrtinčne (vortex) cevi ali ločevalne šobe;

TLB5.5.6

Ohišja elementov za ločevanje

Posebej konstruirana ali izdelana ohišja elementov za ločevanje za vgradnjo vrtinčnih cevi ali ločevalnih šob; so iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitena z njim.

0B001.d

6.  ventili, ki imajo meh kot tesnilo, ročni ali avtomatizirani, zaporni ali regulacijski, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščiteni z njimi, s premerom 40 mm ali več;

TLB5.5.10

masni spektrometri/ionski izvori FU6

Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri za ‚neposredno‘ vzorčenje iz pretoka plinastega UF6, ki imajo vse naslednje:

1.  zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2.  ionske izvore, izdelane iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3.  ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja

4.  zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

0B001.d

7.  procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij) do deleža UF6 na manj kot 1 ppm, ki vključujejo:

a.  kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (– 120°C) ali manj;

b.  kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120°C) ali manj;

c.  ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina;

d.  hladne plasti UF6 za zamrzovanje UF6;

TLB5.5.12

Sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (vodik ali helij).

POJASNJEVALNA OPOMBA Ti sistemi so konstruirani za zmanjšanje vsebnosti UF6 v nosilnem plinu do 1 ppm in lahko vključujejo opremo, kot je:

(a)  kriogeni toplotni izmenjevalniki in kriogeni ločevalniki za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali

(b)  kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali

(c)  ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF6 od nosilnega plina; ali

(d)  hladne pasti UF6 za zamrzovanje UF6.

0B001.e

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja s kemično izmenjavo, in so:

1.  pulzne kolone za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelane so npr. iz primernih plastičnih materialov, kot so fluorirani ogljikovodikovi polimeri ali steklo, ali zaščitene z njimi);

TLB5.6.1

Kolone za izmenjavo med tekočinama (kemična izmenjava)

Protitočne kolone za kemično izmenjavo med tekočinama z mehanskim izvorom energije, posebej konstruirane ali izdelane za izotopsko obogatitev urana s kemično izmenjavo. Zaradi odpornosti proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline so te kolone in njihova notranjost običajno izdelane iz primernega plastičnega materiala (kot so polimeri fluoriranega ogljikovodika) ali iz stekla ali zaščitene z njim. Kolone so običajno konstruirane tako, da se raztopine zadržujejo v njih do 30 sekund.

0B001.e

2.  centrifugalni kontaktorji za hitro izmenjavo v sistemu tekoče-tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do 30 sekund in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelani so npr. iz primernih plastičnih materialov, kot so fluorirani ogljikovodikovi polimeri ali steklo, ali zaščiteni z njimi);

TLB5.6.2

Centrifugalni kontaktorji za izmenjavo med tekočinama (kemična izmenjava)

Centrifugalni kontaktorji za izmenjavo med tekočinama, posebej konstruirani ali izdelani za obogatitev urana s postopkom kemične izmenjave. Ti kontaktorji z vrtenjem povzročijo disperzijo organske in vodne komponente, nato pa ju ločijo s centrifugiranjem. Zaradi odpornosti proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline so ti kontaktorji običajno izdelani iz primernega plastičnega materiala (kot so polimeri fluoriranega ogljikovodika) ali iz stekla ali zaščiteni z njim. Centrifugalni kontaktorji so običajno konstruirani tako, da se raztopine zadržujejo v njih do 30 sekund.

0B001.e

3.  celice za elektrokemično redukcijo, ki so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini in so namenjene za redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje;

TLB5.6.3a

Sistemi in oprema za redukcijo urana (kemična izmenjava)

(a)  Posebej konstruirane ali izdelane celice za elektrokemično redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje pri postopku izotopske obogatitve urana s kemično izmenjavo. Deli celic, ki so v stiku s procesno raztopino, morajo biti izdelani iz materiala, odpornega proti koroziji s koncentriranimi raztopinami solne kisline.

POJASNJEVALNA OPOMBA Katodni prekat celice mora biti konstruiran tako, da se prepreči ponovna oksidacija urana v višje valentno stanje. Da uran ostane v katodnem prekatu, ima lahko celica neprepustno diafragemsko membrano, izdelano iz posebnega materiala za izmenjavo kationov. Katoda je iz primernega trdnega prevodnika, kot je grafit.

0B001.e

4.  oprema za preskrbovanje elektrokemičnih redukcijskih celic z U+ 4 iz organske faze, ki je izdelana ali zaščitena s primernim materialom (steklo, polimeri fluorogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit), in deli, ki prihajajo v stik z medijem;

TLB5.6.3b

(b)  Posebej konstruirani ali izdelani sistemi na koncu kaskade za odvzem U+ 4 iz pretoka organske komponente, uravnavanje koncentracije kisline in napajanje celic za elektrokemično redukcijo.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ti sistemi so sestavljeni iz opreme za ekstrakcijo s topili za izločanje U + 4 iz organske komponente v vodno raztopino, opreme za izparevanje in/ali druge opreme za uravnavanje in nadziranje pH raztopine, črpalk ali drugih prenosnih naprav za napajanje celic za elektrokemično redukcijo. Pri konstruiranju je pomembno preprečiti onesnaženje vodne komponente z določenimi kovinskimi ioni. Zato dele sistema, ki so v stiku s procesnim tokom, sestavlja oprema, izdelana iz primernega materiala (kot so steklo, polimeri fluoroogljika, polifenilsulfat, polietersulfon in s smolo impregnirani grafit) ali zaščitena z njimi.

0B001.e

5.  sistemi za pripravo vhodnih komponent za proizvodnjo raztopine uranovega klorida visoke čistote, ki so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, solventno ekstrakcijo in/ali iz opreme za ionsko izmenjavo v procesu čiščenja in iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+ 6 ali U+ 4 v U+ 3;

TLB5.6.4

Sistemi za pripravo vhodnih komponent (kemična izmenjava)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za proizvodnjo vhodne raztopine uranovega klorida visoke čistosti v obratih za izotopsko ločevanje urana s postopkom kemične izmenjave.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ti sistemi so sestavljeni iz opreme za raztapljanje, ekstrakcijo s topili in/ali ionsko izmenjavo za čiščenje ter iz elektrolitskih celic za redukcijo urana U+ 6 ali U+ 4 v U+ 3. Pri tem nastane raztopina uranovega klorida, ki ima le nekaj ppm kovinskih nečistoč, kot so krom, železo, vanadij, molibden in drugi dvovalentni ali večvalentni kationi. Konstrukcijski materiali delov sistema za pridobivanje visoko čistega U+ 3 so steklo, fluorirani ogljikovodikovi polimeri, polifenilsulfat ali polietersulfon s plastiko prevlečen in s smolo impregniran grafit. 1. del seznama Skupine, junij 2013 – 39 – 5.6.5. Uran

0B001.e

6.  sistemi za oksidacijo urana iz U+ 3 v U+ 4;

TLB5.6.5

Sistemi za oksidacijo urana (kemična izmenjava)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za oksidacijo urana iz U+ 3 v U+ 4 in njegovo vračanje v kaskade za izotopsko ločevanje urana pri procesu obogatitve s kemično izmenjavo.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ti sistemi lahko vključujejo opremo, kot so: (a) oprema za vzpostavljanje stika med klorom in kisikom z vodnim iztokom iz opreme za ločevanje izotopov in za ekstrahiranje tako dobljenega U+ 4 v organski tok, ki se po desorpciji vrača s konca kaskade; (b) oprema, ki ločuje vodo od solne kisline, tako da je mogoče vodo in koncentrirano solno kislino ponovno vrniti v postopek na primernih mestih.

0B001.f

oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za postopek ločevanja z ionsko izmenjavo, in so:

1.  visokoaktivne smole ionsko-izmenjalne smole, zrnate ali porozne makromrežaste smole, v katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na površino neaktivne porozne nosilne strukture, druge kompozitne strukture v kakršni koli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni premera 0,2 mm ali manj, ki so odporne proti koncentrirani solni kislini in so pripravljene tako, da imajo razpolovni čas izmenjave manjši kot 10 sekund, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C);

TLB5.6.6

Visoko aktivne smole/adsorbenti za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)

Visoko aktivne smole ali adsorbenti za ionsko izmenjavo so posebej konstruirani ali izdelani za obogatitev urana z ionsko izmenjavo, vključno s poroznimi makromrežastimi smolami in/ali zrnatimi strukturami, pri katerih so aktivne skupine za kemično izmenjavo omejene na prevleko na površini neaktivne porozne nosilne strukture, in drugimi kompozitnimi strukturami v kakršnikoli primerni obliki, vključno z delci ali vlakni. Te smole/adsorbenti za ionsko izmenjavo s premerom 0,2 mm ali manj morajo biti kemično odporni proti koncentriranim raztopinam solne kisline ter fizično dovolj trdni, da ne razpadejo v kolonah za ionsko izmenjavo. Smole/adsorbenti so posebej pripravljeni tako, da omogočajo zelo hitro izmenjavo izotopov urana (razpolovni čas hitrosti izmenjave manj kot 10 sekund) in lahko obratujejo pri temperaturi od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C).

0B001.f

2.  kolone za ionsko izmenjavo (valjaste) s premerom nad 1 000  mm, ki so izdelane iz materialov, odpornih proti koncentrirani solni kislini (npr. titan ali fluorogljikova plastika), ali so zaščitene z njimi, in so primerne za delo pri temperaturah od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa;

TLB5.6.7

Kolone za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)

Valjaste kolone s premerom nad 1 000  mm za namestitev in podpiranje več slojev smol/adsorbentov za ionsko izmenjavo, ki so posebej konstruirane ali izdelane za obogatitev urana s procesom ionske izmenjave. Kolone so izdelane iz materiala, odpornega proti koroziji s koncentrirano solno kislino (kot je titan ali fluoroogljikova plastika), ali zaščitene z njim ter lahko obratujejo pri temperaturi od 373 K (100 °C) do 473 K (200 °C) in tlakih nad 0,7 MPa.

0B001.f

3.  povratni sistemi osnovani na ionski izmenjavi (kemični ali elektrokemični oksidacijski ali redukcijski sistemi) za regeneriranje redukcijskih ali oksidacijskih snovi, ki se uporabljajo v posameznih stopnjah obogatitve urana z ionsko izmenjavo;

TLB5.6.8

Povratni sistemi za ionsko izmenjavo (ionska izmenjava)

(a) Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za kemično ali elektrokemično redukcijo za regeneriranje kemičnega redukcijskega sredstva, ki se uporablja v kaskadah za obogatitev urana z ionsko izmenjavo. (b) Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za kemično ali elektrokemično oksidacijo za regeneriranje kemičnega oksidacijskega sredstva, ki se uporablja v kaskadah za obogatitev urana z ionsko izmenjavo.

0B001.g

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje na podlagi laserja z uporabo laserskega ločevanja izotopov v atomski pari, in sicer:

1.  sistemi za uparjevanje kovinskega urana, namenjeni oddajanju moči, ki znaša na tarči 1 kW ali več, za uporabo pri laserski obogatitvi;

TLB5.7.1

Sistemi za uparjanje urana (metode na podlagi atomske pare)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za uparjanje kovinskega urana za uporabo pri laserski obogatitvi.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ti sistemi lahko vsebujejo skenirne elektronske topove in so zasnovani za doseg moči (najmanj 1 kW) na tarči, kar omogoča pridobivanje kovinskega urana v plinasti obliki na ravni laserske obogatitve.

0B001.g

2.  sistemi za ravnanje s staljenim ali uparjenim kovinskim uranom, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ravnanje s staljenim uranom, staljenimi uranovimi zlitinami ali uparjenim kovinskim uranom za uporabo pri laserski obogatitvi, in posebej zanje izdelane komponente;

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKO 2A225.

TLB5.7.2

Sistemi za ravnanje s staljenim kovinskim uranom in sestavni deli (metode na podlagi atomske pare)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za ravnanje s staljenim uranom, zlitinami staljenega urana ali kovinskim uranom v plinasti obliki za uporabo pri laserski obogatitvi, ali pa posebej konstruirani ali izdelani sestavni deli v ta namen.

POJASNJEVALNA OPOMBA Sisteme za ravnanje s staljenim uranom lahko sestavljajo talilni lonci in oprema za njihovo hlajenje. Talilni lonci in drugi deli tega sistema, ki pridejo v stik s staljenim uranom, zlitinami staljenega urana ali kovinskim uranom v plinasti obliki, so izdelani iz materiala, ki je primerno odporen proti koroziji in visokim temperaturam, ali pa so zaščiteni stakim materialom. Primerni materiali so lahko tantal, grafit s prevleko iz itrija, grafit s prevleko iz oksidov redkih zemelj (glej INFCIRC/254/2. del – kakor je bil spremenjen) ali njihove zmesi.

0B001.g

3.  sklopi za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v staljeni ali trdni obliki, ki so izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, ali so zaščiteni z njimi, kot sta grafit s prevleko iz itrija ali tantal;

TLB5.7.3

Sistem za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana (metode na podlagi atomske pare)

Posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana v tekoči ali trdni obliki.

POJASNJEVALNA OPOMBA Sestavni deli za te sklope so izdelani iz materiala, ki je odporen proti vročini in koroziji z uparjenim ali tekočim kovinskim uranom, ali pa so zaščiteni z njim (kot je grafit s prevleko iz itrija ali tantal) in lahko obsegajo cevi, ventile, vezne kose, ‚žlebove‘, napajalne kanale, toplotne izmenjevalnike in kolektorske plošče za magnetne, elektrostatične ali druge metode ločevanja.

0B001.g

4.  ohišja ločevalnikov (valjaste ali pravokotne posode) za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana;

TLB5.7.4

Ohišja ločevalnikov (metode na podlagi atomske pare)

Posebej konstruirane ali izdelane valjaste ali pravokotne posode za namestitev izvora uparjenega kovinskega urana, skenirnega elektronskega topa in sistema za zbiranje obogatenega in osiromašenega urana.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ta ohišja imajo večje število vhodov za napajanje z elektriko in vodo, odprtine za laserski žarek, priključke za vakuumsko črpalko ter opremo za diagnostiko in nadzor. Lahko se odpirajo in zapirajo, kar omogoča zamenjave notranjih sestavnih delov.

0B001.g

5.  „laserji“ ali „laserski“ sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje uranovih izotopov s stabilizacijo frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.

TLB5.7.13

Laserski sistemi

Posebej konstruirani ali izdelani laserji ali laserski sistemi za ločevanje uranovih izotopov.

POJASNJEVALNA OPOMBA Laserji in laserski sestavni deli, pomembni za postopek laserske obogatitve, vključujejo tiste iz spremenjenega 2. dela INFCIRC/254. Laserski sistem je običajno sestavljen iz optičnih in elektronskih sestavnih delov za upravljanje laserskega žarka oz. žarkov ter prenos v komoro za ločevanje izotopov. Laserski sistem za metode na podlagi atomske pare je običajno sestavljen iz nastavljivega laserja z barvilom, ki ga napaja drug tip laserja (npr. laser z bakrovo paro ali določeni laserji v trdnem stanju). Laserski sistem za metode na podlagi molekularne pare je lahkosestavljen iz CO2 laserja ali laserja s plinskimi molekulami, obstojnimi samo v vzbujenem stanju (excimer), in optičnih celic za večkratni prehod. Pri laserjih ali laserskih sistemih je za obe metodi potrebna stabilizacija frekvenčnega spektra, ki omogoča delovanje v daljšem časovnem obdobju.

0B001.h

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje na podlagi laserja z uporabo molekularnega laserskega ločevanja izotopov, in sicer:

1.  nadzvočne ekspanzijske šobe, ki so namenjene za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (– 123 °C) ali manj ter so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

TLB5.7.5

Nadzvočne ekspanzijske šobe (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirane ali izdelane nadzvočne ekspanzijske šobe za hlajenje mešanice UF6 in nosilnega plina do temperature 150 K (– 123 °C) ali manj, ki so odporne proti koroziji z UF6.

0B001.h

2.  sestavni deli ali naprave, ki so posebej zasnovane ali pripravljene za zbiranje obogatenih ali osiromašenih uranovih materialov po osvetlitvi z lasersko svetlobo ter ki so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“;

TLB5.7.6

Zbiralniki za obogateni ali osiromašeni uran (metode na podlagi molekularne pare)

Sestavni deli ali naprave, posebej izdelani ali pripravljeni za zbiranje obogatenega ali osiromašenega uranovega materiala po osvetlitvi z lasersko svetlobo.

POJASNJEVALNA OPOMBA V enem primeru laserskega ločevanja izotopov v molekularni pari zbiralniki obogatenega urana služijo zbiranju uranovega pentafluorida (UF5) v trdnem agregatnem stanju. Zbiralnike obogatenega urana lahko sestavljajo zbiralniki iz filtra, udarnega ali ciklonskega zbiralnika ali iz njihovih kombinacij in so odporni proti koroziji z UF5/UF6.

0B001.h

3.  kompresorji, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“ ali zaščitenih z njim, in tesnila gredi zanje;

TLB5.7.7

Kompresorji za mešanico UF6 in nosilnega plina (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani kompresorji za mešanico UF6 in nosilnega plina za dolgotrajno obratovanje v okolju z UF6. Sestavni deli teh kompresorjev, ki prihajajo v stik s procesnim plinom, so izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim.

TLB5.7.8

Tesnila gredi (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirana in izdelana tesnila z dovodnim in odvodnim priključkom za tesnilno sredstvo, ki tesnijo gred rotorja kompresorja, povezano s pogonskim motorjem, tako da preprečujejo puščanje procesnega plina ali vdiranje zraka ali tesnilnega plina v notranjo komoro kompresorja, ki je napolnjena z mešanico UF6 in nosilnega plina.

0B001.h

4.  oprema za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6;

TLB5.7.9

Sistemi za fluoriranje (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za fluoriranje trdnega UF5 v plinasti UF6.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ti sistemi so konstruirani za fluoriranje zbranega praškastega UF5 v UF6 za naknadno zbiranje v vsebnike za obogateni uran ali dovajanje za dodatno obogatitev. Po prvi metodi lahko reakcija fluoriranja poteka v sistemu za ločevanje izotopov, kjer pride do reakcije in se obogateni uran pridobi neposredno po izstopu iz zbiralnikov. Po drugi metodi pa se lahko praškasti UF5 odstrani in vodi iz zbiralnika obogatenega urana v primerno reakcijsko posodo (npr. reaktor s fluidiziranim slojem, vijačni reaktor ali plamenski stolp) za fluoriranje. Po obeh metodah se uporablja oprema za shranjevanje in prenos fluora (ali kakega drugega primernega sredstva za fluoriranje) ter za zbiranje in prenos UF6.

0B001.h

5.  sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (npr. dušik, argon ali drug plin), ki vključujejo:

a.  kriogene toplotne izmenjevalnike in kriogene ločevalnike za temperature 153 K (– 120°C) ali manj;

b.  kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120°C) ali manj;

c.  hladne plasti UF6 za zamrzovanje UF6;

TLB5.7.12

Sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi za ločevanje UF6 od nosilnega plina. POJASNJEVALNA OPOMBA Ti sistemi lahko vključujejo opremo, kot so: (a) kriogeni toplotni izmenjevalniki ali kriogeni ločevalniki za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali (b) kriogene hladilne enote za temperature 153 K (– 120 °C) ali manj; ali (c) hladne pasti UF6 za zamrzovanje UF6. Nosilni plin je lahko dušik, argon ali drug plin.

0B001.h

6.  „laserji“ ali „laserski“ sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje uranovih izotopov s stabilizacijo frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.

TLB5.7.13

Laserski sistemi

Posebej konstruirani ali izdelani laserji ali laserski sistemi za ločevanje uranovih izotopov.

POJASNJEVALNA OPOMBA Laserji in laserski sestavni deli, pomembni za postopek laserske obogatitve, vključujejo tiste iz spremenjenega 2. dela INFCIRC/254. Laserski sistem je običajno sestavljen iz optičnih in elektronskih sestavnih delov za upravljanje laserskega žarka oz. žarkov ter prenos v komoro za ločevanje izotopov. Laserski sistem za metode na podlagi atomske pare je običajno sestavljen iz nastavljivega laserja z barvilom, ki ga napaja drug tip laserja (npr. laser z bakrovo paro ali določeni laserji v trdnem stanju). Laserski sistem za metode na podlagi molekularne pare je lahko sestavljen iz CO2 laserja ali laserja s plinskimi molekulami, obstojnimi samo v vzbujenem stanju (excimer), in optičnih celic za večkratni prehod. Pri laserjih ali laserskih sistemih je za obe metodi potrebna stabilizacija frekvenčnega spektra, ki omogoča delovanje v daljšem časovnem obdobju.

0B001.i

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje s plazmo:

1.  generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov, z izhodno frekvenco nad 30 GHz in s povprečno izhodno močjo nad 50 kW;

TLB5.8.1

Izvori mikrovalov in antene

Posebej konstruirani ali izdelani generatorji mikrovalov in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov z naslednjimi značilnostmi: s frekvenco nad 30 GHz in s srednjo izhodno močjo za proizvodnjo ionov nad 50 kW.

0B001.i

2.  radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo s povprečno močjo nad 40 kW;

TLB5.8.2

Tuljave za vzbujanje ionov

Posebej konstruirane ali izdelane radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo pri srednji moči nad 40 kW.

0B001.i

3.  sistemi za generiranje uranove plazme;

TLB5.8.3

Sistemi za generiranje uranove plazme

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za generiranje uranove plazme za uporabo v obratih za obogatitev s plazemskim ločevanjem.

0B001.i

4.  se ne uporabljajo;

TLB5.8.4

nič več v uporabi – od 14. junija 2013

0B001.i

5.  sklopi za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v trdni obliki, ki so izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim kovinskim uranom, ali so zaščiteni z njimi, kot sta grafit s prevleko iz itrija ali tantal;

TLB5.8.5

Sistem za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana

Posebej konstruirani ali izdelani zbiralniki za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v trdni obliki. Izdelani so iz materiala, odpornega proti visokim temperaturam in koroziji s parami kovinskega urana, kot je grafit s prevleko iz itrija ali tantal, ali zaščiteni z njim.

0B001.i

6.  ohišja ločevalnikov (valjasti), izdelana iz primernega nemagnetnega materiala (npr. nerjavno jeklo), v katere se namestijo izvor uranove plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana;

TLB.5.8.6

Ohišja ločevalnikov Posebej konstruirane ali izdelane valjaste posode za uporabo v obratih za obogatitev urana s plazemskim ločevanjem, v katere se namestijo izvor uranove plazme, radiofrekvenčna tuljava ter zbiralniki obogatenega in osiromašenega urana. POJASNJEVALNA OPOMBA Ta ohišja imajo več vhodov za napajanje z elektriko, priključke za difuzijsko črpalko ter opremo za diagnostiko in nadzor. Lahko se odpirajo in zapirajo, kar omogoča zamenjave notranjih sestavnih delov, ter so izdelana iz primernega nemagnetnega materiala, kot je nerjavno jeklo.

0B001.j

oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno ločevanje:

1.  enojni ali večkratni izvori ionov, ki so sestavljeni iz izvora pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka in izdelani iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit, nerjavno jeklo ali baker) ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;

TLB5.9.1a

Elektromagnetni ločevalniki izotopov

Posebej konstruirani ali izdelani elektromagnetni ločevalniki izotopov, oprema in sestavni deli za ločevanje uranovih izotopov, ki obsegajo:

(a)  Ionski izvori Posebej konstruirani ali izdelani enojni ali večkratni izvori uranovih ionov, ki so sestavljeni iz izvora uranove pare, ionizatorja in pospeševalnika ionskega curka, izdelani pa so iz primernega materiala, kot je grafit, nerjavno jeklo ali baker, ter so sposobni zagotavljati ionski curek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;

0B001.j

2.  zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi, namenjene za zbiranje ionskih curkov obogatenega ali osiromašenega urana in izdelane iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit ali nerjavno jeklo);

TLB5.9.1b

zbiralnike ionov

Posebej konstruirane ali izdelane zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi za zbiranje ionskih curkov obogatenega in osiromašenega urana, ki so izdelane iz primernega materiala, kot je grafit ali nerjavno jeklo;

0B001.j

3.  vakuumska ohišja elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz nemagnetnih materialov (npr. nerjavno jeklo) in izdelana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;

TLB5.9.1c

vakuumska ohišja

Posebej konstruirana ali izdelana vakuumska ohišja za vgradnjo elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz primernega nemagnetnega materiala, kot je nerjavno jeklo, in konstruirana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ohišja so posebej konstruirana za vgradnjo ionskih virov, zbiralnih plošč in vložkov za vhodno hlajenje s priključki za difuzijsko črpalko, z odprtino in pokrovom za odstranjevanje in ponovno vgradnjo teh sestavnih delov;

0B001.j

4.  poli magneta s premerom nad 2 m;

TLB5.9.1d

magnetne pole

Posebej konstruirani ali izdelani magnetni poli s premerom nad 2 m za vzdrževanje stalnega magnetnega polja znotraj elektromagnetnega ločevalnika izotopov in za prenos magnetnega polja med sosednjimi ločevalniki.

0B001.j

5.  viri visoke napetosti za izvore ionov, ki izpolnjujejo vse naslednje lastnosti:

a.  sposobnost neprekinjenega delovanja;

b.  izhodna napetost najmanj 20 000  V;

c.  jakost izhodnega toka najmanj 1 A in

d.  regulacija napetosti, ki je boljša kot 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKO 3A227.

TLB5.9.2

Viri visoke napetosti

Posebej konstruirani ali izdelani viri visoke napetosti za ionske izvore z vsemi naslednjimi značilnostmi: sposobnostjo neprekinjenega delovanja, izhodne napetosti najmanj 20 000  V, jakosti izhodnega toka najmanj 1 A in regulacije napetosti, boljše kot 0,01 % v časovnem obdobju osmih ur.

0B001.j

6.  viri napajanja magnetov (generatorji enosmernega toka z veliko močjo) z vsemi naslednjimi značilnostmi:

a.  neprekinjeno proizvajanje izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A, pri napetosti najmanj 100 V, in

b.  regulacijo napetosti ali toka, boljšo od 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKO 3A226.

TLB5.9.3

Viri energije za magnete

Posebej konstruirani ali izdelani viri enosmernega toka za elektromagnete z vsemi naslednjimi značilnostmi: sposobnostjo neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A pri napetostih najmanj 100 V in regulacije napetosti ali toka, boljše kot 0,01 % v časovnem obdobju osmih ur.

0B002

Naslednji pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za obrat za ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“:

0B002.a

napajalni avtoklavi, peči ali sistemi, za napajanje procesa obogatitve z UF6;

TLB5.2.1

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.4.1

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.5.7

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.7.11

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

0B002.b

desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju;

TLB5.2.1

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.4.1

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.5.7

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.7.11

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

0B002.c

postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike;

TLB5.2.1

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.4.1

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.5.7

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.7.11

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

0B002.d

postaje za utekočinjenje ali strjevanje, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno stanje;

TLB5.2.1

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.4.1

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje, hladne pasti ali črpalke za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.5.7

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

TLB5.7.11

Napajalni sistemi/sistemi za odvajanje obogatenega in osiromašenega UF6 (metode na podlagi molekularne pare)

Posebej konstruirani ali izdelani procesni sistemi ali oprema za obrate za obogatitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, ki obsegajo: (a) napajalne avtoklave, peči ali sisteme za napajanje procesa obogatitve z UF6; (b) desublimatorje (ali hladne pasti) za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po segrevanju; (c) postaje za pretvorbo v trdno stanje ali utekočinjenje za odstranjevanje UF6 iz procesa obogatitve s stiskanjem in pretvorbo UF6 v tekoče ali trdno agregatno stanje; (d) postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF6 v vsebnike.

0B002.e

cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za delo z UF6 v okviru plinsko difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamičnih kaskad;

TLB5.2.2

Razdelilni cevni sistemi

Posebej konstruirani ali izdelani cevni sistemi in razdelilni cevni sistemi za usmerjanje pretoka UF6 v kaskadah centrifug. Omrežje cevi v kaskadah centrifug je običajno sestavljeno iz trojnega razdelilnika, pri čemer je vsaka centrifuga priključena na vsak razdelilnik. Gre torej za večkratno ponavljanje oblike. Razdelilni cevni sistemi so v celoti narejeni iz materiala, odpornega proti UF6 (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k temu oddelku), ali so s tem materialom zaščiteni in so izdelani po zelo visokih standardih glede vakuuma ali čistoče.

TLB5.4.2

Razdelilni cevni sistem

Posebej konstruiran ali izdelan cevni sistem in razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v kaskadah za plinsko difuzijo.

POJASNJEVALNA OPOMBA Omrežje cevi je običajno sestavljeno iz sistema „dvojnih“ razdelilnikov, pri čemer je vsaka celica priključena na vsak razdelilnik.

TLB5.5.8

Razdelilni cevni sistem

Posebej konstruiran ali izdelan razdelilni cevni sistem za usmerjanje pretoka UF6 v aerodinamičnih kaskadah, izdelan iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiten z njim. Omrežje cevi je običajno sestavljeno iz sistema ‚dvojnih‘ razdelilnikov, pri čemer je vsaka stopnja ali skupina stopenj priključena na vsakega od razdelilnikov.

0B002.f

vakuumski sistemi in črpalke:

1.  vakuumski zbiralniki – razvodniki, vakuumske glave ali vakuumske črpalke s sesalnim pretokom 5 m3/min ali več;

2.  vakuumske črpalke, posebej izdelane za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6, in izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF6“, ali zaščitene z njimi; ali

3.  vakuumski sistemi, sestavljeni iz vakuumskih zbiralnikov – razvodnikov, vakuumskih glav in vakuumskih črpalk ter izdelani za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF6;

TLB5.4.3a

Vakuumski sistemi

(a)  Posebej konstruirani ali izdelani vakuumski zbiralniki, vakuumski razdelilniki in vakuumske črpalke s sesalno zmogljivostjo najmanj 5 m3 na minuto ali več.

TLB5.4.3b

(b)  Vakuumske črpalke, posebej konstruirane za obratovanje v okolju z UF6, iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim (glej POJASNJEVALNO OPOMBO k temu oddelku). Takšne črpalke so lahko rotacijske ali batne, lahko imajo odmična in fluoroogljikova tesnila in lahko vsebujejo posebne tekočine za delovanje.

TLB5.5.9b

Vakuumski sistemi in črpalke

Vakuumske črpalke, posebej konstruirane ali izdelane za obratovanje v okolju z UF6, iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščitene z njim. Takšne črpalke imajo lahko fluoroogljikova tesnila in posebne tekočine za delovanje.

TLB5.5.9a

Posebej konstruirani ali izdelani vakuumski sistemi, sestavljeni iz vakuumskih zbiralnikov, vakuumskih razdelilnikov in vakuumskih črpalk, konstruirani za obratovanje v okolju z UF6.

0B002.g

masni spektrometri/ionski izvori UF6, ki so zmožni neposrednega vzorčenja iz plinastega pretoka UF6 in imajo vse naslednje lastnosti:

1.  zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2.  ionski izvori, izdelani iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 mas. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3.  ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja in

4.  imajo zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

TLB5.2.4

masni spektrometri/ionski izvori UF6

Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri za ‚neposredno‘ vzorčenje iz pretoka plinastega UF6, ki imajo vse naslednje:

1.  zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2.  ionske izvore, izdelane iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3.  ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja

4.  zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

TLB5.4.5

masni spektrometri/ionski izvori UF6

Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri za ‚neposredno‘ vzorčenje iz pretoka plinastega UF6, ki imajo vse naslednje:

1.  zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2.  ionske izvore, izdelane iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3.  ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja

4.  zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

TLB5.5.11

masni spektrometri/ionski izvori UF6

Posebej konstruirani ali izdelani masni spektrometri za ‚neposredno‘ vzorčenje iz pretoka plinastega UF6, ki imajo vse naslednje:

1.  zmožni so merjenja ionov z atomsko maso 320 ali več in imajo razločljivost, ki je boljša od 1 dela v 320;

2.  ionske izvore, izdelane iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 ut. % niklja ali zlitin niklja in kroma, ali zaščiteni z njimi;

3.  ionizacijske izvore na principu elektronskega obstreljevanja

4.  zbiralni sistem, ki je primeren za izotopske analize.

TLB5.7.10

Posebni zaporni in regulacijski ventili

Posebej konstruirani ali izdelani ročni ali avtomatski zaporni ali regulacijski ventili z mehom za tlačno razbremenitev, izdelani iz materiala, ki je odporen proti koroziji z UF6, ali zaščiteni z njim, s premerom 40 mm ali več, za vgradnjo v glavne in pomožne sisteme obratov za aerodinamično izotopsko obogatitev.

0B003

Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej zasnovana ali pripravljena v ta namen:

TLB7.1

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo koncentratov uranove rude v UO3

0B003.a

sistemi za pretvorbo koncentrata uranove rude v UO3;

TLB7.1.1

POJASNJEVALNA OPOMBA Pretvorba koncentratov uranove rude v UO3 se lahko izvede tako, da se ruda najprej raztopi v dušikovi kislini in se z uporabo topila, kot je tributilfosfat, izloči prečiščen uranilnitrat. Nato se uranilnitrat pretvori v UO3 s koncentriranjem in denitriranjem ali pa z nevtralizacijo s plinastim amoniakom, pri čemer nastane amonijev diuranat, čemur sledijo filtriranje, sušenje in kalciniranje.

0B003.b

sistemi za pretvorbo UO3 v UF6;

TLB7.1.2

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO3 v UF6 POJASNJEVALNA OPOMBA

POJASNJEVALNA OPOMBA Pretvorba UO3 v UO2 se lahko izvede z redukcijo UO3 s termično razgrajenim amoniakom ali vodikom.

0B003.c

sistemi za pretvorbo UO3 v UO2;

TLB7.1.3

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO3 v UO2

POJASNJEVALNA OPOMBA Pretvorba UO3 v UO2 se lahko izvede z redukcijo UO3 s termično razgrajenim amoniakom ali vodikom.

0B003.d

sistemi za pretvorbo UO2 v UF4;

TLB7.1.4

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO2 v UF4

POJASNJEVALNA OPOMBA Pretvorba UO2 v UF4 se lahko izvede z reakcijo UO2 s plinastim vodikovim fluoridom (HF) pri 300 do 500 °C.

0B003.e

sistemi za pretvorbo UF4 v UF6;

TLB7.1.5

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF4 v UF6

POJASNJEVALNA OPOMBA Pretvorba UF4 v UF6 se izvede z eksotermno reakcijo s fluorom v stolpnem reaktorju. FU6 se kondenzira iz vročih iztekajočih plinov tako, da se njihov tok spusti preko hladne pasti, ohlajene na – 10 °C. Postopek zahteva vir plinastega fluora.

0B003.f

sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran;

TLB7.1.6

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF4 v kovinski uran

POJASNJEVALNA OPOMBA Pretvorba UF4 v kovinski uran se izvede z redukcijo z magnezijem (za velike šarže) ali s kalcijem (za majhne šarže). Reakcija poteka pri temperaturah nad tališčem urana (1 130  °C).

0B003.g

sistemi za pretvorbo UF6 v UO2;

TLB7.1.7

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 to UO2

POJASNJEVALNA OPOMBA Pretvorba UF6 v UO2 se lahko izvede po enem od treh postopkov. Pri prvem postopku se UF6 z uporabo vodika in pare reducira in hidrolizira v UO2. Pri drugem se UF6 hidrolizira v vodni raztopini, doda se amoniak, da se obori amonijev diuranat, nato se diuranat z vodikom pri 820 °C reducira v UO2. Pri tretjem postopku se v vodi vežejo plinasti UF6, CO2 in NH3, pri čemer kot oborina nastaja amonijev uranilkarbonat. Amonijev uranilkarbonat se veže s paro in vodikom pri 500 do 600 °C, pri čemer nastane UO2. Pretvorba UF6 v UO2 je pogosto prva stopnja v obratu za izdelavo goriva.

0B003.h

sistemi za pretvorbo UF6 v UF4;

TLB7.1.8

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UF6 v UF4

POJASNJEVALNA OPOMBA Pretvorba UF6 v UF4 se izvede z redukcijo z vodikom.

0B003.i

sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4;

TLB7.1.9

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo UO2 v UCl4

POJASNJEVALNA OPOMBA Pretvorba UO2 v UCl4 se lahko izvede po enem od dveh postopkov. Pri prvem postopku UO2 pri približno 400 °C reagira s tetrakloridom (CCl4). Pri drugem postopku UO2 regira pri približno 700 °C ter ob prisotnosti črnega ogljika (CAS 1333-86-4), ogljikovega monoksida in klora, pri čemer nastane UCl4.

0B004

Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:

TLB6

Obrati za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter oprema, posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:

0B004.a

obrat za proizvodnjo težke vode, devterija ali devterijevih spojin:

1.  obrat na principu izmenjave voda – vodikov sulfid;

2.  obrat na principu izmenjave amonijak – vodik;

0B004.b

oprema in sestavni deli so:

1.  stolpi za izmenjavo voda-vodikov sulfid s premerom 1,5 m ali več za obratovanje pri tlakih, ki so višji ali enaki 2 MPa;

TLB6.1

Stolpi za izmenjavo voda – vodikov sulfid Stolpi za izmenjavo s premerom najmanj 1,5 m, zmožni obratovanja pri tlakih, ki so večji ali enaki 2 MPa (300 psi), posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid.

2.  nizkotlačna (tj. 0,2 MPa) enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 % H2S), z zmogljivostjo pretoka, večjega ali enakega 56 m3/sekundo, pri delovnem tlaku, večjem ali enakem 1,8 MPa, in tesnili za obratovanje v okolju z mokrim H2S;

TLB6.2

Puhala in kompresorji

Nizkotlačna enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji (tj. 0,2 MPa ali 30 psi) za kroženje vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 % H2S), posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom voda–vodikov sulfid. Imajo pretočno zmogljivost najmanj 56 m3/sekundo (120 000 SCFM) pri obratovalnem tlaku najmanj 1,8 MPa (260 psi) sesalne zmogljivosti ter tesnila, primerna za obratovanje v okolju z mokrim H2S.

3.  stolpi za izmenjavo amonijak – vodik, ki so visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m, za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa;

TLB6.3

Stolpi za izmenjavo amoniak–vodik

Stolpi za izmenjavo, visoki najmanj 35 m (114,3 čevlja), s premerom od 1,5 m (4,9 čevlja) do 2,5 m (8,2 čevlja) za obratovanje pri tlakih nad 15 MPa (2 225 psi), ki so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik. Ti stolpi imajo vsaj eno aksialno odprtino s prirobnico z enakim premerom kot valj, skozi katero se lahko vstavijo ali odstranijo notranji deli stolpa.

4.  notranji deli stolpov, vključno s stopenjskimi kontaktorji in stopenjskimi črpalkami, vključno s potopnimi, za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;

TLB6.4

Notranji deli stolpov in stopenjske črpalke

Posebej konstruirani ali izdelani notranji deli stolpov in stopenjske črpalke za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik. Notranji deli stolpov zajemajo posebej konstruirane stopenjske kontaktorje, ki omogočajo neposreden stik med plinom in tekočino. Stopenjske črpalke zajemajo posebej konstruirane potopne črpalke za kroženje amoniaka znotraj kontaktnih stopenj v stolpih.

5.  razgrajevalniki amonijaka, z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;

TLB6.5

Razgrajevalniki amoniaka

Razgrajevalniki amoniaka z delovnim tlakom najmanj 3 MPa (450 psi) so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik.

6.  infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri koncentracijah devterija najmanj 90 %;

TLB6.6

Infrardeči absorpcijski analizatorji

Infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem pri najmanj 90 % koncentracijah devterija.

7.  katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega plinastega devterija v težko vodo z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik;

TLB6.7

Katalitski gorilniki

Posebej konstruirani ali izdelani katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega devterija v težko vodo, ki se uporabljajo v obratih za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak–vodik.

8.  celotni sistemi nadgradnje ali kolone za nadgradnjo za proces obogatitve težke vode na koncentracijo devterija, ki se uporablja v reaktorjih;

TLB6.8

Celotni sistemi za nadgrajevanje težke vode ali kolone v ta namen

Celotni sistemi za nadgrajevanje težke vode ali kolone v ta namen, posebej konstruirani ali izdelani za nadgrajevanje težke vode v devterij, koncentriran do reaktorske kakovosti.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ti sistemi, v katerih se destilacija vode običajno uporablja za ločevanje težke vode od lahke vode, so posebej konstruirani ali izdelani za pridobivanje težke vode reaktorske kakovosti (t.j. običajno 99,75 % devterijev oksid) iz manj koncentriranih surovin za težko vodo.

9.  pretvorniki za sintezo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, ki so posebej izdelane ali pripravljene za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak – vodik.

TLB6.9

Pretvorniki za sintezo amoniaka ali enote za sintezo amoniaka

Pretvorniki za sintezo amoniaka ali enote za sintezo amoniaka, posebej izdelane ali pripravljene za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amoniak-vodik.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ti pretvorniki ali enote uporabljajo sintezni plin (dušik in vodik) iz visokotlačne kolone (ali kolone) za izmenjavo amoniak-vodik, sintetizirani amoniak pa se vrne v kolono (ali kolone) za izmenjavo.

0B005

Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ in posebej izdelana ali pripravljena oprema zanj.

Tehnična opomba:

posebej zasnovana ali pripravljena oprema za proizvajanje gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ vključuje opremo, ki:

1.  navadno prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskih snovi ali pa jih neposredno krmili;

2.  nepredušno zatesni jedrske snovi v oblogo (srajčko);

3.  preverja integriteto oblog (srajčk) zvara;

4.  preverja končno stanje zatesnjenega goriva ali

5.  se uporablja za sestavljanje elementov reaktorja.

Obrati za proizvodnjo gorivnih elementov jedrskega reaktorja in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen

UVODNA OPOMBA Gorivni elementi se izdelujejo iz enega ali več osnovnih ali posebnih cepljivih materialov, navedenih pod MATERIAL IN OPREMA te priloge. Za oksidna goriva, ki so najobičajnejša vrsta goriva, se uporabi oprema za stiskanje tabletk, sintranje, brušenje in poliranje. Z mešanimi oksidnimi gorivi se manipulira v komorah z rokavicami (ali podobnem zaprtem prostoru), dokler niso zatesnjena v oblogo. Gorivo je vedno hermetično zatesnjeno v ustrezno oblogo, konstruirano kot primarna ovojnica, ki obdaja gorivo, da se zagotovita ustrezna učinkovitost in varnost med obratovanjem reaktorja. Predvidljiva in zajamčena učinkovitost goriva vedno terja tudi natančno nadzorovanje procesov, postopkov in opreme po izjemno visokih standardih.

POJASNJEVALNA OPOMBA Deli opreme, za katere se šteje, da so zajeti v besedno zvezo „oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana“ za proizvodnjo gorivnih elementov, vključujejo opremo, ki: (a) običajno pride v neposredni stik z jedrskim materialom v proizvodnji ali ga neposredno predeluje ali preverja proizvodnjo jedrskega materiala; (b) nepredušno zatesni jedrski material v oblogo; (c) preverja integriteto oblog (srajčk) zvara; (d) preverja končno stanje zatesnjenega goriva ali (e) se uporablja za sestavljanje gorivnih elementov reaktorja. Takšna oprema ali njeni sistemi lahko denimo vključujejo: 1) popolnoma avtomatske postaje za inšpekcijske preglede tabletk,posebej konstruirane ali izdelane za preverjanje končnih dimenzij in napak na površini gorivnih tabletk; 2) avtomatske stroje za varjenje, posebej konstruirane ali izdelane za spojitev končnih kap na gorivne palice; 3) avtomatske testne in inšpekcijske postaje, posebej konstruirane ali izdelane za preverjanje integritete dokončanih gorivnih palic; 4) sisteme, posebej konstruirane ali izdelane za proizvodnjo zaščitne obloge za reaktorsko gorivo. Točka 3 običajno vključuje opremo za: a) rentgensko preiskavo zvarov na končnih kapah palic, b) odkrivanje uhajanja helija iz palic pod pritiskom in c) skeniranje palic z žarki gama, da se preveri, ali so gorivne tabletke v notranjosti pravilno naložene.

0B006

Obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“ in posebej konstruirana ali izdelana oprema zanj.

Opomba:   Točka 0B006 vključuje:

a.  obrat za predelavo obsevanih gorivnih elementov iz „jedrskih reaktorjev“, vključno z opremo, pa tudi sestavnimi deli, ki navadno pridejo v neposredni stik z obsevanim gorivom, večjo količino jedrskega materiala in cepitvenimi produkti in jih neposredno krmilijo;

TLB3

Obrati za predelavo obsevanih gorivnih elementov in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen

UVODNA OPOMBA

Pri predelavi obsevanega jedrskega goriva se plutonij in uran ločita od močno radioaktivnih cepitvenih produktov in drugih transuranov. Za to ločevanje je mogoče uporabiti različne tehnične procese. Vendar je z leti postal najbolj uporaben in sprejemljiv proces Purex. Pri Purexu se v dušikovi kislini raztopi obsevano jedrsko gorivo, čemur sledi ločevanje urana, plutonija in cepitvenih produktov s solventno ekstrakcijo, za katero se uporablja mešanica tributilfosfata v organski raztopini. V objektih za Purex potekajo postopki, ki so si med sabo podobni, denimo: rezanje obsevanih gorivnih elementov, raztapljanje goriva, solventna ekstrakcija in shranjevanje procesnih raztopin. Lahko so opremljeni tudi za termalno denitracijo uranovega nitrata, pretvorbo plutonijevega nitrata v oksid ali kovino in za obdelavo odpadnih tekočin cepitvenih produktov v obliko, primerno za dolgoročno shranjevanje ali odlaganje. Vendar se lahko v objektih za Purex značilna vrsta in konfiguracija opreme za izvajanje navedenih postopkov razlikujeta iz več razlogov, na primer zaradi vrste in količine obsevanega jedrskega goriva za predelavo in zaradi predvidene uporabe pridobljenega materiala ter varnosti in vzdrževanja, upoštevanih pri projektiranju objekta. „Obrat za predelavo obsevanih gorivnihelementov“ vključuje opremo in sestavne dele, ki običajno pridejo v neposredni stik s procesnim tokom obsevanega goriva in glavnim tokom jedrskega materiala in cepitvenih produktov in jih neposredno krmilijo. Ti procesi, vključno s celovitim sistemom za pretvorbo plutonija in za izdelavo plutonijeve kovine, se lahko prepoznajo po ukrepih za preprečevanje kritičnosti (npr. z geometrijo), izpostavljenosti sevanju (npr. s ščitenjem) in za preprečevanje nevarnosti zastrupitve (npr. z osamitvijo).

b.  stroje za sekanje ali drobljenje gorivnih elementov, ki so daljinsko upravljani in so namenjeni za rezanje ali sekanje obsevanih gorivnih elementov, svežnjev ali palic iz „jedrskih reaktorjev“;

TLB3.1

Stroji za rezanje obsevanih gorivnih elementov

Daljinsko upravljana oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana za uporabo v obratih za predelavo obsevanega jedrskega goriva in se uporablja za rezanje, sekanje ali striženje obsevanih gorivnih svežnjev, snopov ali palic.

POJASNJEVALNA OPOMBA Ta oprema prebije oblogo goriva in tako izpostavi obsevani jedrski material raztopitvi. Najpogosteje se uporabljajo posebej zasnovane kovinske rezalne škarje, čeprav se lahko uporablja tudi sodobnejša oprema, kot so laserji.

c.  kritično varne posode za raztapljanje (npr. posode majhnega premera, okrogle ali ploščaste oblike), posebej konstruirane ali izdelane za raztapljanje obsevanega goriva iz „jedrskih reaktorjev“, ki so odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam in omogočajo polnjenje in vzdrževanje na daljavo;

TLB3.2

Posode za raztapljanje

Kritično varne posode (npr. posode majhnega premera, obročaste ali ploščate oblike), ki so posebej konstruirane ali izdelane za uporabo v obratih za predelavo obsevanega jedrskega goriva, se uporabljajo za raztapljanje tega goriva in so odporne proti vročim, močno korozivnim tekočinam ter omogočajo daljinsko upravljano polnjenje in vzdrževanje.

POJASNJEVALNA OPOMBA V posode za raztapljanje se običajno daje razsekano izrabljeno gorivo. V teh kritično varnih posodah se obsevano jedrsko gorivo raztopi v dušikovi kislini in se preostale komore odstranijo iz postopka.

d.  solventne ekstraktorje, kot so polnjene ali pulzne kolone, mešalci-vsedalniki ali centrifugalni kontraktorji, odporni proti koroziji z dušikovo kislino in posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v obratih za predelavo obsevanega „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“;

TLB3.3

Solventni ekstraktorji in oprema zanje

Posebej konstruirani ali izdelani solventni ekstraktorji, na primer polnjene ali pulzne kolone, mešalni usedalniki ali centrifugalni kontaktorji, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega goriva. Solventni ekstraktorji morajo biti odporni proti koroziji z dušikovo kislino. Običajno so narejeni po izjemno visokih standardih (vključno s posebnim tehnikami varjenja, inšpekcijskimi pregledi ter tehnikami kontrole in zagotavljanja kakovosti) iz nizkoogljičnega nerjavnega jekla, titana, cirkonija ali drugih visokokakovostnih materialov.

POJASNJEVALNA OPOMBA V solventnem ekstraktorju sta raztopina obsevanega goriva iz posod za raztapljanje in organska raztopina, s katero se ločujejo uran, plutonij in produkti cepitve. Oprema za solventno ekstrakcijo je običajno zasnovana tako, da ustreza strogim obratovalnim parametrom, kot so dolga obratovalna življenjska doba brez zahtev po vzdrževanju ali z možnostjo enostavne zamenjave, enostavnost delovanja in nadzora ter prilagodljivost različnim razmeram, v katerih poteka postopek.

e.  posode za shranjevanje kemikalij, ki so varne pred kritičnostjo in so odporne proti koroziji z dušikovo kislino.

Tehnična opomba:

Posode za shranjevanje imajo lahko naslednje lastnosti:

1.  stene ali notranje dele z najmanj dvema odstotkoma borovega ekvivalenta (računano na vse sestavne elemente, kot so opredeljeni v opombi k točki 0C004);

2.  največji premer 175 mm za valjaste oblike ali

3.  največjo širino 75 mm za ploščate ali okrogle oblike.

TLB3.4

Posode za zadrževanje ali shranjevanje kemikalij

Posebej konstruirane ali izdelane zadrževalne ali shranjevalne posode, ki se uporabljajo v obratih za predelavo obsevanega goriva. Zadrževalne ali shranjevalne posode morajo biti odporne proti koroziji z dušikovo kislino. Zadrževalne ali shranjevalne posode so običajno narejene iz nizkoogljičnega nerjavnega jekla, titana ali cirkonija ali drugih visokokakovostnih materialov. Opremljene so lahko z daljinskim upravljanjem in vzdrževanjem ter lahko imajo naslednje lastnosti za nadzor jedrske kritičnosti:

(1)  stene ali notranji deli, izdelani iz materialov, ki vsebujejo najmanj 2 % ekvivalenta bora, ali

(2)  največji premer 175 mm (7 palcev) za valjaste oblike ali

(3)  največjo širino 75 mm (3 palci) za ploščate ali okrogle oblike.

POJASNJEVALNA OPOMBA Rezultat faze s solventno ekstrakcijo so trije glavni tokovi procesne tekočine. Pri nadaljnji obdelavi vseh treh tokov se uporabljajo zadrževalne ali shranjevalne posode, in sicer:

(a)  raztopina čistega uranovega nitrata se koncentrira s pomočjo uparjanja in prenese v postopek denitracije, kjer se pretvori v uranov oksid. Ta oksid se ponovno uporabi v jedrskem gorivnem ciklu.

(b)  Raztopina intenzivno radioaktivnih produktov cepitve se običajno koncentrira z uparjanjem in shranjuje kot koncentrat procesne tekočine. Ta koncentrat se lahko kasneje uparja in pretvori v obliko, ki je primerna za shranjevanje ali odstranjevanje.

(c)  Raztopina čistega plutonijevega nitrata se koncentrira in shrani, dokler ne gre v nadaljnji postopek. Zlasti pa so posode za zadrževanje ali shranjevanje plutonijevih raztopin zasnovane tako, da ne pride do kritičnosti, ki lahko nastane zaradi sprememb koncentracije in oblike tega toka.

f.  sisteme za merjenje nevtronov, posebej izdelane ali pripravljene za vgradnjo v avtomatizirane sisteme za nadzorovanje procesov in uporabo v njih v obratu za predelavo obsevanega „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“.

TLB3.5

Sistemi za merjenje nevtronov z namenom nadzorovanja procesov

Sistemi za merjenje nevtronov, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za vgradnjo v avtomatizirane sisteme za nadzorovanje procesov in uporabo v njih v obratu za predelavo obsevanih gorivnih elementov.

POJASNJEVALNA OPOMBA Pri teh sistemih sta možna aktivno in pasivno merjenje in razločevanje nevtronov, da se določita količina in sestava cepljivega materiala. Celotni sistem sestavljajo nevtronski generator, detektor nevtronov, pospeševalniki in signalna-procesna elektronika. Ta točka ne vključuje instrumentov za detekcijo nevtronov in merilnih instrumentov, ki so posebej konstruirani za vodenje evidenc in nadzorovanje jedrskega materiala ali katero koli drugo uporabo, ki ni povezana z vgradnjo v avtomatizirane sisteme za nadzorovanje procesov in uporabo v njih v obratu za predelavo obsevanih gorivnih elementov.

0B007

Obrat za pretvorbo plutonija in pripadajoča oprema, ki je posebej izdelana ali pripravljena v ta namen:

TLB7.2.1

Posebej konstruirani ali izdelani sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v oksid

0B007.a

a.  sistemi za pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev oksid;

POJASNJEVALNA OPOMBA Glavne funkcije tega postopka so: skladiščenje in prilagajanje dovajanega procesnega materiala, obarjanje in ločevanje na trdno snov in tekočino, kalciniranje, ravnanje s produkti, prezračevanje, ravnanje z odpadki in nadziranje postopka. Sistemi za ta postopek so posebej prirejeni, da preprečijo jedrsko kritičnost in učinke sevanja ter kar najbolj zmanjšajo nevarnost zastrupitve. V večini predelovalnih obratov ta postopek obsega pretvorbo plutonijevega nitrata v plutonijev dioksid. Drugi postopki lahko zajemajo obarjanje plutonijevega oksalata ali plutonijevega peroksida.

0B007.b

b.  sistemi za pridobivanje kovinskega plutonija.

TLB7.2.2

Sistemi, posebej konstruirani ali izdelani za proizvodnjo kovinskega plutonija

POJASNJEVALNA OPOMBA Ta postopek ponavadi vključuje fluoriranje plutonijevega dioksida, običajno z visoko korozivnim vodikovim fluoridom, pri čemer nastane plutonijev fluorid, ki se potem reducira z uporabo kovinskega kalcija visoke čistosti, tako da nastaneta kovinski plutonij in žlindra kalcijevega fluorida. Glavne funkcije tega postopka so: fluoriranje (npr. z opremo, ki je izdelana iz plemenite kovine ali prevlečena z njo), redukcija kovine (npr. z uporabo keramičnih talilnikov), recikliranje žlindre, ravnanje s produkti, prezračevanje, ravnanje z odpadki in nadzor postopka. Sistemi za ta postopek so posebej prirejeni, da preprečijo jedrsko kritičnost in učinke sevanja ter kar najbolj zmanjšajo nevarnost zastrupitve. Drugi postopki zajemajo fluoriranje plutonijevega oksalata ali plutonijevega peroksida, čemur sledi redukcija v kovino.

0C001

„Naravni uran“ ali „osiromašeni uran“ ali torij v obliki kovine, zlitine, kemičnih spojin ali koncentratov in kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej navedenih materialov;

Opomba:   Predmet nadzora v točki 0C001 niso:

a.  štirje grami ali manj „naravnega urana“ ali „osiromašenega urana“, ki je v senzorjih merilnih instrumentov;

b.  „osiromašeni uran“, proizveden posebej za naslednje civilne nejedrske namene:

1.  zaščito pred sevanjem;

2.  pakiranje;

3.  obtežitev, pri čemer masa ni večja od 100 kg;

4.  protiuteži, pri čemer masa ni večja od 100 kg;

c.  zlitine, ki vsebujejo manj kot 5 % torija;

d.  keramični proizvodi, ki vsebujejo torij in ki niso bili izdelani za jedrsko uporabo.

TLA.1.1

1.1.  „Osnovni material“

Izraz „osnovni material“ pomeni uran, ki vsebuje mešanico izotopov, kakršna obstaja v naravi; osiromašeni uran z zmanjšano koncentracijo izotopa 235; torij; vse zgoraj naštete snovi v obliki kovine, zlitin, kemičnih spojin ali koncentratov; kateri koli drug material, ki vsebuje enega ali več prej naštetih materialov v takšni koncentraciji, kot jo občasno določi Svet guvernerjev; in tak drug material, kot ga občasno določi Svet guvernerjev.

0C002

„Posebni cepljivi materiali“

Opomba:   Če masa materiala, uporabljenega v senzorjih merilnih instrumentov, znaša štiri „efektivne grame“ ali manj, material ni predmet nadzora v točki 0C002.

TLA.1.2

1.2.  „Posebni cepljivi material“

i)  Izraz „posebni cepljivi material“ pomeni plutonij 239; uran 233; „uran, obogaten z izotopom urana 235 ali 233“; kateri koli material, ki vsebuje enega ali več prej navedenih materialov; in vsak drug cepljivi material, ki ga občasno določi Svet guvernerjev; vendar pa izraz „posebni cepljivi material“ ne vključuje osnovnega materiala.

ii)  Izraz „uran, obogaten z izotopom urana 235 ali 233“ pomeni uran, ki vsebuje izotop 235 ali 233 ali oba, in sicer v takšni količini, da je izotopski količnik seštevka teh izotopov in izotopa 238 večji od količnika izotopa 235 in izotopa 238, ki je v naravi.

Vendar pa za namene teh smernic v to ni vključeno blago, določeno v spodnjem pododstavku (a), in izvoz osnovnega ali posebnega cepljivega materiala v določeno državo prejemnico v obdobju 12 mesecev in količini, ki ne presega meje, določene v spodnjem pododstavku (b):

(a)  plutonij, katerega izotopska koncentracija plutonija 238 presega 80 %;

posebni cepljivi material, kadar se uporablja v gramskih ali manjših količinah kot senzorska komponenta v inštrumentih, in

osnovni material, za katerega se vlada prepriča, da se bo uporabljal le v nejedrskih dejavnostih, na primer za proizvodnjo zlitin ali keramike;

posebnih cepljivih materialov (50 efektivnih gramov),

naravnega urana (500 kilogramov),

osiromašenega urana (1 000 kilogramov), in

torija 1 000 kilogramov.

0C003

Devterij, težka voda (devterijev oksid) in druge devterijeve spojine ter mešanice in raztopine, ki vsebujejo devterij in v katerih je izotopsko razmerje med devterijem in vodikom večje od 1:5 000 .

TLB2.1

2.1.  Devterij in težka voda

Devterij, težka voda (devterijev oksid) in katera koli druga devterijeva spojina, v kateri je razmerje med številom devterijevih in vodikovih atomov večje od 1:5 000 , za uporabo v jedrskih reaktorjih iz zgornjega odstavka 1.1., v količinah nad 200 kg devterijevih atomov za katero koli državo prejemnico v katerem koli 12-mesečnem obdobju.

0C004

Grafit s čistoto, boljšo od 5 ppm ‚ekvivalentov bora‘, in z gostoto nad 1,50 g/cm3 za uporabo v „jedrskem reaktorju“ v količinah nad 1 kg.

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKO 1C107.

Opomba 1:   Za namen nadzora izvoza pristojni organi države članice, v kateri je izvoznik registriran, določijo, ali je izvoženi grafit, ki izpolnjuje zgornje specifikacije, namenjen za uporabo v „jedrskem reaktorju“ ali ne.

Opomba 2:   V točki 0C004 je določen ‚ekvivalent bora‘ (BE) kot vsota BEZ za nečistoče (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistoto), pri čemer je:

BEZ (ppm) = CF × koncentracija elementa Z v ppm;

in sta σB in σZ reakcijska preseka za zajetje termičnih nevtronov (v barnih) naravnega bora in elementa Z; ter AB in AZ sta atomski masi naravnega bora in elementa Z.

TLB2.2

2.2.  Grafit jedrske kakovosti

Grafit s čistostjo manj kot 5 ppm ekvivalentov bora in z gostoto nad 1,50 g/cm3 za uporabo v jedrskih reaktorjih iz zgornjega odstavka 1.1, v količinah nad 1 kilogramom.

POJASNJEVALNA OPOMBA

Za namen nadzora izvoza bo vlada določila, ali je grafit, ki se izvaža in ki ustreza zgornjim specifikacijam, namenjen za uporabo v jedrskih reaktorjih.

Ekvivalent bora (BE) se lahko določi eksperimentalno ali se izračuna kot vsota BEz za nečistote (razen BEogljik, ker ogljik ne velja za nečistoto), vključno z borom, pri čemer je:

0C005

Posebej pripravljene spojine ali praškaste snovi za proizvodnjo plinskih difuzijskih pregrad, ki so odporne proti koroziji z UF6 (npr. nikelj ali zlitine, z vsaj 60 mas. % niklja, aluminijev oksid in popolnoma fluorirani polimeri ogljikovodika), s čistoto vsaj 99,9 mas. % in povprečno velikostjo delcev manjšo od 10 μm, merjeno v skladu z ASTM (American Society for Testing and Materials) standardom B330, in visoko stopnjo enakomerne zrnatosti.

TLB5.3.1b

Pregrade za difuzijo plinov in materiali za pregrade

(b)  posebej pripravljene spojine ali praškaste snovi za izdelavo takšnih filtrov.

Takšne spojine ali praški vsebujejo nikelj ali zlitine z najmanj 60 % niklja, aluminijevega oksida ali proti UF6 odporne popolnoma fluorirane ogljikovodikove polimere s čistostjo najmanj 99,9 ut. %, velikostjo delcev manjšo od 10 μm, visoko stopnjo enakomerne zrnatosti in so posebej pripravljeni za izdelavo pregrad za difuzijo plinov.

OD001

T*„Programska oprema“ posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine.

II*

IV*

TLB*

„programska oprema“ – zbirka enega ali več „programov“ ali „mikroprogramov“, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju „tehnična pomoč“ je lahko v obliki napotkov, posebnih strokovnih znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja.

0E001

T*„Tehnologija“ je v skladu z opombo o jedrski tehnologiji v zvezi z „razvojem“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga iz te skupine.

II*

IV

TLB*

„Tehnologija“ pomeni specifične informacije, potrebne za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ katerega koli blaga s seznama. Te informacije so lahko v obliki „tehničnih podatkov“ ali „tehnične pomoči“.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

1A007

b.  električno proženi eksplozivni detonatorji:

1.  eksplozivni mostič (EB);

2.  eksplozivna mostična žica (EBW);

3.  bliskoviti vžigalnik (slapper);

4.  eksplozivni folijski vžigalnik (EFI).

Tehnične opombe:

1.  Namesto izraza „detonator“ se včasih uporablja izraz „vžigalnik“ (v angleškem jeziku: „initiator“ oziroma „ignitor“);

2.  Za namene točke 1A007.b v njej navedeni detonatorji izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hiter visokotokovni električni impulz. V vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikov, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat).

3.  Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivno uparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. V nekaterih primerih požene navedeno udarjalo magnetna sila. Izraz „eksplozivni folijski vžigalnik“ se lahko nanaša na mostični vžigalnik ali na bliskoviti vžigalnik.

6.A.1.

Detonatorji in večtočkovni vžigalni sistemi:

a.  električno proženi eksplozivni detonatorji:

1.  eksplozivni mostič (EB);

2.  eksplozivna mostična žica (EBW);

3.  bliskoviti vžigalnik (slapper);

4.  eksplozivni folijski vžigalnik (EFI);

1A007

Oprema in naprave, posebej izdelane za električno proženje polnjenj in naprav, ki vsebujejo „energetske materiale“:

Opomba:  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA, TOČKI 3A229 IN 3A232.

a.  vžigalniki za detonatorje, ki so izdelani za proženje eksplozivnih detonatorjev, določenih v točki 1A007.b.

6.A.2.

Vžigalniki in enakovredni visokotokovni impulzni generatorji:

a.  vžigalniki za detonatorje (inicialni sistemi, vžigalne naprave), vključno z vžigalnimi napravami za elektronsko polnjenje ter na eksplozivni in optični pogon, zasnovani za proženje večkratno krmiljenih detonatorjev iz točke 6.A.1.;

1A202

Kompozitne strukture, razen tistih, ki so določene v točki 1A002, v obliki cevi in z obema od naslednjih značilnosti:

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKI 9A010 IN 9A110.

a.  imajo notranji premer od 75 do 400 mm in

b.  izdelane so iz „vlaknenih ali nitastih materialov“, ki so določeni v točki 1C010.a. ali .b ali 1C210.a., ali iz z ogljikom ojačanih materialov, ki so določeni v točki 1C210.c.

2.A.3.

Kompozitne strukture v obliki cevi, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  imajo notranji premer od 75 do 400 mm in

b.  izdelane so iz „vlaknenih ali nitastih materialov“ iz točke 2.C.7.a. ali iz z ogljikom ojačenih materialov iz točke 2.C.7.c.

1A225

Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.

2.A.2.

Platinirani katalizatorji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za pospeševanje reakcije izmenjave vodikovega izotopa med vodikom in vodo, pri pridobivanju tritija iz težke vode ali za pridobivanje težke vode.

1A226

Posebna embalaža, ki se uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:

a.  izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti, in

b.  izdelana je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.

4.A.1.

Posebno polnilo, ki se lahko uporablja pri ločevanju težke vode od navadne vode, ki ima obe od naslednjih značilnosti:

a.  izdelana je iz fosforjevega brona, ki je kemično obdelan v smislu izboljšave vpojnosti; in

b.  zasnovano je za uporabo v stolpih za vakuumsko destilacijo.

1A227

Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:

a.  „hladno površino“, večjo od 0,09 m2;

b.  gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3; in

c.  debelino 100 mm ali več.

Tehnična opomba:

‚Hladna površina‘ iz točke 1A227 pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.

1.A.1.

Okna za zaščito pred sevanjem iz materiala z visoko gostoto (iz svinčevega stekla ali drugo), ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebej izdelani okviri zanje:

a.  „hladno površino“, večjo od 0,09 m2;

b.  gostoto materiala, večjo od 3 g/cm3; in

c.  debelino 100 mm ali več.

Tehnična opomba:

‚Hladna površina‘ iz točke 1.A.1.a. pomeni vidno površino okna, ki je za predvideno uporabo izpostavljena najnižji stopnji sevanja.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

1B201

Stroji za navijanje niti, razen tistih iz točke 1B001 ali 1B101, in oprema zanje:

a.  stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh;

2.  posebej so izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“in

3.  primerni so za navijanje valjastih cevi z notranjim premerom od 75 do 650 mm in dolžine 300 mm ali več;

b.  naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 1B201.a;

c.  precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 1B201.a.

3.B.4.

Stroji za navijanje niti in oprema zanje:

a.  stroji za navijanje niti, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  njihovi gibi pozicioniranja, ovijanja in navijanja so koordinirani in programirani v dveh ali več oseh;

2.  posebej so izdelani za proizvodnjo kompozitnih struktur ali laminatov iz „vlaknenih ali nitastih materialov“; in

3.  primerni so za navijanje valjastih cevi z notranjim premerom od 75 do 650 mm in dolžine 300 mm ali več;

b.  naprave za koordiniranje in programiranje strojev za navijanje niti iz točke 3.B.4.a.;

c.  precizni pomožni oporni elementi za stroje za navijanje niti iz točke 3.B.4.a.

1B225

Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 250 g fluora na uro.

3.B.1.

Elektrolitske celice za pridobivanje fluora s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 250 g fluora na uro.

1B226

Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so izdelani ali opremljeni z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več.

Opomba:   Točka 1B226 zajema ločevalnike, ki:

a.  lahko obogatijo stabilne izotope;

b.  imajo ionski vir in tudi kolektorje v magnetnem polju, njihova zgradba pa je takšna, da so sami zunaj polja.

3.B.5.

Elektromagnetni ločevalniki izotopov, ki so zasnovani za delovanje z enim ali več ionskimi viri z zmogljivostjo skupnega toka ionskega curka 50 mA ali več ali opremljeni z njimi.

Opombi:

1.  točka 3.B.5. zajema ločevalnike, ki omogočajo bogatenje stabilnih izotopov in tudi urana;

Opomba:  ločevalnik, ki omogoča ločevanje izotopov svinca z razliko ene enote mase, sam po sebi omogoča tudi bogatenje izotopov urana z razliko treh enot mase.

2.  točka 3.B.5. zajema ločevalnike, ki imajo ionski vir in kolektorje v magnetnem polju, pa tudi ločevalnike, ki imajo ionski vir in kolektorje zunaj magnetnega polja.

Tehnična opomba:

z enim samim ionskim virom zmogljivosti 50 mA ni mogoče pridobiti več kot 3 g ločenega visokoobogatenega urana letno iz urana, ki se nahaja v naravi.

1B228

Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  izdelani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (238 °C) ali manj;

b.  izdelani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;

c.  izdelani so iz:

1.  nerjavnega jekla serije 300 z nizko vsebnostjo žvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5; ali

2.  enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi združljivi s H2; in

d.  njihov notranji premer je najmanj 30 cm, „efektivna dolžina“ pa najmanj 4 m.

Tehnična opomba:

V točki 1B228 ‚efektivna dolžina‘ pomeni aktivno višino polnilnega materiala v polnjeni koloni ali aktivno višino plošč notranjega kontraktorja v ploščni koloni.

4.B.2.

Stolpi za kriogeno destilacijo vodika, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  zasnovani so za delovanje pri notranjih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj;

b.  zasnovani so za delovanje pri notranjem tlaku od 0,5 do 5 MPa;

c.  izdelani so iz:

1.  nerjavnega jekla serije 300 z nizko vsebnostjo žvepla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna 5 ali več, ali

2.  enakovrednih materialov, ki so tako kriogeni kot tudi združljivi s H2, in

d.  njihov notranji premer je 30 cm ali več, ‚efektivna dolžina‘ pa 4 m ali več.

Tehnična opomba:

izraz ‚efektivna dolžina‘ pomeni aktivno višino polnilnega materiala v polnjeni koloni ali aktivno višino plošč notranjega kontraktorja v ploščni koloni.

1B229

Stolpi s predeli za izmenjavo voda – vodikov sulfid in „notranji kontraktorji“:

Opomba:   Za stolpe, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za proizvodnjo težke vode, glej točko 0B004.

a.  stolpi s predeli za izmenjavo voda – vodikov sulfid, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  lahko delujejo pri tlakih najmanj 2 MPa;

2.  izdelani so iz ogljikovega jekla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna najmanj 5, in

3.  njihov premer je najmanj 1,8 m;

b.  „notranji kontraktorji“ v stolpih za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v točki 1B229.a.

Tehnična opomba:

‚Notranji kontraktorji‘ v stolpih so ločeni predelki, ki imajo efektivni skupni premer najmanj 1,8 m in so izdelani tako, da olajšajo protitočno gibanje, izdelani pa so iz nerjavnega jekla, ki ima delež ogljika največ 0,03 %. To so lahko rešetni vložki, zapiralni vložki, vložki z destilacijskim pokrovom ali vložki s turbinsko rešetko.

4.B.1.

Stolpi s predeli za izmenjavo vode in vodikovega sulfida in notranji kontraktorji:

Opomba:  za stolpe, ki so posebej zasnovani ali pripravljeni za proizvodnjo težke vode, glej 1. del INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen).

a.  stolpi s predeli za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  lahko delujejo pri tlakih 2 MPa ali več;

2.  izdelani so iz ogljikovega jekla, ki ima avstenitno ASTM (ali enakovreden standard) število velikosti zrna 5 ali več, in

3.  s premerom 1,8 m ali več;

b.  notranji kontraktorji v stolpih s predeli za izmenjavo vode in vodikovega sulfida, ki so opisani v točki 4.B.1.a.

Tehnična opomba:

notranji kontraktorji v stolpih so ločeni predelki, ki imajo efektivni skupni premer 1,8 m ali več in so zasnovani tako, da olajšajo protitočno gibanje, izdelani pa so iz nerjavnega jekla, ki ima delež ogljika največ 0,03 %. To so lahko rešetni vložki, zapiralni vložki, vložki z destilacijskim pokrovom ali vložki s turbinsko rešetko.

1B230

Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amonijaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene);

b.  imajo zmogljivost, večjo od 8,5 m3/h; in

c.  eno od naslednjih značilnosti:

1.  pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali več) je njihov delovni tlak od 1,5 do 60 MPa; ali

2.  pri razredčeni raztopini kalijevega amida (manj kot 1 %) je njihov delovni tlak od 20 do 60 MPa;

4.A.2.

Črpalke za kroženje raztopin koncentriranega ali razredčenega katalizatorja – kalijevega amida v tekočem amoniaku (KNH2/NH3), ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  so nepredušno zaprte (tj. hermetično zatesnjene);

b.  imajo zmogljivost več kot 8,5 m3/h, in

c.  eno od naslednjih značilnosti:

1.  pri koncentrirani raztopini kalijevega amida (1 % ali več) delovni tlak od 1,5 do 60 MPa ali

2.  pri razredčeni raztopini kalijevega amida (manj kot 1 %) delovni tlak od 20 do 60 MPa.

1B231

Objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

a.  objekti ali obrati za proizvodnjo, pridobivanje, ekstrakcijo ali koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim;

b.  oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:

1.  vodikove ali helijeve hladilne enote z zmogljivostjo hlajenja na 23 K (250 °C) ali manj, z zmogljivostjo odvajanja toplote več kot 150 W;

2.  sistemi za shranjevanje ali čiščenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali čiščenje.

2.B.1.

Naslednji objekti ali obrati za ravnanje s tritijem in oprema zanje:

a.  objekti ali obrati za proizvodnjo, pridobivanje, ekstrakcijo ali koncentracijo tritija ali za druge načine ravnanja z njim;

b.  naslednja oprema za objekte ali obrate za ravnanje s tritijem:

1.  vodikove ali helijeve hladilne enote z zmožnostjo hlajenja na 23 K (– 250 °C) ali manj in zmogljivostjo odvajanja toplote, večjo od 150 W;

2.  sistemi za shranjevanje ali čiščenje vodikovega izotopa, ki uporabljajo kovinske hidride kot medij za shranjevanje ali čiščenje.

1B232

Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  izdelani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj in

b.  zasnovani so za pretok plinastega vodika 1 000  kg/uro ali več.

4.A.3.

Turboekspanderji ali skupine turboekspanzijskih kompresorjev, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  zasnovani so za delovanje pri izhodnih temperaturah 35 K (– 238 °C) ali manj in

b.  zasnovani so za pretok plinastega vodika 1 000  kg/uro ali več.

1B233

Objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:

a.  objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov;

b.  oprema za ločevanje litijevih izotopov na podlagi amalgamskega postopka (litij – živo srebro):

1.  posebno razvrščeni stolpi za izmenjavo med tekočinama, ki so posebej izdelani za litijeve amalgame;

2.  črpalke za živo srebro ali litijev amalgam;

3.  celice za elektrolizo litijevega amalgama;

4.  uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida;

c.  sistemi, ki temeljijo na ionski izmenjavi in so posebej izdelani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej izdelani sestavni deli zanje;

d.  sistemi, ki temeljijo na kemični izmenjavi (uporabljajo kronske etre, kriptande ali lariatne etre), ki so posebej izdelani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej izdelani sestavni deli zanje.

2.B.2.

Naslednji objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov ter sistemi in oprema zanje:

Opomba:  določena oprema in sestavni deli za ločevanje litijevih izotopov za postopek ločevanja s plazmo se uporabljajo tudi neposredno za ločevanje uranovih izotopov ter so predmet nadzora 1. dela INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen).

a.  objekti ali obrati za ločevanje litijevih izotopov;

b.  naslednja oprema za ločevanje litijevih izotopov na podlagi amalgamskega (litij-živo srebro) postopka:

1.  posebno razvrščeni stolpi za izmenjavo med tekočinama, ki so posebej zasnovani za litijeve amalgame;

2.  črpalke za živo srebro ali litijev amalgam;

3.  celice za elektrolizo litijevega amalgama;

4.  uparjalniki za koncentrirane raztopine litijevega hidroksida;

c.  sistemi, ki temeljijo na ionski izmenjavi in so posebej zasnovani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej zasnovani sestavni deli zanje;

d.  sistemi, ki temeljijo na kemični izmenjavi (uporabljajo kronske etre, kriptande ali lariatne etre), ki so posebej zasnovani za ločevanje litijevih izotopov, in posebej zasnovani sestavni deli zanje.

1B234

Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močna eksploziva, ki so namenjeni preizkušanju močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe ti dve značilnosti:

Opomba:  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

a.  izdelani so za zadrževanje eksploziva v ekvivalentu 2 kg TNT ali več v celoti in

b.  imajo elemente ali značilnosti, ki jim omogočajo realnočasovni ali zapozneli prenos diagnostičnih ali merilnih informacij.

5.B.7.

Zadrževalni hrami, komore, vsebniki in drugi podobni zbiralniki za močne eksplozive, ki so zasnovani za testiranje močnih eksplozivov ali eksplozivnih naprav in imajo obe naslednji značilnosti:

a.  zasnovani so za zadrževanje eksploziva v ekvivalentu 2 kg TNT ali več v celoti in

b.  imajo elemente ali značilnosti, ki jim omogočajo realnočasovni ali zapozneli prenos diagnostičnih ali merilnih informacij.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

1C202

Naslednje zlitine, razen tistih, določenih v točki 1C002.b.3. ali b.4:

a.  aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  z mejno natezno trdnostjo 460 MPa ali več pri 293 K (20 °C) in

2.  imajo obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

2.C.1.

Aluminijeve zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  ‚zmožne‘ skrajne natezne trdnosti 460 MPa ali več pri 293 K (20 °C);

b.  in b. imajo obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, večjim od 75 mm.

Tehnična opomba:

v točki 2.C.1. pojem ‚zmožne‘ zajema aluminijeve zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C202

b.  titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  z mejno natezno trdnostjo 900 MPa ali več pri 293 K (20 °C) in

2.  imajo obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, ki je večji od 75 mm;

Tehnična opomba:

Izraz zlitine ‚z zmožnostjo‘ se nanaša na zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

2.C.13.

Titanove zlitine, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  ‚zmožne‘ skrajne natezne trdnosti 900 MPa ali več pri 293 K (20 °C);

imajo obliko cevi ali trdno valjasto obliko (vključno z odkovki) z zunanjim premerom, večjim od 75 mm.

Tehnična opomba:

v točki 2.C.13. pojem ‚zmožne‘ zajema titanove zlitine pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C210

„Vlakneni ali nitasti materiali“ ali prepregi, razen tistih, ki so določeni v točkah 1C010.a, .b ali .e:

a.  ogljikovi ali aramidni „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.  „specifični modul“ 12,7 × 106 m ali več; ali

2.  „specifično natezno trdnost“ 23,5 × 104 m ali več;

Opomba:   Predmet nadzora v točki 1C210(a) niso aramidni ‚vlakneni ali nitasti materiali‘, v katerih je masni delež na estrih baziranih sredstev za površinsko spremembo vlaken 0,25 % ali več.

2.C.7.a

Naslednji „vlakneni ali nitasti materiali“ in prepregi:

a.  ogljikovi ali aramidni „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.  „specifični modul“ 12,7 × 106 m ali več ali

2.  „specifično natezno trdnost“ 23,5 × 104 m ali več;

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.7.a. niso aramidni „vlakneni ali nitasti materiali“, v katerih je masni delež na estrih baziranih sredstev za površinsko spremembo vlaken 0,25 % ali več.

b.  stekleni „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  „specifični modul“ 3,18 × 106 m ali več; ali

2.  „specifično natezno trdnost“ 7,62 × 104 m ali več;

2.C.7.b

b.  stekleni „vlakneni ali nitasti materiali“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  „specifični modul“ 3,18 × 106 m ali več in

2.  „specifično natezno trdnost“ 7,62 × 104 m ali več;

c.  „preja“, „predpreja“, „predivo“ ali „trakovi“, impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih „vlaknenih ali nitastih materialov“, določenih v točki 1C210.a ali .b.

Tehnična opomba:

Smola sestavlja matriko kompozita.

Opomba:   V točki 1C210 so ‚vlakneni ali nitasti materiali‘ omejeni na neskončne „monofilamente“, „preje“, „rovinge“, „niti“ ali „trakove“.

2.C.7.c

c.  „preja“, „predpreja“, „predivo“ ali „trakovi“, impregnirani s smolo, ki so široki 15 mm ali manj (prepregi), izdelani iz ogljikovih ali steklenih „vlaknenih ali nitastih materialov“ iz točke 2.C.7.a. ali točke 2.C.7.b.

Tehnična opomba:

smola tvori matriko kompozita.

Tehnični opombi:

1.  V točki 2.C.7. je „specifični modul“ enak Youngovemu modulu v N/m2, deljenemu s specifično težo v N/m3, merjeno pri temperaturi 296 ± 2 K (23 ± 2 °C) in relativni vlažnosti 50 ± 5 %.

2.  V točki 2.C.7. je „specifična natezna trdnost“ skrajna natezna trdnost v N/m2, deljena s specifično težo v N/m3, merjeno pri temperaturi 296 ± 2 K (23 ± 2 °C) in relativni vlažnosti 50 ± 5 %.

1C216

Martenzitno jeklo, razen tistega, ki je določeno v točki 1C116, z natezno trdnostjo 1 950 MPa ali več pri 293 K (20 °C).

Opomba:   Predmet nadzora v točki 1C216 niso oblike, pri katerih so linearne dimenzije 75 mm ali manj.

Tehnična opomba:

Izraz martenzitno jeklo ‚z zmožnostjo‘ zajema martenzitno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.

2.C.11.

Martenzitno jeklo, ki je pri 293 K (20 °C) ‚zmožno‘ skrajne natezne trdnosti 1 950  MPa ali več.

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.11. niso oblike, pri katerih vse linearne dimenzije znašajo 75 mm ali manj.

Tehnična opomba:

v točki 2.C.11. pojem ‚zmožno‘ zajema martenzitno jeklo pred toplotno obdelavo ali po njej.

1C225

Bor, obogaten z izotopom bor 10 (10B) nad vrednostmi v naravi, elementarni bor, njegove spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Opomba:   Zmesi iz točke 1C225, ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora.

Tehnična opomba:

Masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 mas. % (20 at. odstotka).

2.C.4.

Bor, obogaten z izotopom bor-10 (10B) nad vrednostmi v naravi, in sicer: elementarni bor, spojine, mešanice, ki vsebujejo bor, njihovi izdelki ter odpadki ali ostanki navedenih snovi.

Opomba:  mešanice iz točke 2.C.4., ki vsebujejo bor, vključujejo tudi materiale z vsebnostjo bora.

Tehnična opomba:

masni delež izotopa bor-10 v naravi znaša približno 18,5 ut. % (20 at. odstotka).

1C226

Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 %, razen tistih iz točke 1C117, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm in

b.  maso nad 20 kg.

Opomba:   Predmet nadzora v točki 1C226 niso deli, ki so posebej izdelani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama.

2.C.14.

Volfram, volframov karbid in zlitine z masnim deležem volframa nad 90 %, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  obliko votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 do 300 mm in

b.  maso nad 20 kg.

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.14. niso deli, ki so posebej zasnovani kot uteži ali kolimatorji za žarke gama.

1C227

Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.  vsebuje manj kot 1 000  ppm kovinskih nečistot, razen magnezija, in

b.  vsebuje manj kot 10 ppm bora.

2.C.5.

Kalcij, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.  vsebuje manj kot 1 000  ppm kovinskih nečistot, razen magnezija, in

b.  vsebuje manj kot 10 ppm bora.

1C228

Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.  vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija, in

b.  vsebuje manj kot 10 ppm bora.

2.C.10.

Magnezij, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.  vsebuje manj kot 200 ppm kovinskih nečistot, razen kalcija, in

b.  vsebuje manj kot 10 ppm bora.

1C229

Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.  čistoto 99,99 % ali več in

b.  vsebuje manj kot 10 ppm srebra.

2.C.3.

Bizmut, ki ima obe naslednji značilnosti:

a.  njegova čistota je 99,99 ut. % ali več in

b.  vsebuje manj kot 10 ppm srebra.

1C230

Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija nad 50 %, berilijeve spojine in njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih, določenih v Nadzoru vojaškega blaga.

Opomba:  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

Opomba:   Predmet nadzora v točki 1C230 niso:

a.  kovinska okna za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje;

b.  mešanice oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so oblikovani posebej za dele elektronskih komponent ali kot podlage za elektronska vezja;

c.  beril (berilijev ali aluminijev silikat) v obliki smaragdov ali akvamarinov.

2.C.2.

Kovinski berilij, zlitine, pri katerih je masni delež berilija večji od 50 %, berilijeve spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih snovi.

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.2. niso:

a.  kovinska okna za rentgenske aparate ali naprave za vrtanje;

b.  zmesi oksidov v izdelkih ali polizdelkih, ki so posebej zasnovani za elektronske sestavne dele ali kot substrati za elektronska vezja;

c.  beril (berilijev ali aluminijev silikat) v obliki smaragdov ali akvamarinov.

1C231

Kovinski hafnij, zlitine z masnim deležem hafnija nad 60 %, hafnijeve spojine z masnim deležem hafnija nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov.

2.C.8.

Kovinski hafnij, zlitine z masnim deležem hafnija nad 60 %, hafnijeve spojine z masnim deležem hafnija nad 60 %, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih snovi.

1C232

Helij-3 (3He), zmesi, ki vsebujejo helij-3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.

Opomba:   predmet nadzora v točki 1C232 ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija-3.

2.C.18.

Helij-3 (3He), mešanice, ki vsebujejo helij-3, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.18. ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1 g helija-3.

1C233

Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, izdelki iz teh materialov, odpadki ali ostanki navedenih materialov.

Opomba:   predmet nadzora v točki 1C233 niso termoluminescenčni dozimetri.

Tehnična opomba:

masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 mas. % (7,5 at. odstotka).

2.C.9.

Litij, obogaten z izotopom litij-6 (6Li) nad vrednostmi v naravi, in izdelki ali naprave, ki vsebujejo obogateni litij, in sicer: elementarni litij, zlitine, spojine, mešanice, ki vsebujejo litij, njihovi izdelki ter odpadki ali ostanki navedenih snovi.

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.9. niso termoluminescenčni dozimetri.

Tehnična opomba:

masni delež izotopa litij-6 v naravi znaša približno 6,5 ut. % (7,5 at. odstotka).

1C234

Cirkonij, pri katerem je razmerje med masnim deležem hafnija in cirkonija manjše od 1:500 kovinski cirkonij, zlitine, pri katerih je masni delež cirkonija nad 50 %, spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih materialov, razen tistih iz točke 0A001.f.

Opomba:   predmet nadzora v točki 1C234 ni cirkonij v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj.

2.C.15.

Cirkonij, pri katerem je masno razmerje med hafnijem in cirkonijem manjše od 1:500, in sicer: kovinski cirkonij, zlitine, pri katerih je masni delež cirkonija večji od 50 %, spojine, njihovi izdelki ter odpadki in ostanki navedenih snovi.

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.15. ni cirkonij v obliki folije z debelino 0,10 mm ali manj.

1C235

Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000 , in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Opomba:   predmet nadzora v točki 1C235 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 1,48 × 103 GBq (40 Ci) tritija.

2.C.17.

Tritij, tritijeve spojine, mešanice, ki vsebujejo tritij, v katerih je razmerje med tritijevimi in vodikovimi atomi večje od 1:1 000 , in izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.17. ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 1,48 × 103 GBq tritija.

1C236

‚Radionuklidi‘, primerni za ustvarjanje nevtronskih virov na podlagi reakcije alfa-n, razen tistih iz točk 0C001 in 1C012.a., v naslednjih oblikah:

a.  elementarni;

b.  spojine, ki imajo specifično aktivnost 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

c.  mešanice, ki imajo skupno aktivnost 37 GBq/kg (1 Ci/kg) ali več;

d.  izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

Opomba:   predmet nadzora v točki 1C236 niso izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 3,7 GBq (100 mCi) aktivnosti.

Tehnična opomba:

v točki 1C236 so ‚radionuklidi‘ katere koli od naslednjih snovi:

2.C.19.

Radionuklidi, primerni za ustvarjanje nevtronskih virov na podlagi reakcije alfa-n:

V naslednjih oblikah:

a.  elementarni;

b.  spojine, ki imajo specifično aktivnost 37 GBq/kg ali več;

c.  mešanice, ki imajo skupno aktivnost 37 GBq/kg ali več;

d.  izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene snovi.

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.19. ni izdelek ali naprava, ki vsebuje manj kot 3,7 GBq aktivnosti.

1C237

Radij-226 (226Ra), zlitine radija-226, spojine radija-226, mešanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki in izdelki ali naprave, ki vsebujejo prej navedene materiale.

Opomba:   predmet nadzora v točki 1C237 niso:

a.  medicinski pripomočki;

b.  proizvodi ali naprave, ki vsebujejo manj kot 0,37 GBq (10 mCi) radija-226.

2.C.12.

Radij-226 (226Ra), zlitine radija-226, spojine radija-226, mešanice, ki vsebujejo radij-226, njihovi izdelki ter izdelki ali naprave, ki vsebujejo navedene snovi.

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.12. niso:

a.  medicinski pripomočki;

b.  izdelki ali naprave, ki vsebujejo manj kot 0,37 GBq radija-226.

1C238

Klorov trifluorid (ClF3).

2.C.6.

Klorov trifluorid (ClF3).

1C239

Močni eksplozivi, razen tistih, ki so zajeti v Nadzoru vojaškega blaga, ali snovi ali mešanice z masnim deležem takšnih eksplozivov, večjim od 2 %, in katerih kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000  m/s.

6.C.1.o

vsak eksploziv, katerega kristalna gostota je večja od 1,8 g/cm3, hitrost detonacije pa večja od 8 000  m/s.

1C240

Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, razen tistega, ki je naveden v točki 0C005:

a.  nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti:

1.  čistoto nad 99,0 % ali več in

2.  povprečno velikost delcev, ki je manjša od 10 μm, merjeno po standardu ASTM B330;

b.  porozni kovinski nikelj, ki je pridobljen iz materialov, določenih v točki 1C240.a.

Opomba:   predmet nadzora v točki 1C240 niso:

a.  vlakneni nikljev prah;

b.  posamezne porozne nikljeve plošče, ki imajo površino 1 000  cm2 ali manj.

Tehnična opomba:

točka 1C240.b. se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 1C240.a., da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.

2.C.16.

Nikelj v prahu in porozni kovinski nikelj, in sicer:

Opomba:  za nikelj v prahu, ki je posebej pripravljen za izdelavo pregrad za difuzijo plinov, glej 1. del INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen).

a.  nikelj v prahu, ki ima obe naslednji značilnosti:

1.  čistoto 99,0 ut. % ali več in

2.  povprečno velikost delcev, ki je manjša od 10 μm, merjeno po standardu ASTM B330;

b.  porozni kovinski nikelj, pridobljen iz materialov iz točke 2.C.16.a.

Opomba:  predmet nadzora v točki 2.C.16. niso:

a.  vlakneni nikljev prah;

b.  posamezne plošče iz poroznega kovinskega niklja, ki imajo površino 1 000  cm2 ali manj.

Tehnična opomba:

točka 2.C.16.b. se nanaša na porozno kovino, ki se oblikuje s stiskanjem ali sintranjem materialov iz točke 2.C.16.a., da nastane kovinski material z drobnimi porami, ki so enakomerno porazdeljene po vsem volumnu.

1C241

Renij in zlitine, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija; in zlitine renija in volframa, ki vsebujejo najmanj 90 mas. % renija in volframa v kateri koli kombinaciji, razen tistih iz točke 1C226, in imajo obe naslednji značilnosti:

a.  v obliki votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 mm do 300 mm in

b.  maso nad 20 kg.

2.C.20.

Renij in zlitine, ki vsebujejo najmanj 90 ut. % renija, in zlitine renija in volframa, ki vsebujejo najmanj 90 ut. % renija in volframa v kateri koli kombinaciji ter imajo obe naslednji značilnosti:

a.  obliko votle valjaste simetrije (vključno z valjastimi deli) z notranjim premerom od 100 do 300 mm in

b.  maso nad 20 kg.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

1D001

„Programska oprema“ je posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točk od 1B001 do 1B003.

1.D.2.

„programska oprema“ – zbirka enega ali več „programov“ ali „mikroprogramov“, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju

1D201

„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ blaga, ki je določeno v točki 1B201.

1.D.3.

„programska oprema“ – zbirka enega ali več „programov“ ali „mikroprogramov“, nameščenih na katerem koli otipljivem izraznem mediju

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

1E201

„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ blaga, določenega v točkah 1A002, 1A007, 1A202, od 1A225 do 1A227, 1B201, od 1B225 do 1B234, 1C002.b.3. ali .b.4., 1C010.b., 1C202, 1C210, 1C216, od 1C225 do 1C241 ali 1D201.

1.E.1.

„Tehnologija“ pomeni specifične informacije, potrebne za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ katerega koli blaga s seznama. Te informacije so lahko v obliki „tehničnih podatkov“ ali „tehnične pomoči“.

1E202

„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga iz točke 1A007, 1A202 ali od 1A225 do 1A227.

1.E.1.

„Tehnologija“ pomeni specifične informacije, potrebne za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ katerega koli blaga s seznama. Te informacije so lahko v obliki „tehničnih podatkov“ ali „tehnične pomoči“.

1E203

„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ blaga iz točke 1A007, 1A202 ali od 1A225 do 1A227.

1.E.1.

„Tehnologija“ pomeni specifične informacije, potrebne za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ katerega koli blaga s seznama. Te informacije so lahko v obliki „tehničnih podatkov“ ali „tehnične pomoči“.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

2A225

Kokile, izdelane iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:

a.  kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  prostornino od 150 cm3 do 8 000  cm3 in

2.  izdelane so iz katerega koli od naslednjih materialov ali njihove kombinacije, s stopnjo nečistote 2 mas. % ali manj, ali so z njim prevlečeni:

a.  kalcijev fluorid (CaF2);

b.  kalcij-cirkonijev oksid (metacirkonat) (CaZrO3);

c.  cerijev sulfid (Ce2S3);

d.  erbijev oksid (erbia) (Er2O3);

e.  hafnijev oksid (hafnia) (HfO2);

f.  magnezijev oksid (MgO);

g.  nitrirane niobij, titan in volframove zlitine (približno 50 % Nb, 30 % Ti, 20 % W);

h.  itrijev oksid (yttria) (Y2O3) ali

i.  cirkonijevega oksida (zirconia) (ZrO2).

b.  kokile, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  prostornino od 50 cm3 do 2 000  cm3 in

2.  izdelane so iz tantala z masnim deležem 99,9 % ali več ali so z njim obrobljene;

c.  kokile, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  prostornino od 50 cm3 do 2 000  cm3

2.  izdelane so iz tantala z masnim deležem 98 % ali več ali so z njim obrobljene in

3.  prevlečene so s tantalovim karbidom, nitridom, boridom ali kombinacijo prej navedenega.

2.A.1

Naslednji talilni lonci, izdelani iz materiala, odpornega na tekoče aktinidne kovine:

a.  talilni lonci, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  prostornino od 150 cm3 (150 ml) do 8 000  cm3 (8 litrov) in

2.  izdelani so iz katerega koli od naslednjih materialov ali njihove kombinacije, s stopnjo nečistote 2 ut. % ali manj, ali so z njim prevlečeni:

a.  kalcijev fluorid (CaF2);

b.  kalcij-cirkonijev oksid (metacirkonat) (CaZrO3);

c.  cerijev sulfid (Ce2S3);

d.  erbijev oksid (erbia) (Er2O3);

e.  hafnijev oksid (hafnia) (HfO2);

f.  magnezijev oksid (MgO);

g.  nitrirane niobij-titan-volframove zlitine (približno 50 % Nb, 30 % Ti, 20 % W);

h.  itrijev oksid (yttria) (Y2O3) ali

i.  cirkonijev oksid (zirconia) (ZrO2);

b.  talilni lonci, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  prostornino od 50 cm3 (50 ml) do 2 000  cm3 (2 litra); in

2.  izdelani so iz tantala s čistoto 99,9 ut. % ali več ali so z njim obrobljeni;

c.  talilni lonci, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  prostornino od 50 cm3 (50 ml) do 2 000  cm3 (2 litra);

2.  izdelani so iz tantala z masnim deležem 98 % ali več ali so z njim obrobljeni; in

3.  prevlečeni so s tantalovim karbidom, nitridom, boridom ali kombinacijo navedenega.

2A226

Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  'nominalna velikost' 5 mm ali več;

b.  meh kot tesnilo in

c.  izdelani so iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njim obrobljeni.

Tehnična opomba:

Za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se 'nominalna velikost' v točki 2A226 nanaša na manjši premer.

3.A.3.

Ventili, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  imajo nazivno velikost 5 mm ali več;

b.  imajo meh kot tesnilo in

c.  so v celoti izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njim obrobljeni.

Tehnična opomba:

za ventile, pri katerih sta premera vstopne in izstopne odprtine različna, se parameter nominalne velikosti v točki 3.A.3.a. nanaša na najmanjši premer.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

2B001

Strojna oprema in katera koli njihova kombinacija za obdelovanje (ali odrezovanje) kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih specifikacijah lahko opremljeni z elektronsko napravo za „numerično krmiljenje“:

Opomba:   GLEJ TUDI TOČKO 2B201.

Opomba 1:   predmet nadzora v točki 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na izdelavo zobnikov. Za tovrstno strojno opremo glej točko 2B003.

Opomba 2:   Predmet nadzora točke 2B001 ni posebna strojna oprema, katere uporaba je omejena na izdelavo naslednjih delov:

a.  pogonske ali odmične gredi;

b.  orodja ali rezila;

c.  ekstruzijski polži;

d.  gravirani ali brušeni zlatarski deli ali

e.  zobne proteze.

Opomba 3:   obdelovalni stroj, ki ima vsaj dve od treh zmogljivosti za struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B001.a., .b. ali .c.

Opomba:   za stroje za optično končno obdelavo glej točko 2B002.

1.B.2.

Naslednji obdelovalni stroji in vse njihove kombinacije za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali kompozitov, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z elektronskimi napravami za sočasno „vodenje po konturi“ v dveh ali več oseh:

Opomba:  za enote za „numerično krmiljenje“, ki jih krmili z njimi povezana „programska oprema“, glej točko 1.D.3.

a.  strojna orodja za struženje, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm vzdolž ene ali več linearnih osi; in

2.  dve ali več osi, ki jih je mogoče simultano nadzirati glede „vodenja po konturi“.

Opomba:   predmet nadzora v točki 2B001.a. niso stroji za struženje, izdelani posebej za proizvodnjo kontaktnih leč, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  strojni krmilnik je omejen na uporabo na oftalmologiji temelječe programske opreme za del vhodnih programskih podatkov in

b.  nimajo vakuumskega potiska.

b.  strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  ima vse naslednje značilnosti:

a.  „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm vzdolž ene ali več linearnih osi; in

b.  tri linearne osi in eno rotacijsko os, ki jih je mogoče simultano koordinirati zaradi „vodenja po konturi“;

2.  pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede „vodenja po konturi“ in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

Opomba:   ‚strojna orodja z vzporednim mehanizmom‘ so določena v točki 2B001.b.2.d.

a.  „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti večja od 1 m;

b.  „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ enaka ali manjša (boljša) od 1,4 μm vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 1 m, vendar manjša od 4 m;

c.  „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ enaka ali manjša (boljša) od 6,0 μm vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 4 m;

d.  šteje se za „strojno orodje z vzporednim mehanizmom“;

Tehnična opomba:

‚Strojno orodje z vzporednim mehanizmom‘ je strojno orodje z več palicami, ki so povezane s platformo in zaganjalniki; vsak zaganjalnik upravlja ustrezno palico sočasno in neodvisno.

3.  „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ za vrtalnike z vpenjalno glavo enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm vzdolž ene ali več linearnih osi; ali

4.  enorezilni rezkalni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  „opletanje“ vretena, manjše (boljše) od 0,0004 mm TIR, in

b.  kotni pogrešek prečnega pomika (čeljust, korak in zasuk) manjši (boljši) od 2 sekund na prehod TIR po več kot 300 mm tekalnega hoda;

c.  strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  ima vse naslednje značilnosti:

a.  „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm vzdolž ene ali več linearnih osi; in

b.  tri ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede „vodenja po konturi“, ali

2.  pet ali več osi, ki jih je mogoče simultano koordinirati glede „vodenja po konturi“ in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ enaka ali manjša (boljša) od 1,1 μm vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti večja od 1 m;

b.  „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ enaka ali manjša (boljša) od 1,4 μm vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 1 m, vendar manjša od 4 m; ali

c.  „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ enaka ali manjša (boljša) od 6,0 μm vzdolž ene ali več linearnih osi, pri čemer je dolžina poti enaka ali večja od 4 m.

Opomba:   predmet nadzora v točki 2B001.c. niso brusilni stroji:

a.  cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji površinski brusilni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  omejeni so le na cilindrično brušenje in

2.  omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm;

b.  stroji, ki so izdelani posebej za koordinatno brušenje in nimajo z-osi ali w-osi, pri čemer je „enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ manjša (boljša) od 1,1μm;

c.  orodja za oblikovno brušenje.

d.  obdelovalni stroji s principom praznjenja električnega naboja (EDM) brezžičnega tipa, z dvema ali več rotirajočih osi, ki jih je mogoče hkrati nadzirati glede „vodenja po konturi“;

e.  orodja za odnašanje kovine, keramike ali „kompozitov“, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  material odstranjujejo s katerim koli od naslednjih sredstev:

a.  z vodnim ali drugim tekočinskim curkom, vključno s stroji, ki uporabljajo abrazivne dodatke;

b.  z elektronskim žarkom ali

c.  z „laserskim“ žarkom in

2.  vsaj dve rotirajoči osi ter:

a.  jih je mogoče simultano nadzirati glede „vodenja po konturi“ in

b.  imajo pozicijsko „natančnost“ manjšo (boljšo) od 0,003 °;

f.  stroji za globoko vrtanje in stružnice, prirejene za globoko vrtanje z največjo možno globino izvrtine več kot 5 m.

a.  obdelovalni stroji za struženje, ki imajo „natančnost pozicioniranja“ z vsemi možnimi kompenzacijami boljšo (manjšo) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) vzdolž katere koli linearne osi (splošno pozicioniranje) za stroje z zmožnostjo obdelovanja premerov, večjih od 35 mm;

Opomba:  predmet nadzora v točki 1.B.2.a. niso stružnice za palične materiale (Swissturn), ki so namenjene izključno za obdelovanje s podajalno napravo za palice (‚bar feed thru‘), če je največji premer palice enak ali manjši od 42 mm in ni možnosti vgradnje natezalne podloge. Stroji imajo lahko zmogljivost vrtanja in/ali rezkanja za obdelavo delov s premerom, manjšim od 42 mm.

2B006

Merilni sistemi, oprema in „elektronski sestavi“ za kontrolo dimenzij in merilne sisteme, kot sledi:

1.B.3.

2B006.b.

naprave za merjenje linearne in kotne napake:

1.B.3.

1.B.3.  Naslednji stroji, naprave ali sistemi za pregledovanje dimenzij:

2B006.b.

1.  naprave za merjenje „linearne napake“, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

Opomba:   „Laserski“ interferometri, ki merijo napake, so predmet nadzora le v točki 2B006.b.1.c.

Tehnična opomba:

za namene točke 2B006.b.1. ‚linearna napaka‘ pomeni spremembo razdalje med merilno sondo in merjenim predmetom.

a.  brezkontaktni merilni sistem z „razločljivostjo“, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,2 μm v merilnem območju do 0,2 mm;

b.  linearni spremenljivi diferenčni pretvorniki, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „linearnost“, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 %, merjena od 0 do „celotnega območja delovanja“, za linearne spremenljive diferenčne pretvornike s „celotnim območjem delovanja“ do in vključno s ± 5 mm ali

b.  „linearnost“, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 %, merjena od 0 do 5 mm za linearne spremenljive diferenčne pretvornike s „celotnim območjem delovanja“, večjim od ± 5 mm, in

2.  lezenje, ki je enako ali manjše (boljše) od 0,1 % na dan pri standardni temperaturi okolja v preizkusnem prostoru ± 1 K;

Tehnična opomba:

Za namen točke 2B006.b.1.b. ‚celotno območje delovanja‘ pomeni polovico celotne možne linearne napake linearnega spremenljivega diferenčnega pretvornika. Na primer, linearni spremenljivi diferenčni pretvorniki s ‚celotnim območjem delovanja‘ do in vključno s ± 5 mm lahko izmerijo celotno možno linearno napako 10 mm.

c.  merilni sistemi, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  vsebujejo „laser“in

2.  vsaj 12 ur vzdržujejo pri temperaturi 20 ± 1 °C vse naslednje značilnosti:

a.  „razločljivost“ na celotnem merilnem območju, enako ali manjšo (boljšo) od 0,1 μm in

b.  so primerni za doseganje „merilne negotovosti“, enake ali manjše (boljše) od (0,2 + L/2 000 ) μm (L je merjena dolžina v mm), na kateri koli točki v merilnem območju pri kompenzaciji za refrakcijski indeks zraka ali

1.B.3.b.

b.  naslednje naprave za merjenje linearne napake:

1.  brezkontaktni merilni sistemi z „razločljivostjo“, ki je enaka ali boljša (manjša) od 0,2 μm v merilnem območju do 0,2 mm;

2.  spremenljivi linearni diferenčni pretvorniki, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  „linearnost“, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 %, merjena od 0 do celotnega območja delovanja, za spremenljive linearne diferenčne pretvornike z območjem delovanja do 5 mm ali

2.  „linearnost“, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,1 %, merjena od 0 do 5 mm, za spremenljive linearne diferenčne pretvornike z območjem delovanja, večjim do 5 mm, in

b.  lezenje, ki je enako ali boljše (manjše) od 0,1 % na dan pri standardni temperaturi okolja v preizkusnem prostoru ± 1 K;

3.  merilni sistemi, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  vsebujejo laser ter

b.  pri temperaturi v območju ± 1 K okoli standardne temperature in pri standardnem tlaku vsaj 12 ur vzdržujejo:

1.  „razločljivost“ na celotnem merilnem območju, enako ali boljšo od 0,1 μm, in

2.  „merilno negotovost“, enako ali boljšo (manjšo) od (0,2 + L/2 000 ) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm);

Opomba:  predmet nadzora v točki 1.B.3.b.3. niso merilni interferometrični sistemi brez zaprte ali odprte zanke, ki vsebujejo laser za merjenje napake pomika obdelovalnih strojev, stroji za pregledovanje dimenzij ali podobna oprema.

Tehnična opomba:

v točki 1.B.3.b. ‚linearna napaka‘ pomeni spremembo razdalje med merilno sondo in merjenim predmetom.

2B006.b.

2.  kotni merilniki napak pomika s „točnostjo“ kotnih stopinj, ki je enaka ali manjša (boljša) od 0,00025°;

Opomba:   predmet nadzora v točki 2B006.b.2. niso optični merilni instrumenti, kot so avtokolimatorji, ki uporabljajo kolinearno svetlobo (npr. lasersko svetlobo) za odkrivanje kotnega pomika zrcal.

1.B.3.c

c.  naprave za merjenje kotne napake s „kotnim pogreškom“, ki je enak ali boljši (manjši) od 0,00025°;

Opomba:  predmet nadzora v točki 1.B.3.c. niso optični merilni instrumenti, kot so avtokolimatorji, ki uporabljajo kolinearno svetlobo (npr. lasersko svetlobo) za odkrivanje kotne napake zrcala.

2B116

Sistemi za vibracijsko testiranje, oprema in sestavni deli zanje:

a.  sistemi za vibracijsko testiranje, ki delujejo na podlagi zaprte povratne zanke in digitalne kontrolne enote, kar omogoča vibriranje sistema na pospeševanje enako ali večje od 10 g rms v frekvenčnem pasu med 20 Hz in 2 kHz, pri vsiljeni sili enaki ali večji od 50 kN, merjeno „brez zunanjih vplivov“;

b.  digitalne kontrolne enote, ki so kombinirane s posebej izdelano programsko opremo za testiranje vibracij, z „realnočasovno kontrolno pasovno širino“, ki je večja od 5 kHz, in so namenjeni za uporabo skupaj s sistemi za vibracijsko testiranje iz točke 2B116.a.

Tehnična opomba:

V točki 2B116.b. je ‚realnočasovna kontrolna pasovna širina‘ največja zmogljivost krmilnika za izvedbo celotnih ciklov vzorčenja, obdelave podatkov in prenosa kontrolnih signalov.

c.  pogonske vibracijske enote s pripadajočimi ojačevalci ali brez teh ojačevalcev, z možnostjo vsiljene sile na sistem enake ali večje od 50 kN, merjeno „brez zunanjih vplivov“, in se uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke 2B116.a.;

d.  oprema za testiranje vibracij in elektronske enote, izdelane za združevanje več vibracijskih enot v sistem, z možnostjo efektivne kombinirane vsiljene sile na sistem enake ali večje od 50 kN, merjeno „brez zunanjih vplivov“, in se uporabljajo v sistemih za vibracijsko testiranje iz točke 2B116.a.

Tehnična opomba:

Za namene točke 2B116 ‚brez zunanjih vplivov‘ pomeni ravno mizo ali površino brez vpenjal ali drugih pripomočkov.

1.B.6.

Naslednji sistemi za vibracijsko testiranje, oprema in sestavni deli:

a.  elektrodinamični sistemi za vibracijsko testiranje, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  delujejo na podlagi zaprte ali povratne zanke in digitalne krmilne

2.  enote;

3.  zmožni so vibriranja pri 10 g RMS ali več v frekvenčnem pasu od 20 do 2 000  Hz ter

4.  zmožni so prenesti sile, enake ali večje od 50 kN, merjeno „brez zunanjih vplivov“;

b.  digitalne kontrolne enote, ki so kombinirane s „programsko opremo“, posebej zasnovano za vibracijsko testiranje, z realnočasovno pasovno širino, ki je večja od 5 kHz, in namenjene za sistem iz točke 1.B.6.a.;

c.  pogonske vibracijske enote s pripadajočimi ojačevalci ali brez njih, ki imajo zmožnost prenosa

d.  sile, enake ali večje od 50 kN, merjeno „brez zunanjih vplivov“, in se uporabljajo za sisteme iz točke 1.B.6.a.

e.  oprema za vibracijsko testiranje in elektronske enote, ki so namenjene za združevanje več vibracijskih enot v celoten vibracijski sistem, ki imajo zmožnost prenosa efektivne kombinirane sile, enake ali večje od 50 kN, merjeno „brez zunanjih vplivov“, in se uporabljajo za sisteme iz točke 1.B.6.a.

Tehnična opomba:

v točki 1.B.6. „brez zunanjih vplivov“ pomeni na ravni mizi ali površini, brez kakršnih koli pritrjeval ali drugih pritrdilnih elementov.

2B201

Strojna orodja in njihove kombinacije, razen tistih iz točke 2B001, za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali „kompozitov“, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljena z elektronskimi enotami za sočasno „vodenje po konturi“ v dveh ali več oseh:

Tehnična opomba:

‚uradna vrednost natančnosti pozicioniranja‘, pridobljena po naslednjih postopkih iz meritev v skladu z ISO 230/2 (1988) (1) ali enakovrednim nacionalnim standardom, se lahko uporabi kot meritev modela strojnega orodja namesto meritve dejanskega stroja, če tako določijo in sprejmejo nacionalni organi. ‚Uradna vrednost natančnosti pozicioniranja‘ se pridobi po naslednjem postopku:

1.  izberite pet strojev modela, ki ga boste ocenili;

2.  izmerite linearne osne natančnosti glede na ISO 230/2 (1988) (1);

3.  določite natančnost (A) za vsako os vsakega stroja. Metoda izračuna natančnosti je opisana v standardu ISO 230/2 (1988) (1);

4.  določite povprečno natančnost za vsako os. Ta srednja vrednost predstavlja uradno vrednost natančnosti pozicioniranja za vsako os modela (Âx Ây …);

5.  ker se točka 2B201 nanaša na vse linearne osi, ima vsaka linearna os svojo uradno vrednost „natančnosti pozicioniranja“;

6.  če je uradna vrednost strojnega orodja, ki ga točke 2B201.a., 2B201.b. ali 2B201.c. ne zajemajo, 6 μm ali boljša (manjša) za brusilne stroje in 8 μm ali boljša (manjša) za stružne in rezkalne stroje, in sicer oboje v skladu s standardom ISO 230/2 (1988) (1), se morajo proizvajalci posvetovati s pristojnimi organi v državi članici, v kateri so registrirani.

Opomba 1:   predmet nadzora v točki 2B201(b) niso stroji in orodja, posebej izdelana za izdelavo naslednjih delov:

a.  menjalniki;

b.  pogonske ali odmične gredi;

c.  orodja ali rezila;

d.  ekstruzijski polži.

Opomba 2:   struženje, rezkanje ali brušenje (npr. stroj za struženje z brusnimi zmogljivostmi), je treba obravnavati po določilih točk 2B201.a., b. ali c.

1.B.2.

1.B.2.  Naslednji obdelovalni stroji in vse njihove kombinacije za odstranjevanje ali odrezovanje kovin, keramike ali kompozitov, ki so po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah lahko opremljeni z elektronskimi napravami za sočasno „vodenje po konturi“ v dveh ali več oseh:

Opomba:  za enote za „numerično krmiljenje“, ki jih krmili z njimi povezana „programska oprema“, glej točko 1.D.3.

2B201.

a.  strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  ‚natančnost pozicioniranja‘ z „vsemi možnimi kompenzacijami“, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) (1) ali enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi;

2.  dve ali več rotirajočih osi ali

3.  pet ali več osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za „vodenje po konturi“;

Opomba:   predmet nadzora v točki 2B201.b. niso stroji za brušenje z naslednjimi značilnostmi:

a.  pomik osi X, ki je večji od 2 m, in

b.  splošno natančnost prek celotne osi X je večja (slabša) od 30 μm.

1.B.2.b

b.  obdelovalni stroji za rezkanje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  „natančnost pozicioniranja“ z vsemi možnimi kompenzacijami boljšo (manjšo) od 6 μm po ISO 230/2 (1988) vzdolž katere koli linearne osi (splošno pozicioniranje);

2.  dve ali več rotirajočih osi ali

3.  pet ali več osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za „vodenje po konturi“;

Opomba:  predmet nadzora v točki 1.B.2.b. niso stroji za rezkanje, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  pomik osi X, ki je večji od 2 m, in

2.  splošno „natančnost pozicioniranja“ prek celotne osi x, slabšo (večjo) od 30 μm po ISO 230/2 (1988);

2B201

b.  strojna orodja za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  ‚natančnost pozicioniranja‘ z „vsemi možnimi kompenzacijami“, enakimi ali manjšimi (boljšimi) od 4 μm po ISO 230/2 (1988) (1) ali enakovrednih nacionalnih standardih vzdolž katere koli linearne osi;

2.  dve ali več rotirajočih osi ali

3.  pet ali več osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za „vodenje po konturi“;

Opomba:   predmet nadzora v točki 2B201.b. niso brusilni stroji:

a.  cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji površinski brusilni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm; in

2.  osi, ki so omejene na x, z in c;

b.  oblikovna brusilna orodja, ki nimajo z ali w osi z natančnostjo pozicioniranja manjšo (boljšo) kot 4 μm po ISO 230/2 (1988) (1) ali enakovrednih nacionalnih standardih.

c.  strojna orodja za struženje, katerih ‚natančnost pozicioniranja‘ z „vsemi možnimi kompenzacijami“, je boljša (manjša) od 6 μm v skladu s standardom ISO 230/2 (1988) (1) vzdolž katere koli linearne osi (povprečno pozicioniranje) za stroje z zmožnostjo obdelovanja premerov, večjih od 35 mm;

Opomba:   Predmet nadzora točke 2B201.c. niso stružnice za palične materiale (Swissturn), izključno za obdelovanje s podajalno napravo za palice (bar feed thru), če je največji premer palice enak ali manjši od 42 mm in ni možnosti vgradnje natezalne podloge. Stroji imajo lahko možnost vrtanja in/ali rezkanja za obdelavo delov s premerom, manjšim od 42 mm.

1.B.2.c

c.  obdelovalni stroji za struženje, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  „natančnost pozicioniranja“ z vsemi možnimi kompenzacijami boljšo (manjšo) od 4 μm po ISO 230/2 (1988) vzdolž katere koli linearne osi (splošno pozicioniranje);

2.  dve ali več rotirajočih osi ali

3.  pet ali več osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za „vodenje po konturi“;

Opomba:  predmet nadzora v točki 1.B.2.c. niso naslednji brusilni stroji:

1.  cilindrični zunanji, notranji in zunanje-notranji brusilni stroji, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  omejeni so na največji obdelovanec zunanjega premera ali dolžine 150 mm; in

b.  osi, ki so omejene na x, z in c;

2.  koordinatni brusilniki, ki nimajo osi z ali osi w z natančnostjo pozicioniranja, manjšo (boljšo) od 4 μm. Natančnost pozicioniranja je skladna z ISO 230/2 (1988).

2B204

„Izostatične stiskalnice“, razen tistih iz točke 2B004 ali 2B104, in oprema zanje:

a.  „izostatične stiskalnice“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  sposobne so dosegati maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več in

2.  imajo komoro z notranjim premerom nad 152 mm;

b.  orodja, kokile in oprema zanje, posebej izdelani za „izostatične stiskalnice“, določene v točki 2B204.a.

Tehnična opomba:

V točki 2B204 se notranja širina komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak in brez kakršnih koli dodatkov. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.

1.B.5.

1.B.5.  Naslednje „izostatične stiskalnice“ in sorodna oprema:

a.  „izostatične stiskalnice“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  zmožne so dosegati maksimalni delovni tlak 69 MPa ali več in

2.  imajo komoro z notranjim premerom nad 152 mm;

b.  orodja, kokile in krmila, posebej zasnovani za „izostatične stiskalnice“ iz točke 1.B.5.a.

Tehnični opombi:

1.  V točki 1.B.5. „izostatična stiskalnica“ pomeni napravo, ki deluje na obdelovanca ali material v zaprtih kletkah s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.

2.  V točki 1.B.5. se notranja dimenzija komore nanaša na komoro, v kateri se dosegata delovna temperatura in delovni tlak, brez kakršnih koli pritrjeval. Za to dimenzijo se upošteva manjši premer: bodisi notranji premer tlačne posode ali izolirane talilne posode, kar je odvisno od tega, katera izmed komor je nameščena znotraj druge.

2B206

Merilni stroji, deli ali oprema za pregledovanje dimenzij, razen tistih iz točke 2B006:

1.B.3.

1.B.3.  Naslednji stroji, naprave ali sistemi za pregledovanje dimenzij:

2B206.

a.  koordinatni merilni stroji (CMM) z računalniško ali numerično podporo, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  samo dve osi in največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine na kateri koli osi (enodimenzionalno), ki je določen kot katera koli kombinacija E0x,MPE, E0y,MPE, ali E0z,MPE ter enak ali manjši (boljši) od (1,25 + L/1 000 ) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm) na kateri koli točki dosega stroja (tj. po dolžini osi) v skladu s standardom ISO 10360-2(2009), ali

2.  tri ali več osi in tridimenzionalno (volumensko) največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine (E0,MPE), ki je enak ali manjši (boljši) od (1,7 + L/800) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm) na kateri koli točki dosega stroja (tj. po dolžini osi) v skladu s standardom ISO 10360-2 (2009);

Tehnična opomba:

Največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine (E0,MPE) pri najbolj natančni konfiguraciji koordinatnega merilnega stroja (CMM) v skladu s standardom ISO 10360 2(2009), ki ga navede proizvajalec (npr. najboljše od naslednjega: sonde, dolžine igle, parametrov gibanja, okolij), in z vsemi možnimi kompenzacijami se primerja s pragom 1,7 + L/800 μm.

1.B.3.a

a.  koordinatni merilni stroji (CMM) z računalniškim ali numeričnim krmiljenjem, ki imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.  samo dve osi in največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine na kateri koli osi (enodimenzionalno), ki je določen kot katera koli kombinacija E0x MPE, E0y MPE ali E0z MPE ter enak ali manjši (boljši) od (1,25 + L/1 000 ) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm) na kateri koli točki v območju delovanja stroja (tj. po dolžini osi) po standardu ISO 10360-2(2009), ali

2.  tri ali več osi in tridimenzionalno (volumensko) največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine (E0, MPE), ki je enak ali manjši (boljši) od (1,7 + L/800) μm (pri čemer je L merjena dolžina v mm) na kateri koli točki v območju delovanja stroja (tj. po dolžini osi) po standardu ISO 10360-2(2009).

Tehnična opomba:

največji dovoljeni pogrešek merjenja dolžine (E0, MPE) pri najbolj natančni konfiguraciji koordinatnega merilnega stroja (CMM) po standardu ISO 10360-2(2009), ki ga navede proizvajalec (npr. najboljše od naslednjega: sonde, dolžine igle, parametrov gibanja, okolja), in z vsemi možnimi kompenzacijami se primerja s pragom 1,7 + L/800 μm.

2B206.

b.  merilni sistemi za simultano meritev polovično zaprtih površin, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  „merilno negotovost“ na vsaki linearni osi, ki je enaka ali manjša (boljša) od 3,5 μm na 5 mm, in

2.  „kotni pogrešek“ je enak ali manjši od 0,02°.

Opomba 1:   Obdelovalni stroji, ki se lahko uporabljajo kot merilni stroji, so predmet nadzora, če ustrezajo kriterijem ali presegajo tiste, določene za funkcije obdelovalnega stroja ali funkcije merilnih obdelovalnih strojev.

Opomba 2:   Stroj, ki je naveden v točki 2B206, je predmet nadzora, če presega prag evidentiranja kjer koli znotraj merilnega območja.

Tehnična opomba:

Vsi merjeni parametri iz točke 2B206 dopuščajo pozitivni in negativni odmik.

1.B.3.d

d.  sistemi za sočasno meritev polovično zaprtih površin, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  „merilno negotovost“ na vsaki linearni osi, ki je enaka ali boljša (manjša) od 3,5 μm na 5 mm, in in

2.  „kotni pogrešek“, ki je enak ali manjši od 0,02°.

2B207

„Roboti“, „končne enote“ in kontrolne enote, razen tistih iz točke 2B007:

a.  „roboti“ ali „končne enote“, posebej izdelani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov, ki se uporabljajo za ravnanje z močnimi eksplozivi (npr. upoštevanje električnih značilnosti pri delu z visoko eksplozivnimi sredstvi);

1.A.3.a1

Naslednji ‚roboti‘, ‚končne enote‘ in kontrolne enote: a. ‚roboti‘ ali ‚končne enote‘, ki imajo eno od naslednjih značilnosti: 1. posebej so zasnovani za izpolnjevanje nacionalnih varnostnih standardov, ki se uporabljajo za ravnanje z močnimi eksplozivi (npr. upoštevanje električnih značilnosti pri delu z visoko eksplozivnimi sredstvi),

b.  kontrolne enote, ki so posebej izdelane za katere koli „robote“ ali „končne enote“ iz točke 2B207.a.

1.A.3.b

kontrolne enote, ki so posebej zasnovane za katere koli ‚robote‘ ali ‚končne enote‘ iz točke 1.A.3.a.

Opomba:  predmet nadzora v točki 1.A.3. niso ‚roboti‘, ki so posebej zasnovani za uporabo v nejedrske industrijske namene, npr. v lakirnicah avtomobilov.

Tehnična opomba:

1.  ‚robot‘ v točki 1.A.3. pomeni manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki lahko uporablja „senzorje“ in ki ima vse naslednje značilnosti: (a) je večfunkcionalen; (b) je zmožen nameščanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z uporabo različnih gibov v tridimenzionalnem prostoru; (c) vsebuje tri ali več servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vključujejo tudi stopenjske motorje, in (d) ima „uporabniku dostopno programirljivost“ z metodo pokažem-ponovi ali prek elektronskega računalnika, ki je lahko tudi programirljivi logični krmilnik, tj. ne potrebuje mehanskih posegov.

Opomba 1:  v zgornji opredelitvi „senzorji“ pomenijo detektorje fizičnega pojava, katerega rezultat (po pretvorbi v signal, ki ga lahko krmilna enota tolmači) lahko generira „programe“ ali pa spreminja programirana navodila ali podatke numeričnega „programa“. Mednje spadajo tudi „senzorji“ z zmogljivostmi za strojni vid, infrardeče slikanje, zvočno slikanje, taktilni občutek, inercialno merjenje položaja, optično ali zvočno določevanje ali merjenje sile ali vrtilnega momenta.

Opomba 2:  v zgornji opredelitvi „uporabniku dostopna programirljivost“ pomeni lastnost, ki uporabniku omogoča vstaviti, spremeniti ali nadomestiti „programe“, razen če gre za:

(a)  fizične spremembe vezja ali medpovezav ali

(b)  namestitve funkcijskih kontrol, vključno z vnosom parametrov.

Opomba 3:  zgornja opredelitev ne zajema naprav, kot so:

(a)  manipulacijski mehanizmi, ki se krmilijo le ročno/s teleoperaterjem;

(b)  manipulacijski mehanizmi s stalnim zaporedjem gibov; to so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. „Program“ je mehansko omejen z vnaprej določenimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali električnimi sredstvi;

(c)  manipulacijski mehanizmi z mehansko krmiljenim spremenljivim zaporedjem gibov, ki so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi gibi. „Program“ je mehansko omejen z določenimi, vendar nastavljivimi zaporami, kakor so na primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega „programskega“ vzorca. Spremembe ali modifikacije „programskega“ vzorca (npr. menjave zatičev ali izmenjave naperkov) na eni ali več oseh gibanja se izvajajo le z mehanskimi operacijami;

(d)  manipulacijski mehanizmi s spremenljivim zaporedjem brez servokrmiljenja, ki so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko fiksiranimi programiranimi gibi. „Program“ je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po binarnem signalu iz mehansko fiksiranih električnih binarnih naprav ali nastavljivih zapor;

(e)  skladalni žerjavi, opredeljeni kot kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi, proizvedeni kot integralni del navpičnega sklopa skladiščnih košar in zasnovani tako, da omogočajo dostop do vsebine teh košar za odlaganje ali odnašanje te vsebine. 2. ‚Končne enote‘‚Končne enote‘ iz točke 1.A.3. so prijemala, ‚aktivne orodne enote‘ in vsa druga orodja, pritrjena na osnovno ploščo na koncu roke ‚robotskega‘ manipulatorja.

Opomba:  ‚aktivna orodna enota‘ v zgornji opredelitvi je naprava za prenos gibalne sile, procesne energije ali smeri na obdelovanca.

2B209

Stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z možnostjo potisnega oblikovanja, ki nudijo tudi funkcije oblikovalnega valjanja, razen tistih iz točke 2B009 ali 2B109, in vretena:

a.  stroji imajo obe naslednji značilnosti:

1.  tri valje ali več (aktivni ali vodilni) in

2.  po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah se lahko opremijo z „numeričnim krmiljenjem“ ali računalniškimi kontrolnimi enotami;

b.  rotacijski oblikovni trni, namenjeni izdelavi cilindričnih rotorjev z notranjim premerom od 75 mm do 400 mm.

Opomba:   Točka 2B209.a. vključuje stroje z enojnim valjem za preoblikovanje kovine ter dvema pomožnima valjema za podporo, ki ne sodelujeta neposredno pri procesu preoblikovanja.

1.B.1.

Naslednji stroji za oblikovalno valjanje, stroji z vreteni z zmožnostjo potisnega oblikovanja in vretena:

1.  stroji, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  tri valje ali več (aktivni ali vodilni) in

b.  po proizvajalčevih tehničnih specifikacijah se lahko opremijo z „numeričnim krmiljenjem“ ali računalniškimi kontrolnimi enotami;

2.  rotacijski oblikovna vretena za cilindrične rotorje z notranjim premerom od 75 do 400 mm.

Opomba:  pod točko 1.B.1.a. spadajo tudi stroji z enojnim valjem za preoblikovanje kovine ter dvema pomožnima valjema za podporo vretena, ki pa ne sodelujeta neposredno pri procesu preoblikovanja.

2B219

Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:

a.  centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteženje gibkih rotorjev dolžine 600 mm ali več, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  amplituda ekscentričnosti ali premer rotarirajočega dela več kot 75 mm;

2.  masno območje od 0,9 do 23 kg; in

3.  zmožnost uravnoteženja pri vrtilni hitrosti več kot 5 000 vrt/min;

b.  centrifugalni balansirni stroji, namenjeni za uravnoteženje votlih cilindričnih rotorskih komponent in imajo vse naslednje značilnosti:

1.  premer nihala več kot 75 mm;

2.  masno območje od 0,9 do 23 kg;

3.  zmožnost uravnoteženja nebalansiranih rotarirajočih mas do rezidualne neuravnoteženosti 0,01 kg × mm/kg na posamezno os ali manj in

4.  prenos moči prek klinastega jermena.

3.B.3.

Centrifugalni večosni balansirni stroji, nepremični ali prenosni, horizontalni ali vertikalni:

a.  centrifugalni balansirni stroji, ki so zasnovani za uravnoteženje gibkih rotorjev dolžine 600 mm ali več in imajo vse naslednje značilnosti:

1.  amplituda ekscentričnosti ali premer rotarirajočega dela več kot 75 mm;

2.  masno območje od 0,9 do 23 kg; in

3.  zmožnost uravnoteženja pri vrtilni hitrosti več kot 5 000  vrt/min;

b.  centrifugalni balansirni stroji, ki so zasnovani za uravnoteženje votlih cilindričnih rotorskih komponent in imajo vse naslednje značilnosti:

1.  premer nihala več kot 75 mm;

2.  masno območje od 0,9 do 23 kg;

3.  zmožnost uravnoteženja nebalansiranih rotarirajočih mas do rezidualne neuravnoteženosti 0,010 kg × mm/kg na posamezno os ali manj in

4.  prenos moči prek klinastega jermena.

2B225

Daljinske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti:

a.  sposobnost penetriranja 0,6 m ali več globoko v steno vroče celice (delovanje skozi steno) ali

b.  sposobnost premostitve preko meje vroče celice debeline 0,6 m ali več (delovanje čez steno).

Tehnična opomba:

daljinske manipulatorske enote omogočajo prenos človekovih dejanj z daljinsko upravljano roko in stalno povezavo. Lahko so tipa ‚strežnik-odjemalec‘ ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške miške.

1.A.4.

Daljinske manipulatorske enote, ki omogočajo delovanje na daljavo pri radiokemičnem ločevanju ali v vročih celicah in imajo eno od naslednjih značilnosti:

a.  sposobnost penetriranja 0,6 m ali več globoko v steno vroče celice (delovanje skozi steno) ali

b.  sposobnost premostitve preko stene vroče celice debeline 0,6 m ali več (delovanje čez steno).

Tehnična opomba:

daljinske manipulatorske enote omogočajo prenos človekovih dejanj na daljinsko upravljano roko in končno povezavo. Lahko so tipa strežnik-odjemalec ali pa delujejo z uporabo krmilne palice ali računalniške tipkovnice.

2B226

Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom kot zaščito) in njihovo napajanje:

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKO 3B.

a.  peči, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  sposobnost delovanja nad temperaturo 1 123  K (850 °C);

2.  vsebujejo indukcijske tuljave s premerom 600 mm ali manj in

3.  izdelane so za napajanje z vhodno močjo vsaj 5 kW;

b.  napajalne enote s predpisano izhodno močjo 5 kW ali več, posebej izdelane za peči, določene v točki 2B226.a.

Opomba:   predmet nadzora v točk 2B226.a. niso peči, ki so izdelane za obdelavo polprevodniških elementov.

1.B.4.

Indukcijske peči s kontrolirano atmosfero (z vakuumom ali inertnim plinom) in njihovo napajanje:

a.  peči, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  zmožne so delovanja pri temperaturah, višjih od 1 123  K (850 °C);

2.  vsebujejo indukcijske tuljave s premerom 600 mm ali manj in

3.  namenjene so za napajanje z vhodno močjo 5 kW ali več;

Opomba:  predmet nadzora v točki 1.B.4.a. niso peči, ki so namenjene za obdelavo polprevodniških elementov.

b.  napajalne enote s predpisano izhodno močjo 5 kW ali več, posebej zasnovane za peči iz točke 1.B.4.a.

2B227

Vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero in oprema, povezana z njimi:

a.  obločne talilne in livarske peči, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  prostornino od 1 000  cm3 do 20 000  cm3 in

2.  sposobnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 973  K (1 700  °C);

b.  peči za taljenje z uporabo elektronskega žarka in plazemske atomizacije, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  moč 50 kW ali več in

2.  sposobnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 473  K (1 200  °C);

c.  sistemi za računalniški nadzor in spremljanje, ki so posebej prilagojeni za peči, določene v točki 2B227.a. ali b.

1.B.7.

Naslednje vakuumske ali druge metalurške talilne peči in peči za ulivanje s kontrolirano atmosfero ter sorodna oprema:

a.  obločne talilne in livarske peči, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  taljive elektrode z zmogljivostjo od 1 000  cm3 do 20 000  cm3 in

2.  zmožnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 973  K (1 700  °C);

b.  peči za taljenje z uporabo elektronskega žarka in plazemske atomizacije, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  moč 50 kW ali več in

2.  zmožnost delovanja pri talilnih temperaturah nad 1 473  K (1 200  °C);

c.  sistemi za računalniški nadzor in spremljanje, ki so posebej prilagojeni za peči iz točke 1.B.7.a. ali 1.B.7.b.

2B228

Oprema za izdelavo in sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur:

a.  oprema za sestavljanje cilindričnih delov plinskih centrifug, filtrirnih delov in končnih kap;

Opomba:   točka 2B228.a. vključuje stroje za precizne oblikovne kolute, spone ter orodje za tesno tolerančno vpenjanje.

b.  oprema za pričvrstitev in poravnavo delov za plinske valjaste centrifuge s skupno osjo.

Tehnična opomba:

V točki 2B228.b. je takšna oprema navadno sestavljena iz precizijskih merilnih sond, ki so povezane z računalnikom, ki zaporedno beleži premike, na primer pnevmatskega bata, ki služi za poravnavo delov rotorja.

c.  ekspanzijski oblikovni koluti in orodja za izdelavo preprostih enojnih konvolutnih spojk.

Tehnična opomba:

V točki 2B228.c. imajo spojke vse naslednje značilnosti:

1.  notranji premer od 75 mm do 400 mm;

2.  dolžino enako ali večjo 12,7 mm;

3.  razlika amplitud oblik je večja od 2 mm in

4.  izdelane so iz visokotrdnih aluminijevih zlitin, martenzitnega jekla ali „vlaknenih ali nitastih materialov“ z visoko trdnostjo.

3.B.2.

Oprema za izdelavo ali sestavljanje rotorjev, za ravnanje rotorjev, ekspanzijskih oblikovnih kolutov ter gravur:

a.  oprema za sestavljanje cilindričnih delov plinskih centrifug, filtrirnih delov in končnih kap;

Opomba:  Točka 3.B.2.a. vključuje stroje za precizne oblikovne kolute, spone ter orodje za tesno tolerančno vpenjanje.

b.  oprema za ravnanje rotorjev za poravnavo delov za plinske valjaste centrifuge s skupno osjo;

Tehnična opomba:

v točki 3.B.2.b. je takšna oprema navadno sestavljena iz precizijskih merilnih sond, ki so povezane z računalnikom, ki zaporedno beleži premike, na primer pnevmatskega bata, ki služi za poravnavo delov rotorja.

c.  ekspanzijski oblikovni koluti in orodja za izdelavo preprostih enojnih konvolutnih spojk.

Tehnična opomba:

spojke v točki 3.B.2.c. imajo vse naslednje značilnosti:

1.  notranji premer od 75 do 400 mm;

2.  dolžino 12,7 mm ali več;

3.  razliko amplitud oblik več kot 2 mm in

4.  izdelane so iz visokotrdnih aluminijevih zlitin, martenzitnega jekla ali „vlaknenih ali nitastih materialov“ z visoko trdnostjo.

2B230

Vse vrste „tlačnih pretvornikov“, ki omogočajo merjenje absolutnih tlakov in imajo vse naslednje značilnosti:

a.  elementi tlačnih senzorjev so izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, aluminijevega oksida (aluminija ali safirja), niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščiteni, ali iz popolnoma fluoriranih ogljikovodikovih polimerov;

b.  sifoni, če obstajajo, ki so ključni za tesnjenje elementov tlačnih senzorjev in so v neposrednem stiku s procesnim medijem, izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, aluminijevega oksida (aluminija ali safirja), niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščiteni, ali iz popolnoma fluoriranih ogljikovodikovih polimerov in

c.  imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.  merilno območje, ki je manjše od 13 kPa, in „natančnost“, ki je večja od ±1 % na celotnem merilnem območju, ali

2.  merilno območje, ki je enako 13 kPa ali več, in „natančnost“, ki je boljša od ±130 Pa, merjena pri 13 kPa.

Tehnični opombi:

1.  v točki 2B230 ‚tlačni pretvornik‘ pomeni napravo, ki izmerjeni tlak pretvori v signal;

2.  za namene točke 2B230 ‚natančnost‘ vključuje nelinearnost, histerezo in sposobnost ponovljivosti pri temperaturi okolja.

3.A.7.

Vse vrste tlačnih pretvornikov, ki omogočajo merjenje absolutnih tlakov in imajo vse naslednje značilnosti:

a.  elementi tlačnih senzorjev so izdelani iz aluminija, aluminijevih zlitin, aluminijevega oksida (aluminija ali safirja), niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščiteni, ali iz popolnoma fluoriranih ogljikovodikovih polimerov;

b.  tesnila, če obstajajo, ki so ključna za tesnjenje elementov tlačnih senzorjev in so v neposrednem stiku s procesnim medijem, so izdelana iz aluminija, aluminijevih zlitin, aluminijevega oksida (aluminija ali safirja), niklja ali nikljevih zlitin, v katerih je masni delež niklja večji od 60 %, ali so z njimi zaščitena, ali iz popolnoma fluoriranih ogljikovodikovih polimerov in

c.  imajo eno od naslednjih značilnosti:

1.  merilno območje manjše od 13 kPa in „natančnost“ boljšo od ± 1 % v celotnem merilnem območju, ali

2.  merilno območje 13 kPa ali več in „natančnost“ boljšo od ±130 Pa, merjeno pri 13 kPa. Tehnični

opombi:

1.  tlačni pretvorniki v točki 3.A.7. so naprave, ki izmerjeni tlak pretovorijo v signal;

2.  v točki 3.A.7. „natančnost“ vključuje nelinearnost, histerezo in sposobnost ponovljivosti pri temperaturi okolja.

2B231

Vakuumske črpalke, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  premer vstopne odprtine je enak ali večji od 380 mm;

b.  pretok je enak ali večji od 15 m3/s in

c.  sposobnost ustvarjanja absolutnega vakuuma, boljšega od 13 mPa.

Tehnični opombi:

1.  sesalna zmogljivost se določa na merilni točki z dušikom ali zrakom;

2.  absolutni vakuum se določa pri zaprti sesalni strani črpalke.

3.A.8.

Vakuumske črpalke, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  premer vstopne odprtine 380 mm ali več;

b.  pretok 15 m3/s ali več in

c.  sposobnost ustvarjanja absolutnega vakuuma, boljšega od 13,3 mPa.

Tehnični opombi:

1.  sesalna zmogljivost se določa na merilni točki z dušikom ali zrakom;

2.  absolutni vakuum se določa pri zaprti sesalni strani črpalke.

2B232

Visoko hitrostni strelni sistemi (pogonski, plinski, tuljavni, elektromagnetni, elektrotermični in drugi napredni sistemi) z zmožnostjo pospeševanja izstrelka do hitrosti 1,5 km/s ali več.

Opomba:  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

5.B.2.

Visoko hitrostni strelni sistemi (pogonski, plinski, tuljavni, elektromagnetni, elektrotermični in drugi napredni sistemi) z zmožnostjo pospeševanja izstrelka do hitrosti 1,5 km/s ali več.

Opomba:  predmet nadzora te točke niso puške, posebej zasnovane za visoko hitrostne orožne sisteme.

2B233

Vijačni kompresorji in vijačne vakuumske črpalke, ki imajo meh kot tesnilo in vse naslednje značilnosti:

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKO 2B350(i).

a.  zmožnost zagotavljanja vstopnega volumenskega pretoka 50 m3/h ali več;

b.  zmožnost zagotavljanja razmerja tlaka 2:1 ali več in

c.  vse površine, ki pridejo v stik s procesnim plinom, so iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  aluminija ali aluminijeve zlitine;

2.  aluminijevega oksida;

3.  nerjavnega jekla;

4.  niklja ali zlitine niklja;

5.  fosforjevega brona ali

6.  fluoropolimerov.

3.A.9.

Vijačni kompresorji in vijačne vakuumske črpalke, ki imajo meh kot tesnilo in vse naslednje značilnosti:

a.  zmožnost zagotavljanja vstopnega volumenskega pretoka 50 m3/h ali več;

b.  zmožnost zagotavljanja razmerja tlaka 2:1 ali več in

c.  vse površine, ki pridejo v stik s procesnim plinom, so iz katerega koli od naslednjih materialov:

1.  aluminija ali aluminijevih zlitin;

2.  aluminijevega oksida;

3.  nerjavnega jekla.

4.  niklja ali nikljevih zlitin;

5.  fosforjevega brona ali

6.  fluoropolimerov.

Tehnične opombe:

1.  v vijačnem kompresorju ali vakuumski črpalki so plinski žepi v obliki polkroga ujeti med enim ali več parov prepletenih spiralnih lopatic ali vijakov, od katerih je eden gibljiv, drugi pa stacionaren. Gibljivi vijak kroži okoli stacionarnega vijaka, vendar se ne vrti. Ko gibljivi vijak kroži okoli stacionarnega vijaka, plinske žepe potiska proti izhodni odprtini stroja, ti pa se pri tem zmanjšujejo (stiskajo);

2.  v vijačnem kompresorju ali vakuumski črpalki, ki ima meh kot tesnilo, je procesni plin s kovinskim mehom v celoti izoliran od podmazanih delovčrpalke in od zunanje atmosfere. En del meha je pritrjen na gibljivi vijak, drugi del pa na stacionarno ohišje črpalke;

3.  fluoropolimeri vključujejo med drugim naslednje materiale: a. politetrafluoretilen (PTFE), b. fluorirani etilen propilen (FEP), c. perfluoroalkoksi (PFA), d. perfluoroalkoksi (PFA) in e. kopolimer vinilidenfluorid-heksafluoropropilen.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

2D001

„Programska oprema“, razen tiste iz točke 2D002:

a.  „programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme iz točke 2A001 ali 2B001;

b.  „programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točk 2A001.c., 2B001 ali od 2B003 do 2B009.

Opomba:   predmet nadzora v točki 2D001 ni „programska oprema“ za programiranje delov, ki ustvarja kode „numeričnega krmiljenja“ za strojno izdelavo različnih delov.

1.D.2.

„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 1.A.3. 1.B.1., 1.B.3., 1.B.5., 1.B.6.a., 1.B.6.b., 1.B.6.d. ali 1.B.7.

Opomba:  „programska oprema“, ki je posebej zasnovana ali prirejena za sisteme iz točke 1.B.3.d., vključuje tudi „programsko opremo“ za sočasne meritve debeline stene in konture.

2D002

„Programska oprema“ za elektronske naprave, tudi če je v elektronski napravi ali sistemu, da bi tem napravam ali sistemom omogočala funkcijo „numeričnega krmiljenja“ enot, z zmožnostjo sočasne koordinacije več kot štirih osi zaradi „vodenja po konturi“.

Opomba 1:   predmet nadzora v točki 2D002 ni „programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za delovanje blaga, ki ni predmet nadzora v skupini 2.

Opomba 2:   predmet nadzora v točki 2D002 ni „programska oprema“ za blago iz točke 2B002. Za „programsko opremo“ za blago iz točke 2B002 glej točki 2D001 in 2D003.

Opomba 3:   predmet nadzora v točki 2D002 ni „programska oprema“, ki se izvozi z blagom, ki ni predmet nadzora v skupini 2, in ki je nujno potrebna za njegovo delovanje.

1.D.3.

„Programska oprema“ za vse kombinacije elektronskih naprav ali sistem, ki takšni napravi oziroma napravam omogoča, da deluje kot enota za „numerično krmiljenje“ za obdelovalne stroje, in je zmožen nadziranja petih ali več interpolirajočih osi, ki jih je mogoče sočasno koordinirati za „vodenje po konturi“.

Opombi:

1.  „Programska oprema“ se nadzira ne glede na to, ali se izvozi ločeno ali je v enoti za „numerično krmiljenje“ ali v kateri koli elektronski napravi ali sistemu.

2.  Predmet nadzora v točki 1.D.3. ni „programska oprema“, ki jo proizvajalci enote za krmiljenje ali obdelovalnega stroja posebej zasnujejo ali priredijo za upravljanje obdelovalnega stroja, ki ni določen v točki 1.B.2.

2D101

„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točk 2B104, 2B105, 2B109, 2B116, 2B117 ali od 2B119 do 2B122.

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKO 9D004.

1.D.1.

„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 1.A.3. 1.B.1., 1.B.3., 1.B.5., 1.B.6.a., 1.B.6.b., 1.B.6.d. ali 1.B.7.

Opomba:  „programska oprema“, ki je posebej zasnovana ali prirejena za sisteme iz točke 1.B.3.d., vključuje tudi „programsko opremo“ za sočasne meritve debeline stene in konture.

2D201

„Programska oprema“, ki je posebej napisana za „uporabo“ opreme iz točke 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B219 ali 2B227.

1.D.1.

„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 1.A.3. 1.B.1., 1.B.3., 1.B.5., 1.B.6.a., 1.B.6.b., 1.B.6.d. ali 1.B.7.

Opomba:  „programska oprema“, ki je posebej zasnovana ali prirejena za sisteme iz točke 1.B.3.d., vključuje tudi „programsko opremo“ za sočasne meritve debeline stene in konture.

2D202

„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točke 2B201.

Opomba:   predmet nadzora v točki 2D202 ni „programska oprema“ za programiranje delov, ki ustvarja kode ukazov „numeričnega krmiljenja“, vendar ne mogoča neposredne uporabe opreme za strojno izdelavo različnih delov.

1.D.2.

„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme iz točke 1.B.2.

Opomba:  predmet nadzora v točki 1.D.2. ni „programska oprema“ za programiranje delov, ki ustvarja kode ukazov „numeričnega krmiljenja“, vendar nemogoča neposredne uporabe opreme za strojno obdelavo različnih delov.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

2E001

„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točke 2A, 2B ali 2D.

Opomba:   točka 2E001 vključuje „tehnologijo“ za vgradnjo sondnih sistemov v koordinatne merilne stroje iz točke 2B006(a).

1.E.1

„Tehnologija“ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, materiala ali „programske opreme“ iz točk od 1.A. do 1.D.

2E002

„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točke 2A ali 2B.

1.E.1

„Tehnologija“ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, materiala ali „programske opreme“ iz točk od 1.A. do 1.D.

2E101

„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 2B004, 2B009, 2B104, 2B109, 2B116, od 2B119 do 2B122 ali 2D101.

1.E.1

„Tehnologija“ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, materiala ali „programske opreme“ iz točk od 1.A. do 1.D.

2E201

„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji, namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točke 2A225, 2A226, 2B001, 2B006, 2B007.b., 2B007.c., 2B008, 2B009, 2B201, 2B204, 2B206, 2B207, 2B209, 2B225 do 2B233, 2D201 ali 2D202.

1.E.1

„Tehnologija“ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, materiala ali „programske opreme“ iz točk od 1.A. do 1.D.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

3A201

Elektronske komponente, razen tistih iz točke 3A001:

a.  kondenzatorji, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:

a.  naznačeno napetost, večjo od 1,4 kV;

b.  energijsko zmogljivost, večjo od 10 J;

c.  kapacitivnost, večjo od 0,5 μF, in

d.  zaporedno induktivnost, manjšo od 50 nH; ali

a.  naznačeno napetost, večjo od 750 V;

b.  kapacitivnost, večjo od 0,25 μF, in

c.  zaporedno induktivnost, manjšo od 10 nH;

6.A.4.

Kondenzatorji z impulzno razelektritvijo, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:

1.  naznačeno napetost več kot 1,4 kV;

2.  energijsko zmogljivost več kot 10 J;

3.  kapacitivnost več kot 0,5 μF, in

4.  zaporedno induktivnost manj kot 50 nH ali

1.  naznačeno napetost več kot 750 V;

2.  kapacitivnost več kot 0,25 μF, in

3.  zaporedno induktivnost manj kot 10 nH.

3A201

b.  superprevodni solenoidni elektromagneti, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  zmožnost ustvarjanja magnetnih polj, večjih od 2 T;

2.  razmerje med njihovo dolžino in notranjim premerom je večje od 2;

3.  notranji premer je večji od 300 mm in

4.  enakomernost magnetnega polja je boljša od 1 % vzdolž osrednjih 50 % notranje prostornine.

Opomba:   predmet nadzora v točki 3A201.b. niso magneti, ki so posebej izdelani in izvoženi „kot deli“ medicinskih sistemov za slikanje z uporabo jedrske magnetne resonance („NMR“). Pojem ‚kot del‘ ne pomeni nujno tudi fizičnega dela iste pošiljke; ločene pošiljke iz različnih virov so dovoljene pod pogojem, da pripadajoči izvozni dokumenti nedvoumno izkazujejo, da so pošiljke dobavljene ‚kot del‘ sistema za slikanje.

3.A.4.

Superprevodni solenoidni elektromagneti, ki imajo vse naslednje značilnosti:

a.  zmožnost ustvarjanja magnetnih polj, večjih od 2 T;

b.  razmerje med njihovo dolžino in notranjim premerom je več kot 2;

c.  notranji premer je večji od 300 mm in

d.  enakomernost magnetnega polja je boljša od 1 % vzdolž osrednjih 50 % notranje prostornine.

Opomba:  predmet nadzora točke 3.A.4 niso magneti, ki so posebej zasnovani za medicinske sisteme za slikanje z uporabo jedrske magnetne resonance (NMR) in izvoženi kot del teh sistemov.

Opomba:  izraz kot del ne pomeni nujno tudi, da gre fizično za del iste pošiljke.

Ločene pošiljke iz različnih virov so dovoljene, če je na pripadajočem izvoznem dokumentu jasno razvidno, da gre za del iste pošiljke.

3A201

c.  generatorji rentgenskih žarkov ali impulzni pospeševalniki elektronov, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:

a.  temensko energijo elektronov pospeševalnika, enako ali večjo od 500 keV, toda manjšo od 25 MeV, in

b.  ‚izkoristek‘ (K), ki je enak ali večji od 0,25, ali

a.  temensko energijo elektronov pospeševalnika, enako ali večjo od 25 MeV, in

b.  ‚temensko moč‘, večjo od 50MW.

Opomba:   predmet nadzora v točki 3A201.c. niso pospeševalniki, sestavni deli naprav, ki niso izdelane za obsevanje z elektronskimi ali rentgenskimi žarki (npr. elektronska mikroskopija), niti tistih, ki so izdelani za uporabo v medicini.

Tehnične opombe:

1.  ‚izkoristek‘ K je določen kot:

K = 1.7 × 103V2.65Q

V je temenska energija elektronov v milijonih elektron voltov.

Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika enako ali krajše od 1 μs, potem je Q celotni pospešeni naboj v Coulombih. Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika daljše od 1 μs, potem je Q maksimalni pospešeni naboj v 1 μs.

Q je enak integralu i glede na t v času pod 1 μs ali v času trajanja impulza snopa (Q = ∫ idt), pri čemer je i žarkovni tok v amperih in t čas v sekundah;

2.  ‚temenska moč‘ = (temenski potencial v voltih) × (vrednost temenskega žarkovnega toka v amperih);

3.  v napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je čas trajanja impulza snopa krajši od 1 μs oziroma od trajanja žarkovnih snopov, ki izhajajo iz enega impulza mikrovalovnega modulatorja;

4.  v napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je vrednost temenskega žarkovnega toka povprečni tok, dosežen v času trajanja žarkovnih snopov.

5.B.1.

Generatorji rentgenskih žarkov ali impulzni pospeševalniki elektronov, ki imajo eno od naslednjih skupin značilnosti:

1.  temensko energijo elektronov pospeševalnika 500 keV ali več, vendar manj kot 25 MeV, in

2.  izkoristek (K) 0,25 ali več, ali

1.  temensko energijo elektronov pospeševalnika 25 MeV ali več in

2.  temensko moč več kot 50 MW.

Opomba:  predmet nadzora točke 5.B.1. niso pospeševalniki, ki so sestavni deli naprav, ki niso zasnovane za obsevanje z elektronskimi ali rentgenskimi žarki (npr. elektronska mikroskopija), niti tistih, ki so izdelani za uporabo v medicini.

Tehnične opombe:

1.  izkoristek K je določen kot: K = 1,7 × 103 V2,65Q. V je temenska energija elektronov v milijonih elektron voltov. Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika enako ali krajše od 1 μs, potem je Q celotni pospešeni naboj v Coulombih. Če je trajanje impulza snopa pospeševalnika daljše od 1 ms, potem je Q maksimalni pospešeni naboj v 1 μs. Q je enak integralu i glede na t v času pod 1 ms ali v času trajanja impulza snopa (Q = ∫ idt), pri čemer je i žarkovni tok v amperih in t čas v sekundah;

2.  temenska moč = (temenski potencial v voltih) × (vrednost temenskega žarkovnega toka v amperih).

3.  v napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je čas trajanja impulza snopa krajši od 1 ms oziroma od trajanja žarkovnih snopov, ki izhajajo iz enega impulza mikrovalovnega modulatorja;

4.  v napravah, ki temeljijo na vdolbinah za pospeševanje mikrovalov, je vrednost temenskega žarkovnega toka povprečni tok, dosežen v času trajanja žarkovnih snopov.

3A225

Frekvenčni pretvorniki ali generatorji, razen tistih, določenih v točki 0B001.b.13, ki se uporabljajo kot motorni pogon s spremenljivo ali fiksno frekvenco in imajo vse naslednje značilnosti:

Opomba 1:   „programska oprema“, posebej izdelana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnega pretvornika ali generatorja, da bi imel značilnosti iz točke 3A225, je opredeljena v točki 3D225.

Opomba 2:   „tehnologija“ v obliki kod ali ključev za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnega pretvornika ali generatorja, da bi imel značilnosti iz točke 3A225, je opredeljena v točki 3E225.

a.  večfazni izhod, ki zagotavlja moč 40 VA ali več;

b.  delovanje pri frekvenci, ki je enaka ali večja od 600 Hz, in

c.  regulacijo frekvence, ki je boljša (manjša) od 0,2 %.

Opomba:   predmet nadzora v točki 3A225 niso frekvenčni pretvorniki ali generatorji, če imajo zaradi omejene strojne opreme, „programske opreme“ ali „tehnologije“ manjšo zmogljivost od navedene in izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:

1.  vrniti jih je treba prvotnemu proizvajalcu za izboljšanje ali odpravo omejitev;

2.  potrebujejo „programsko opremo“ iz točke 3D225 za izboljšanje ali sprostitev zmogljivosti, da bi imeli značilnosti iz točke 3A225, ali

3.  potrebujejo „tehnologijo“ v obliki ključev ali kod, kot je določeno v točki 3D225, za izboljšanje ali sprostitev zmogljivosti, da bi imeli značilnosti iz točke 3A225.

Tehnični opombi:

1.  frekvenčni pretvorniki iz točke 3A225 so znani tudi pod imenom konverterji ali inverterji;

2.  frekvenčni pretvorniki iz točke 3A225 se lahko tržijo kot generatorji, elektronska oprema za testiranje, napajalne enote AC, motorni pogoni s spremenljivo hitrostjo, pogoni s spremenljivo hitrostjo (VSD), pogoni s spremenljivo frekvenco (VFD), pogoni s prilagodljivo frekvenco (AFD) ali pogoni s prilagodljivo hitrostjo (ASD).

3.A.1.

Frekvenčni pretvorniki ali generatorji, ki se uporabljajo kot motorni pogon s spremenljivo ali fiksno frekvenco in imajo vse naslednje značilnosti:

Opomba 1:  frekvenčni pretvorniki in generatorji, posebej zasnovani ali izdelani za postopek plinskega centrifugiranja, so predmet nadzora 1. dela INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen).

Opomba 2:  „programska oprema“, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnih pretvornikov ali generatorjev, da bi imeli značilnosti, opredeljene v nadaljevanju, je predmet nadzora točk 3.D.2 in 3.D.3.

a.  večfazni izhod, ki zagotavlja moč 40 VA ali več;

b.  delovanje pri frekvenci 600 Hz ali več, in

c.  regulacijo frekvence boljšo (manjšo) od 0,2 %.

Opombi:

1.  predmet nadzora točke 3.A.1. so samo frekvenčni pretvorniki, namenjeni za posebne industrijske stroje in/ali potrošniško blago (obdelovalni stroji, vozila itd.), če lahko frekvenčni pretvorniki ob odstranitvi ustrezajo navedenim značilnostim in zanje velja Splošna opomba 3;

2.  za namen nadzora izvoza vlada določi, ali posamezni frekvenčni pretvornik ustreza navedenim značilnostim ali ne, pri čemer upošteva omejitve v zvezi s strojno in programsko opremo.

Tehnični opombi:

1.  frekvenčni pretvorniki iz točke 3.A.1. so znani tudi pod imenom konverterji ali inverterji;

2.  značilnostim, opredeljenim v točki 3.A.1., lahko ustreza določena oprema, ki se trži kot: generatorji, elektronska oprema za testiranje, napajalne enote AC, motorni pogoni s spremenljivo hitrostjo, pogoni s spremenljivo hitrostjo (VSD), pogoni s spremenljivo frekvenco (VFD), pogoni s prilagodljivo frekvenco (AFD) ali pogoni s prilagodljivo hitrostjo (ASD).

3A226

Močnostni enosmerni napajalniki, razen tistih, ki so določeni v točki 0B001.j.6., in ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  v časovnem obdobju osmih ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka jakosti 500 A ali več z napetostjo 100 V ali več in

b.  v časovnem obdobju osmih ur tokovno ali napetostno stabilnost boljšo od 0,1 %.

3.A.5.

Močnostni enosmerni napajalniki, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  v časovnem obdobju osmih ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka jakosti 500 A ali več z napetostjo 100 V ali več in

b.  v časovnem obdobju osmih ur tokovno ali napetostno stabilnost boljšo od 0,1 %.

3A227

Visokonapetostni enosmerni napajalniki, razen tistih iz točke 0B001.j.5., ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  v časovnem obdobju osmih ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka jakosti 1 A ali več z napetostjo 20 kV ali več in

b.  v časovnem obdobju osmih ur tokovno ali napetostno stabilnost boljšo od 0,1 %.

3.A.6.

Visokonapetostni enosmerni napajalniki, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  v časovnem obdobju osmih ur sposobnost neprekinjenega proizvajanja izhodnega toka jakosti 1 A ali več z napetostjo 20 kV ali več in

b.  v časovnem obdobju osmih ur tokovno ali napetostno stabilnost boljšo od 0,1 %.

3A228

Stikalne naprave:

a.  elektronke s hladno katodo, polnjene s plinom ali brez, ki delujejo podobno kot iskrilo in imajo vse naslednje značilnosti:

1.  vsebujejo tri elektrode ali več;

2.  naznačeno anodno temensko napetost, ki je enaka ali večja od 2,5 kV;

3.  naznačeni anodni temenski tok, ki je enak ali večji od 100 A, in

4.  zakasnitveni čas na anodi, ki je enak ali krajši od 10 μs.

Opomba:   točka 3A228 vključuje plinske kritronske in vakuumske spritronske elektronke.

b.  prožilno vezana iskrila, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  zakasnitveni čas na anodi, ki je enak ali krajši od 15 μs, in

2.  maksimalno vrednost anodnega toka, ki je enaka ali večja od 500 A;

c.  moduli ali sestavi s funkcijo hitrega preklapljanja, razen tiste iz točke 3A001.g. ali 3A001.h., ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  naznačeno anodno temensko napetost, ki je večja od 2 kV;

2.  naznačeni anodni temenski tok, ki je enak ali večji od 500 A, in

3.  vklopni čas, ki je enak ali krajši od 1 μs.

6.A.3.

Stikalne naprave:

a.  elektronke s hladno katodo, polnjene s plinom ali brez, ki delujejo podobno kot iskrilo in imajo vse naslednje značilnosti:

1.  vsebujejo tri elektrode ali več;

2.  naznačeno anodno temensko napetost 2,5 kV ali več;

3.  naznačeni anodni temenski tok 100 A ali več in

4.  zakasnitveni čas na anodi enak ali krajši od 10 μs;

Opomba:  točka 6.A.3.a. vključuje plinske kritronske in vakuumske spritronske elektronke.

b.  prožilno vezana iskrila, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  zakasnitveni čas na anodi enak ali krajši od 15 μs in

2.  maksimalno vrednost anodnega toka 500 A ali več;

c.  moduli ali sklopi s funkcijo hitrega preklapljanja, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  naznačeno anodno temensko napetost več kot 2 kV;

2.  naznačeni anodni temenski tok 500 A ali več, in

3.  vklopni čas enak ali krajši od 1 μs.

3A229

Visokotokovni impulzni generatorji:

Opomba:  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

a.  vžigalniki za detonatorje (inicialni sistemi, vžigalne naprave), vključno z vžigalnimi napravami za elektronsko polnjenje ter na eksplozivni in optični pogon, razen tistih iz točke 1A007.a., izdelani za proženje večkratno krmiljenih detonatorjev iz točke 1A007.b.;

b.  modularni električni impulzni generatorji (pulzerji), ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  izdelani za prenosno, mobilno ali robustno uporabo;

2.  sposobnost sproščanja lastne energije v manj kot 15 μs na bremenu, manjšem od 40 omov;

3.  izhodna jakost, ki je večja od 100 A;

4.  nobena njihova mera ne presega 30 cm;

5.  tehtajo manj kot 30 kg in

6.  namenjeni za uporabo v razširjenem temperaturnem območju od 223 K (– 50 °C) do 373 K (100 °C) ali primerni za uporabo v letalstvu.

Opomba:   točka 3A229.b vključuje tudi krmilnike za ksenonove bliskovke.

c.  mikrovžigalne enote, ki imajo vse od naslednjih značilnosti:

1.  nobena njihova mera ne presega 35 mm;

2.  naznačeno napetost, ki je enaka ali večja od 1 kV, in

3.  kapacitivnost, ki je enaka ali večja od 100 nF.

6.A.2.

Vžigalniki in enakovredni visokotokovni impulzni generatorji:

a.  vžigalniki za detonatorje (inicialni sistemi, vžigalne naprave), vključno z vžigalnimi napravami za elektronsko polnjenje ter na eksplozivni in optični pogon, zasnovani za proženje večkratno krmiljenih detonatorjev iz točke 6.A.1.;

b.  modularni električni impulzni generatorji (pulzerji), ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  zasnovani so za prenosno, mobilno ali robustno uporabo;

2.  imajo zmožnost sproščanja lastne energije v manj kot 15 μs na bremenu, manjšem od 40 omov;

3.  imajo izhodno jakost več kot 100 A;

4.  nobena njihova mera ne presega 30 cm;

5.  tehtajo manj kot 30 kg in

6.  namenjeni so za uporabo v razširjenem temperaturnem območju od 223 K (– 50 °C) do 373 K (100 °C) ali primerni za uporabo v letalstvu;

c.  mikrovžigalne enote, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  nobena njihova mera ne presega 35 mm;

2.  imajo naznačeno napetost 1 kV ali več, in

3.  imajo kapacitivnost 100 nF ali več.

Opomba:  vžigalniki na optični pogon vključujejo vžigalnike, ki uporabljajo laserski vžig in lasersko polnjenje. Vžigalniki na eksplozivni pogon vključujejo eksplozivne feroelektrične in eksplozivne feromagnetne vrste vžigalnikov. Točka 6.A.2.b. vključuje krmilnike za ksenonove bliskovke.

3A230

Hitri impulzni generatorji in ‚impulzne glave‘ zanje, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  izhodno napetost nad 6 V na uporovnem bremenu, manjšem od 55 omov, in

b.  ‚prehodni čas impulza‘, krajši od 500 ps.

Tehnični opombi:

1.  v točki 3A230 je ‚prehodni čas impulza‘ opredeljen kot časovni interval med 10 % in 90 % amplitude napetosti.

2.  ‚impulzne glave‘ so omrežja, ki ustvarjajo impulze in so zasnovana tako, da sprejmejo funkcijo napetosti koraka in jo oblikujejo v impulze več oblik, vključno s pravokotno, trikotno, koračno, impulzno, eksponentno ali monociklično. ‚Impulzne glave‘ so lahko sestavni del impulznega generatorja, bodisi kot priključni modul za napravo ali kot naprava za zunanji priklop.

5.B.6.

Hitri impulzni generatorji in impulzne glave zanje, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  izhodno napetost več kot 6 V na uporovnem bremenu, manjšem od 55 omov, in

b.  ‚prehodni čas impulza‘ manj kot 500 ps.

Tehnični opombi:

1.  v točki 5.B.6.b. je ‚prehodni čas impulza‘ opredeljen kot časovni interval med 10 % in 90 % amplitude napetosti;

2.  impulzne glave so omrežja, ki ustvarjajo impulze in so zasnovana tako, da sprejmejo funkcijo napetosti koraka in jo oblikujejo v impulze več oblik, vključno s pravokotno, trikotno, koračno, impulzno, eksponentno ali monociklično. Impulzne glave so lahko sestavni del impulznega generatorja, bodisi kot priključni modul za napravo ali kot naprava za zunanji priklop.

3A231

Nevtronski generatorski sistemi, vključno z elektronkami, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  izdelani so za delovanje brez zunanjega vakuumskega sistema in

b.  uporabljajo kar koli od naslednjega:

1.  elektrostatični pospešek za sprožanje jedrske reakcije med tritijem in devterijem ali

2.  elektrostatični pospešek za sprožanje jedrske reakcije med devterijem in devterijem ter sposoben ustvarjanja 3 × 109 nevtronov/s ali več.

6.A.5.

Nevtronski generatorski sistemi, vključno z elektronkami, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  zasnovani so za delovanje brez zunanjega vakuumskega sistema in

1.  uporabljajo elektrostatični pospešek za sprožanje jedrske reakcije med tritijem in devterijem ali

2.  uporabljajo elektrostatični pospešek za sprožanje jedrske reakcije med devterijem in devterijem ter imajo zmogljivost ustvarjanja 3 × 109 nevtronov/s ali več.

3A232

Večtočkovni vžigalni sistemi, razen tistih iz točke 1A007:

Opomba:  GLEJ TUDI NADZOR VOJAŠKEGA BLAGA.

Opomba:   za detonatorje glej točko 1A007.b.

a.  se ne uporabljajo;

b.  b. naprave, ki uporabljajo en detonator ali več detonatorjev, ki so izdelane za skoraj hkratni vžig eksplozivne površine, večje kot 5 000  mm2, z enim samim vžigalnim signalom, pri čemer je časovno odstopanje vžiga na celotni površini manjše od 2,5 μs.

Opomba:   predmet nadzora v točki 3A232 niso detonatorji, ki uporabljajo samo primarne eksplozive, na primer svinčev azid.

6.A.1.

Detonatorji in večtočkovni vžigalni sistemi:

a.  električno proženi eksplozivni detonatorji:

1.  eksplozivni mostič (EB);

2.  eksplozivna mostična žica (EBW);

3.  bliskoviti vžigalnik (slapper);

4.  eksplozivni folijski vžigalnik (EFI);

(glej 3A232)

b.  naprave, ki uporabljajo en detonator ali več detonatorjev, ki so zasnovane za skoraj hkratni vžig eksplozivne površine, večje kot 5 000  mm2, z enim samim vžigalnim signalom, pri čemer je časovno odstopanje vžiga na celotni površini krajše od 2,5 μs.

Opomba:  predmet nadzora točke 6.A.1. niso detonatorji, ki uporabljajo samo primarne eksplozive, na primer svinčev azid.

Tehnična opomba:

detonatorji iz točke 6.A.1. izkoriščajo majhen električni vodnik (mostič, žico za premoščanje ali folijo), ki se eksplozivno upari, ko skoznje steče hiter visokotokovni električni impulz. Pri vseh vrstah detonatorjev, razen bliskovitih vžigalnikih, sproži kemično detonacijo eksplozivni vodnik, ko pride v stik z močno eksplozivnim materialom, kot je na primer PETN (pentaeritritol-tetranitrat). Posebno udarjalo povzroči pri bliskovitih detonatorjih eksplozivnouparjanje električnega vodnika, ko udari na eksploziv in s tem povzroči kemično detonacijo. Pri nekaterih izvedbah udarjalo požene magnetna sila. Izraz eksplozivni folijski vžigalnik se lahko nanaša na mostični vžigalnik ali na bliskoviti vžigalnik. Namesto izraza detonator se včasih uporablja izraz vžigalnik.

3A233

Masni spektrometri, razen tistih iz točke 0B002.g., ki so zmožni merjenja ionov z atomsko maso 230 ali več, z razločljivostjo, ki je boljša od dveh delov v 230, in ionski viri zanje:

a.  masni spektrometri z induktivno sklopljeno plazmo (ICP/MS);

b.  masni spektrometri s tlilno razelektritvijo (GDMS);

c.  masni spektrometri s termično ionizacijo (TIMS);

d.  masni spektometri z elektronskim obstreljevanjem, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  sistem za dovod molekularnega snopa, ki dovaja kolimiran snop molekul analita v območje ionskega vira, kjer molekule ionizira z elektronskim žarkom, in

2.  eno ali več ‚hladnih pasti‘, ki jih je mogoče ohladiti na temperaturo 193 K (– 80 °C);

e.  se ne uporabljajo;

f.  masni spektrometri, opremljeni z ionskim virom, ki omogoča mikrofluoriranje, in zasnovani za aktinoide ali fluoride aktinoidov.

Tehnični opombi:

1.  masni spektometri z elektronskim obstreljevanjem iz točke 3A233.d. so znani tudi pod imenom masni spektometri z vplivanjem na elektrone ali masni spektometri z elektronsko ionizacijo;

2.  v točki 3A233.d.2 je ‚hladna past‘ naprava, ki ujame molekule plina z njihovo kondenzacijo ali zamrzovanjem na hladnih površinah. Za namene točke 3A233.d.2 kriogenska vakuumska črpalka za helij v plinskem stanju z zaprto zanko ni ‚hladna past‘.

3.B.6.

Masni spektrometri, ki so zmožni merjenja ionov z atomsko maso 230 ali več, z razločljivostjo, ki je boljša od 2 delov v 230, in ionski viri zanje:

Opomba:  masni spektrometri, posebej zasnovani ali izdelani za analizo pri neposrednem vzorčenju uranovega heksafluorida, so predmet nadzora 1. dela INFCIRC/254 (kakor je bil spremenjen).

a.  masni spektrometri z induktivno sklopljeno plazmo (ICP/MS);

b.  masni spektrometri s tlilno razelektritvijo (GDMS);

c.  masni spektrometri s termično ionizacijo (TIMS);

d.  masni spektrometri z elektronskim obstreljevanjem, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  sistem za dovod molekularnega snopa, ki dovaja kolimiran snop molekul analita v območje ionskega vira, kjer se molekule ionizirajo z elektronskim žarkom, in

2.  eno ali več hladnih pasti, ki jih je mogoče ohladiti na temperaturo 193 K (– 80 °C) ali manj, da se ujamejo molekule analita, ki niso ionizirane z elektronskim žarkom;

e.  masni spektrometri, opremljeni z ionskim virom, ki omogoča mikrofluoriranje, in zasnovani za aktinoide ali fluoride aktinoidov.

3A234

Trakasti valovodi, ki detonatorjem zagotavljajo nizko induktivnost in imajo naslednje značilnosti:

a.  naznačeno napetost, večjo od 2 kV; in

b.  induktivnost, manjšo od 20 nH.

6.A.6.

Trakasti valovodi, ki detonatorjem zagotavljajo nizko induktivnost in imajo naslednje značilnosti:

a.  naznačeno napetost več kot 2 kV, in

b.  induktivnost manj kot 20 nH.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

3D002

„Programska oprema“, posebej izdelana za „uporabo“ opreme iz točk od 3B001.a. do .f., 3B002 ali 3A225.

3.D.1.

„Programska oprema“, posebej zasnovana za „uporabo“ opreme iz točk 3.A.1., 3.B.3. ali 3.B.4.

3D225

„Programska oprema“, posebej izdelana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnih pretvornikov ali generatorjev, da bi imeli značilnosti iz točke 3A225.

3.D.3.

„Programska oprema“, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti opreme, ki je predmet nadzora točke 3.A.1.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

3E001

„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točke 3A, 3B ali 3C;

Opomba 1:   predmet nadzora v točki 3E001 ni „tehnologija“ za „proizvodnjo“ opreme ali komponent, ki so predmet nadzora v točki 3A003.

Opomba 2:   predmet nadzora v točki 3E001 ni „tehnologija“ za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ integriranih vezjih, ki so določena v točkah od 3A001.a.3. do 3A001.a.12. in imajo obe naslednji značilnosti:

a.  uporabljajo „tehnologijo“ 0,130 μm ali več in

b.  vključujejo večplastne strukture z največ tremi kovinskimi plastmi.

3.E.1

„Tehnologija“ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, materiala ali „programske opreme“ iz točk od 3.A. do 3.D.

3E201

„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točk 3A001.e.2., 3A001.e.3., 3A001.g., 3A201, in od 3A225 do 3A234.

3.E.1

„Tehnologija“ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, materiala ali „programske opreme“ iz točk od 3.A. do 3.D.

3E225

„Tehnologija“ v obliki kod ali ključev za povečanje ali sprostitev zmogljivosti frekvenčnih pretvornikov ali generatorjev, da bi imeli značilnosti iz točke 3A225.

3.E.1

„Tehnologija“ v skladu z opombo o nadzoru tehnologije za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ opreme, materiala ali „programske opreme“ iz točk od 3.A. do 3.D.

Ustrezni sistemi, oprema in komponente, kot so bili ugotovljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo

Kontrolni seznam Skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga, kot je naveden v 2. delu INFCIRC/254/Rev.9.

6A005

„Laserji“, razen tistih iz točke 0B001.g.5. ali 0B001.h.6., sestavni deli in optična oprema zanje:

Opomba:  GLEJ TUDI TOČKO 6A205.

Opomba 1:   impulzni „laserji“ vključujejo laserje, ki delujejo s trajnim valovanjem (način CW) s superponiranimi impulzi.

Opomba 2:   excimer, polprevodni, kemični, CO, CO2 in ‚neponavljajoči impulzni‘ Nd: stekleni „laserji“ so določeni samo v točki 6A005.d.

Tehnična opomba:

‚neponavljajoči impulzni‘ se nanaša na „laserje“, ki proizvajajo en sam izhodni impulz ali katerih časovni interval med impulzi je daljši od ene minute.

Opomba 3:   točka 6A005 vključuje „laserje“ za vlakna.

Opomba 4:   nadzorni status „laserjev“, ki vključujejo frekvenčno pretvorbo (tj. spremembo valovne dolžine) drugače kot z enim „laserjem“, ki polni drugi „laser“, je določen z uporabo nadzornih parametrov tako za izhod izvornega „laserja“ kot za frekvenčno pretvorjeni optični izhod.

Opomba 5:   predmet nadzora v točki 6A005 niso „laserji“:

a.  rubinov, z izhodno energijo pod 20 J;

b.  dušika;

c.  kriptonov.

Tehnična opomba:

v točki 6A005 je ‚učinkovitost zidne vtičnice‘ opredeljena kot razmerje izhodne moči „laserja“ (ali „povprečne izhodne moči“) do celotne električne vhodne moči za delovanje „laserja“, vključno z močjo napajalne enote/preklapljanja in termičnega preklapljanja/izmenjevalnika toplote.

a.  „nenastavljivi“„laserji (CW)“ zveznih valov, s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodna valovna dolžina je manjša od 150 nm in izhodna moč večja od 1 W;

2.  izhodna valovna dolžina je 150 nm ali več, vendar največ 510 nm, in izhodna moč večja od 30 W.

Opomba:   predmet nadzora v točki 6A005.a.2. niso argonski „laserji“ z izhodno močjo 50 W ali manj.

3.  izhodno valovno dolžino, večjo od 510 nm, vendar manjšo od 540 nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  enokanalni transverzalni izhod in izhodno moč več kot 50 W ali

b.  večkanalni transverzalni izhod in povprečno izhodno moč več kot 150 W;

4.  izhodna valovna dolžina je 540 nm ali več, vendar največ 800 nm, in izhodna moč večja od 30 W;

5.  izhodno valovno dolžino, večjo od 800 nm, vendar manjšo od 975 nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  enokanalni transverzalni izhod in izhodno moč več kot 50 W ali

b.  večkanalni transverzalni izhod in povprečno izhodno moč več kot 80 W;

6.  izhodno valovno dolžino, večjo od 975 nm, vendar manjšo od 1 150  nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  enokanalni transverzalni izhod in povprečno izhodno moč, večjo od 200 W, ali

b.  večkanalni transverzalni izhod s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  ‚učinkovitost zidne vtičnice‘ je večja od 18 % in izhodna moč večja od 500 W ali

2.  izhodna moč je večja od 2 kW.

Opomba 1:   predmet nadzora v točki 6A005.a.6.b. niso večkanalni transverzalni industrijski „laserji“ z izhodno močjo, ki je večja od 2 kW, vendar manjša od 6 kW, s skupno maso večjo od 1 200  kg. V smislu te opombe skupna masa vključuje vse sestavne dele, ki so potrebni za delovanje „laserja“, npr. napajalno enoto „laserja“, izmenjevalnika toplote, ne vključuje pa zunanjih optičnih naprav za preklapljanje žarkov in/ali njihov prenos.

Opomba 2:   predmet nadzora v točki 6A005.a.6.b. niso večkanalni transverzalni industrijski „laserji“ s katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  izhodna moč je večja od 500 W, vendar manjša od 1 kW, in ima vse naslednje značilnosti:

1.  parameter BPP presega 0,7 mm • mrad in

2.  ‚svetlost‘ ne presega 1 024  W/(mm • mrad)2;

b.  izhodna moč je večja od 1 kW, vendar manjša od 1,6 kW, in ima BPP nad 1,25 mm • mrad;

c.  izhodna moč je večja od 1,6 kW, vendar manjša od 2,5 kW, in ima BPP nad 1,7 mm • mrad;

d.  izhodna moč je večja od 2,5 kW, vendar manjša od 3,3 kW, in ima BPP nad 2,5 mm • mrad;

e.  izhodna moč je večja od 3,3 kW, vendar manjša od 4 kW, in ima BPP nad 3,5 mm • mrad;

f.  izhodna moč je večja od 4 kW, vendar manjša od 5 kW, in ima BPP nad 5 mm • mrad;

g.  izhodna moč je večja od 5 kW, vendar manjša od 6 kW, in ima BPP nad 7,2 mm • mrad;

h.  izhodna moč je večja od 6 kW, vendar manjša od 8 kW, in ima BPP nad 12 mm • mrad; ali

i.  izhodna moč je večja od 8 kW, vendar manjša od 10 kW, in ima BPP nad 24 mm • mrad;

Tehnična opomba:

Za namene točke 6A005.a.6.b. je ‚svetlost‘ v Opombi 2.a. opredeljena kot izhodna moč „laserja“, deljena s parametrom BPP na kvadrat tj. (izhodna moč)/BPP2.

7.  izhodno valovno dolžino, večjo od 1 150  nm, vendar največ 1 555  nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  enokanalni transverzalni izhod in povprečno izhodno moč, večjo od 50 W, ali

b.  večkanalni transverzalni izhod in povprečno izhodno moč, večjo od 80 W, ali

8.  izhodna valovna dolžina je večja od 1 555  nm in izhodna moč večja od 1 W;

3.A.2

Opomba:  glej tudi v povezavi z 6A205.

b.  „nenastavljivi“„impulzni laserji“, s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno valovno dolžino, manjšo od 150 nm, in katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  izhodno energijo, večjo od 50 mJ na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 1 W; ali

b.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 1 W;

2.  izhodno valovno dolžino, enako ali večjo od 150 nm, vendar največ 510 nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  izhodno energijo, večjo od 1,5 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 30 W; ali

b.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 30 W;

Opomba:   predmet nadzora v točki 6A005.b.2.b. niso argonski „laserji“ s „povprečno izhodno močjo“ 50 W ali manj.

3.  izhodno valovno dolžino, večjo od 510 nm, vendar manjšo od 540 nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  enokanalni transverzalni izhod in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno energijo, večjo od 1,5 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 50 W; ali

2.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 50 W; ali

b.  večkanalni transverzalni izhod s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno energijo, večjo od 1,5 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 150 W; ali

2.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 150 W;

4.  izhodno valovno dolžino, večjo od 540 nm, vendar manjšo od 800 nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „trajanje impulza“, manjše od 1 ps, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno energijo, večjo od 0,005 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 5 GW; ali

2.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 20 W; ali

b.  „trajanje impulza“, enako ali večje od 1 ps, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno energijo, večjo od 1,5 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 30 W; ali

2.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 30 W;

5.  izhodno valovno dolžino, večjo od 800 nm, vendar manjšo od 975 nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „trajanje impulza“, manjše od 1 ps, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno energijo, večjo od 0,005 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 5 GW; ali

2.  enokanalni transverzalni izhod in „povprečno izhodno moč“, večjo od 20 W,

b.  „trajanje impulza“, enako ali večje od 1 ps, vendar največ 1 μs, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno energijo, večjo od 0,5 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 50 W;

2.  enokanalni transverzalni izhod in „povprečno izhodno moč“, večjo od 20 W, ali

3.  večkanalni transverzalni izhod in „povprečno izhodno moč“, večjo od 50 W, ali

c.  „trajanje impulza“, večje od 1 μs, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno energijo, večjo od 2 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 50 W;

2.  enokanalni transverzalni izhod in „povprečno izhodno moč“, večjo od 50 W, ali

3.  večkanalni transverzalni izhod in „povprečno izhodno moč“, večjo od 80 W;

6.  izhodno valovno dolžino, večjo od 975 nm, vendar manjšo od 1 150  nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „trajanje impulza“, manjše od 1 ps, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno „maksimalna moč“, večjo od 2 GW na impulz;

2.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 10 W; ali

3.  izhodno energijo, večjo od 0,002 J na impulz;

b.  „trajanje impulza“, enako ali večje od 1 ps, vendar manjše 1 μs, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno „maksimalna moč“, večjo od 5 GW na impulz;

2.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 10 W; ali

3.  izhodno energijo, večjo od 0,1 J na impulz;

c.  „trajanje impulza“, enako ali večje od 1 ns, vendar manjše 1 μs, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  enokanalni transverzalni izhod in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „maksimalna moč“ impulza, presega 100 MW;

b.  „povprečna izhodna moč“ presega 20 W in jo konstrukcija omejuje na najvišjo frekvenco ponovitve impulza 1 kHz ali manj;

c.  ‚učinkovitost zidne vtičnice‘ presega 12 %, „povprečna izhodna moč“ je večja od 100 W, zmožnost delovanja s frekvenco ponavljanja impulzov pa je nad 1 kHz;

d.  „povprečna izhodna moč“ je večja od 150 W, zmožnost delovanja s hitrostjo ponavljanja impulzov pa je nad 1 kHz, ali

e.  izhodna energija je večja od 2 J na impulz; ali

2.  večkanalni transverzalni izhod s katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „maksimalna moč“ impulza, presega 400 MW;

b.  ‚učinkovitost zidne vtičnice‘ presega 18 % in „povprečna izhodna moč“ presega 500 W;

c.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 2 kW; ali

d.  izhodna energija je večja od 4 J na impulz; ali

d.  „trajanje impulza“, večje od 1 μs, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  enokanalni transverzalni izhod in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „maksimalna moč“ impulza, presega 500 kW;

b.  ‚učinkovitost zidne vtičnice‘ presega 12 % in „povprečna izhodna moč“ presega 100 W; ali

c.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 150 W; ali

2.  večkanalni transverzalni izhod s katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „maksimalna moč“ impulza, presega 1 MW;

b.  ‚učinkovitost zidne vtičnice‘ presega 18 % in „povprečna izhodna moč“ presega 500 W; ali

c.  „povprečna izhodna moč“ je večja od 2 kW;

7.  izhodno valovno dolžino, večjo od 1 150  nm, vendar manjšo od 1 555  nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „trajanje impulza“, manjše od 1 μs,in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno energijo, večjo od 0,5 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 50 W;

2.  enokanalni transverzalni izhod in „povprečno izhodno moč“, večjo od 20 W, ali

3.  večkanalni transverzalni izhod in „povprečno izhodno moč“, večjo od 50 W, ali

b.  „trajanje impulza“, večje od 1 μs, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno energijo, večjo od 2 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 50 W;

2.  enokanalni transverzalni izhod in „povprečno izhodno moč“, večjo od 50 W, ali

3.  večkanalni transverzalni izhod in „povprečno izhodno moč“, večjo od 80 W, ali

8.  izhodno valovno dolžino, večjo od 1 555  nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  izhodno energijo, večjo od 100 mJ na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 1 W; ali

b.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 1 W;

c.  „nastavljivi“„laserji“, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodno valovno dolžino, manjšo od 600 nm, in katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  izhodno energijo, večjo od 50 mJ na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 1 W; ali

b.  povprečna ali CW izhodna moč je večja od 1 W;

Opomba:   predmet nadzora v točki 6A005.c.1. niso barvni ali drugi tekočinski „laserji“ z multimodalnim izhodnim žarkom in valovno dolžino med 150 nm in 600 nm z obema naslednjima značilnostma:

1.  izhodna energija je manjša od 1,5 J na impulz ali „konična moč“ manjša od 20 W in

2.  povprečna ali CW izhodna moč je manjša od 20 W.

2.  izhodno valovno dolžino, enako ali večjo od 600 nm, vendar največ 1 400  nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  izhodno energijo, večjo od 1 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 20 W; ali

b.  povprečna ali CW izhodna moč je večja od 20 W; ali

3.  izhodno valovno dolžino, večjo od 1 400  nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  izhodno energijo, večjo od 50 mJ na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 1 W; ali

b.  povprečna ali CW izhodna moč je večja od 1 W;

d.  drugi „laserji“, ki niso navedeni v točki 6A005.a., 6A005.b. ali 6A005.c.:

1.  polprevodniški „laserji“:

Opomba 1:   točka 6A005.d.1. vključuje polprevodniške „laserje“ z optičnimi izhodnimi konektorji (npr. jezički iz optičnih vlaken).

Opomba 2:   nadzorni status polprevodniških „laserjev“, izdelanih posebej za drugo opremo, je določen z nadzornim statusom druge opreme.

a.  posamezni transverzalni polprevodniški „laserji“ s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  valovna dolžina je enaka ali manjša od 1 510  nm in povprečna ali CW izhodna moč večja od 1,5 W ali

2.  valovna dolžina je večja od 1 510  nm in povprečna ali CW izhodna moč večja od 500 mW;

b.  posamezni večtransverzalni polprevodniški „laserji“ s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  valovna dolžina je manjša od 1 400  nm in povprečna ali CW izhodna moč večja od 15 W;

2.  valovna dolžina je enaka ali večja od 1 400  nm, vendar manjša od 1 900  nm, in povprečna ali CW izhodna moč večja od 2,5 W ali

3.  valovna dolžina je enaka ali večja od 1 900  nm in povprečna ali CW izhodna moč večja od 1 W;

c.  posamezne ‚palice‘ polprevodniških „laserjev“ s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  valovna dolžina je manjša od 1 400  nm in povprečna ali CW izhodna moč večja od 100 W;

2.  valovna dolžina je enaka ali večja od 1 400  nm, vendar manjša od 1 900  nm, in povprečna ali CW izhodna moč večja od 25 W ali

3.  valovna dolžina je enaka ali večja od 1 900  nm in povprečna ali CW izhodna moč večja od 10 W;

d.  polprevodne „laserske“‚skupine nizov‘ (dvodimenzionalni nizi), ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  valovno dolžino, manjšo od 1 400  nm, in katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  povprečna ali CW skupna izhodna moč je manjša od 3 kW in povprečna ali CW izhodna ‚gostota moči‘ večja od 500 W/cm2;

b.  povprečna ali CW skupna izhodna moč je enaka ali večja od 3 kW, vendar največ 5 kW, ter povprečna ali CW izhodna ‚gostota moči‘ večja od 350 W/cm2;

c.  povprečna ali CW skupna izhodna moč je večja od 5 kW;

d.  največja impulzna ‚gostota moči‘ presega 2 500  W/cm2 ali

e.  prostorsko koherentna povprečna ali CW skupna izhodna moč je večja od 150 W;

2.  valovno dolžino, enako ali večjo od 1 400  nm, vendar manjšo od 1 900  nm, ter katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  povprečna ali CW skupna izhodna moč je manjša od 250 W in povprečna ali CW izhodna ‚gostota moči‘ večja od 150 W/cm2;

b.  povprečna ali CW skupna izhodna moč je enaka ali večja od 250 W, vendar največ 500 W, ter povprečna ali CW izhodna ‚gostota moči‘ večja od 50 W/cm2;

c.  povprečna ali CW skupna izhodna moč je večja od 500 W;

d.  največja impulzna ‚gostota moči‘ presega 500 W/cm2 ali

e.  prostorsko koherentna povprečna ali CW skupna izhodna moč presega 15 W

3.  valovno dolžino, enako ali večjo od 1 900  nm, in katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  povprečna ali CW izhodna ‚gostota moči‘ je večja od 50 W/cm2;

b.  povprečna ali CW-izhodna moč presega 10 W ali

c.  prostorsko koherentna povprečna ali CW skupna izhodna moč presega 1,5 W ali

4.  vsaj eno „lasersko“‚palico‘ iz točke 6A005.d.1.c.;

Tehnična opomba:

za namene točke 6A005.d.1.d. ‚gostota moči‘ pomeni skupno „lasersko“ izhodno moč, deljeno s površino emitorja ‚skupine nizov‘.

e.  polprevodne „laserske“‚skupine nizov‘, ki niso opredeljene v točki 6A005.d.1.d. in imajo vse naslednje značilnosti:

1.  so posebej zasnovane ali spremenjene, da se združujejo z drugimi ‚skupinami nizov‘ in tako oblikujejo večjo ‚skupino nizov‘in

2.  integrirane povezave, skupne elektroniki in hlajenju;

Opomba 1:   ‚skupine nizov‘, ki se oblikujejo z združevanjem polprevodnih „laserskih“‚skupin nizov‘ iz točke 6A005.d.1.e., ki so zasnovane tako, da jih ni mogoče nadalje združevati ali spreminjati, so določene v točki 6A005.d.1.d.

Opomba 2:   ‚skupine nizov‘, ki se oblikujejo z združevanjem polprevodnih „laserskih“‚skupin nizov‘ iz točke 6A005.d.1.e., ki so zasnovane tako, da se lahko nadalje združujejo ali spreminjajo, so določene v točki 6A005.d.1.e.

Opomba 3:   predmet nadzora v točki 6A005.d.1.e. niso modularni sklopi posameznih ‚palic‘, izdelanih za vključitev v linearne skupine nizov od enega konca do drugega.

Tehnične opombe:

1.  polprevodniške „laserje“ navadno imenujemo „laserske“ diode;

2.  ‚palica‘ (imenovana tudi polprevodna „laserska“‚palica‘, ‚palica‘„laserske“ diode ali ‚palica‘ diode) je sestavljena iz več polprevodnih „laserjev“ v enodimenzionalnem nizu;

3.  ‚skupina nizov‘ je sestavljena iz več ‚palic‘, ki oblikujejo dvodimenzionalni niz polprevodnih „laserjev“.

2.  ogljikov-monoksidni (CO) „laserji“ s katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  izhodno energijo, večjo od 2 J na impulz, in „maksimalno moč“ impulza, večjo od 5 kW; ali

b.  povprečna ali CW izhodna moč je večja od 5 kW;

3.  ogljikov-dioksidni (CO2) „laserji“ s katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  CW izhodna moč je večja od 15 kW;

b.  impulzna izhodna veličina s „trajanjem impulza“, daljšim od 10 μs, in s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  „povprečno izhodno moč“, večjo od 10 kW; ali

2.  „maksimalna moč“ impulza, presega 100 kW; ali

c.  impulzno izhodno veličino s „trajanjem impulza“ 10 μs ali manj in s katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  energija impulza je večja od 5 J na impulz ali

2.  „povprečna izhodna moč“ je večja od 2,5 kW;

3.A.2.

a.  bakreni parni laserji, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  delujejo na valovnih dolžinah med 500 in 600 nm; in

2.  njihova povprečna izhodna moč je 30 W ali več;

4.  excimer „laserji“, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  izhodna valovna dolžina ne presega 150 nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodna energija je večja od 50 mJ na impulz; ali

2.  „povprečna izhodna moč“ je večja od 1 W;

b.  izhodno valovno dolžino, večjo od 150 nm, vendar manjšo od 190 nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodna energija je večja od 1,5 J na impulz; ali

2.  „povprečna izhodna moč“ je večja od 120 W;

c.  izhodno valovno dolžino, večjo od 190 nm, vendar manjšo od 360 nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodna energija je večja od 10 J na impulz; ali

2.  „povprečna izhodna moč“ je večja od 500 W; ali

d.  izhodno valovno dolžino, večjo od 360 nm, in ima katero koli od naslednjih značilnosti:

1.  izhodna energija je večja od 1,5 J na impulz; ali

2.  „povprečna izhodna moč“ je večja od 30 W;

Opomba:   glede excimer „laserjev“, posebej izdelanih za litografsko opremo, glej točko 3B001.

5.  „kemični laserji“:

a.  vodikov-fluoridni (HF) „laserji“;

b.  devterij-fluoridni (DF) „laserji“;

c.  „transferni laserji“:

1.  kisik-jodinski (O2-I) „laserji“;

2.  devterij fluorid ogljikov-dioksidni (DF-CO2) „laserji“;

6.  ‚neponavljajoči impulzni‘ Nd: stekleni „laserji“, s katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  „trajanje impulza“ ne presega 1 μs in izhodna energija presega 50 J na impulz ali

b.  „trajanje impulza“ presega 1 μs in izhodna energija presega 100 J na impulz;

Opomba:   ‚neponavljajoči impulzni‘ se nanaša na „laserje“, ki proizvajajo en sam izhodni impulz ali katerih časovni interval med impulzi je daljši od ene minute.

e.  sestavni deli:

1.  zrcala, hlajena z ‚aktivnim hlajenjem‘ ali s hlajenim toplovodom.

Tehnična opomba:

‚aktivno hlajenje‘ je tehnika ohlajevanja optičnih komponent z uporabo tekočin pod površino optičnih komponent (navadno manj kot 1 mm pod površino) za odvajanje toplote.

2.  optična ogledala ali prepustne ali delno prepustne optične ali elektrooptične komponente, razen zlitih stožčastih vlakenskih kombinatorjev in večplastnih dielektričnih mrežic, posebej namenjenih za uporabo z navedenimi „laserji“;

Opomba:   vlakenski kombinatorji in večplastne dielektrične mrežice so podrobno določeni v točki 6A005.e.3.

3.  Komponente za laserje iz vlaken:

a.  multimodalno na multimodalno zliti stožčasti vlakenski kombinatorji z vsemi naslednjimi značilnostmi:

1.  prehodno slabljenje, boljše (manjše) ali enako 0,3 dB, ki se ohrani pri ocenjenem skupnem povprečju ali CW izhodni moči (razen v primeru izhodne moči, ki se prenaša prek enomodalnega jedra), večji od 1 000  W; in

2.  število vhodnih vlaken, enako ali večje od 3;

b.  enomodalno na multimodalno zliti stožčasti kombinatorji iz vlaken z vsemi naslednjimi značilnostmi:

1.  prehodno slabljenje boljše (manjše) od 0,5 dB, ki se ohrani pri ocenjenem skupnem povprečju ali CW izhodni moči, večji od 4 600  W;

2.  število vhodnih vlaken, enako ali večje od 3; in

3.  imajo katero koli od naslednjih značilnosti:

a.  parameter BPP, izmerjen pri izhodu, ne presega 1,5 mm mrad za število vhodnih vlaken, manjše ali enako 5; ali

b.  parameter BPP, izmerjen pri izhodu, ne presega 2,5 mm mrad za število vhodnih vlaken, večje od 5;

c.  večplastne dielektrične mrežice, ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  namenjene za spektralne ali koherentne kombinacije žarkov 5 ali več laserjev iz vlaken in

2.  prag CW lasersko povzročene škode je večji ali enak 10 kW/cm2.

f.  optična oprema:

Opomba:   za optične elemente s souporabniško odprtino, ki lahko delujejo v napravah z „visokozmogljivostnimi laserji“ („SHPL“), glej Nadzor vojaškega blaga.

1.  oprema za dinamično merjenje čelnega vala (faze) z zmožnostjo kartografiranja najmanj 50 položajev čelnega vala žarka in ima katero koli izmed naslednjih značilnosti:

a.  hitrost slikanja vsaj 100 Hz ali več in razločljivost faze najmanj 5 % valovne dolžine žarka ali

b.  hitrost slikanja vsaj 1 000  Hz ali več in razločljivost faze najmanj 20 % valovne dolžine žarka

2.  „laserska“ diagnostična oprema z zmožnostjo merjenja napak kota usmerjenega žarka sistemov „SHPL“, ki so enake 10 μrad ali manjše;

3.  optična oprema in komponente, izdelane posebej za sistem faznih nizov „SHPL“ za koherentne kombinacije žarkov, katerih natančnost je λ/10 pri določeni valovni dolžini ali 0,1 μm, kar je manjše;

4.  projekcijski teleskopi, izdelani posebej za uporabo s sistemi „SHPL“;

g.  ‚laserska oprema za zaznavanje zvoka‘, ki ima vse naslednje značilnosti:

1.  laserska CW izhodna moč enaka ali večja od 20 mW;

2.  stabilnost laserske frekvence enaka ali boljša (manjša) od 10 MHz;

3.  valovna dolžina laserja med 1 000  nm in 2 000  nm;

4.  optična ločljivost sistema boljša (manjša) od 1 nm in

5.  razmerje med optičnim signalom in šumom je enako ali večje kot 103.

Tehnična opomba:

‚laserska oprema za zaznavanje zvoka‘ se včasih imenuje tudi laserski mikrofon ali mikrofon za zaznavanje pretoka delcev.

3.A.2.

h.  impulzni excimer laserji (XeF, XeCl, KrF), ki imajo vse naslednje značilnosti:

1.  delujejo na valovnih dolžinah med 240 in 360 nm;

2.  imajo korak ponovitve več kot 250 Hz; in

3.  njihova povprečna izhodna moč je večja od 500 W;

6A202

Fotopomnoževalne cevi, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  površino fotokatode, večjo od 20 cm2, in

b.  vzponski čas impulza anode, manjši od 1 ns.

5.A.1.

Fotopomnoževalne cevi, ki imajo obe naslednji značilnosti:

a.  površino fotokatode več kot 20 cm2 in

b.  vzponski čas impulza anode manj kot 1 ns.

6A203

Kamere in komponente, razen tistih iz točke 6A003:

Opomba 1:   „programska oprema“, posebej izdelana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamere ali slikovne naprave, da bi imela značilnosti iz točke 6A203.a., 6A203.b. ali 6A203.c., je opredeljena v točki 6D203.

Opomba 2:   „tehnologija“ v obliki kod ali ključev za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamere ali slikovne naprave, da bi imela značilnosti iz točke 6A203.a., 6A203.b. ali 6A203.c., je opredeljena v točki 6E203.

Opomba:

predmet nadzora v točkah od 6A203.a. do 6A203.c. niso kamere ali slikovne naprave, če imajo zaradi omejene strojne opreme, „programske opreme“ ali „tehnologije“ manjšo zmogljivost od navedene in izpolnjujejo katerega koli od naslednjih pogojev:

1.  vrniti jih je treba prvotnemu proizvajalcu za izboljšanje ali odpravo omejitev;

2.  potrebujejo „programsko opremo“ iz točke 6D203 za izboljšanje ali sprostitev zmogljivosti, da bi izpolnjevale značilnosti iz točke 6A203, ali

3.  potrebujejo „tehnologijo“ v obliki ključev ali kod, kot je določeno v točki 6E203, za izboljšanje ali sprostitev zmogljivosti, da bi imele značilnosti iz točke 6A203.

5.B.3.

Hitro tekoče kamere in slikovne naprave ter sestavni deli zanje:

Opomba:  „programska oprema“, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamer ali slikovnih naprav, da bi ustrezali značilnostim, opredeljenim v nadaljevanju, je predmet nadzora točk 5.D.1 in 5.D.2.

6A203

a.  črtne kamere in posebej zanje izdelani sestavni deli:

1.  črtne kamere, ki imajo hitrost zapisa nad 0,5 mm/μs;

2.  elektronske črtne kamere s časovno ločljivostjo 50 ns ali manj;

3.  črtne elektronske za kamere iz točke 6A203.a.2.;

4.  priključki, posebej izdelani za uporabo s črtnimi kamerami, ki imajo modularne strukture in ki omogočajo specifikacije zmogljivosti iz točke 6A203.a.1. ali 6A203.a.2.;

5.  elektronika za sinhronizacijo ter sklopi rotojev, ki so sestavljeni iz turbin, zrcal in ležajev, posebej izdelani za kamere iz točke 6A203.a.1.;

5.B.3.a

a.  črtne kamere in posebej zanje zasnovani sestavni deli:

1.  črtne kamere, ki imajo hitrost zapisa več kot 0,5 mm/μs;

2.  elektronske črtne kamere s časovno ločljivostjo 50 ns ali manj;

3.  črtne elektronke za kamere iz točke 5.B.3.a.2.;

4.  priključki, posebej zasnovani za uporabo s črtnimi kamerami, ki imajo modularne strukture in ki omogočajo specifikacije zmogljivosti iz točke 5.B.3.a.1 ali 5.B.3.a.2.;

5.  elektronika za sinhronizacijo ter sklopi rotojev, ki so sestavljeni iz turbin, zrcal in ležajev, posebej zasnovani za kamere iz točke 5.B.3.a.1;

6A203

b.  slikovne kamere in posebej zanje izdelani sestavni deli:

1.  slikovne kamere, ki imajo hitrost snemanja nad 225 000 posameznih slik na sekundo;

2.  slikovne kamere, pri katerih je čas osvetlitve slik 50 ns ali manj;

3.  slikovne elektronke in polprevodniške slikovne naprave, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj in so posebej izdelane za kamere iz točke 6A203.b.1. ali 6A203.b.2.;

4.  priključki, posebej izdelani za uporabo s slikovnimi kamerami, ki imajo modularne strukture in ki omogočajo specifikacije zmogljivosti iz točke 6A203.b.1. ali 6A203.b.2.;

5.  elektronika za sinhronizacijo ter sklopi rotorjev, ki so sestavljeni iz turbin, zrcal in ležajev, posebej izdelani za kamere iz točke 6A203.b.1. ali 6A203.b.2.

Tehnična opomba:

hitro tekoče enoslikovne kamere iz točke 6A203.b. se lahko uporabljajo posamezno za ustvarjanje ene slike dinamičnega dogodka ali pa se lahko več takih kamer združi v sistem z zaporednim sprožanjem za ustvarjanje več slik dogodka.

5.B.3.b

b.  slikovne kamere in posebej zanje zasnovani sestavni deli:

1.  slikovne kamere, ki imajo hitrost snemanja več kot 225 000 posameznih slik na sekundo;

2.  slikovne kamere, pri katerih je čas osvetlitve slik 50 ns ali manj;

3.  slikovne elektronke in polprevodniške slikovne naprave, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj in so posebej zasnovane za kamere iz točke 5.B.3.b.1 ali 5.B.3.b.2.;

4.  priključki, posebej zasnovani za uporabo s slikovnimi kamerami, ki imajo modularne strukture in ki omogočajo specifikacije zmogljivosti iz točke 5.B.3.b.1 ali 5.B.3.b.2.;

5.  elektronika za sinhronizacijo ter sklopi rotojev, ki so sestavljeni iz turbin, zrcal in ležajev, posebej zasnovani za kamere iz točke 5.B.3.b.1 ali 5.B.3.b.2;

6A203

c.  kamere s polprevodniškim zaporedjem ali elektronkami in posebej zanje izdelani sestavni deli:

1.  kamere s polprevodniškim zaporedjem ali elektronkami, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj;

2.  polprevodniške slikovne naprave in elektronske za ojačanje slike, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj in so posebej izdelane za kamere iz točke 6A203.c.1.;

3.  naprave z elektrooptičnim zaklopom (Kerrove ali Pockelsove celice), ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj;

4.  priključki, posebej izdelani za uporabo s kamerami, ki imajo modularne strukture in omogočajo specifikacije zmogljivosti iz točke 6A203.c.1.

5.B.3.c

c.  kamere s polprevodniškim zaporedjem ali elektronkami in posebej zanje zasnovani sestavni deli:

1.  kamere s polprevodniškim zaporedjem ali elektronkami, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj;

2.  polprevodniške slikovne naprave in elektronke za ojačanje slike, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj in so posebej zasnovane za kamere iz točke 5.B.3.c.1.;

3.  naprave z elektrooptičnim zaklopom (Kerrove ali Pockelsove celice), ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj;

4.  priključki, posebej zasnovani za uporabo s kamerami, ki imajo modularne strukture in omogočajo specifikacije zmogljivosti iz točke 5.B.3.c.1.

Tehnična opomba:

hitro tekoče enoslikovne kamere se lahko uporabljajo posamezno za ustvarjanje ene slike dinamičnega dogodka ali pa se lahko več takih kamer združi v sistem z zaporednim sprožanjem za ustvarjanje več slik dogodka.

6A203

d.  radiacijsko utrjene TV kamere in posebej izdelane leče, ki se v njih uporabljajo, posebej izdelane ali prilagojene na sevanje, tako da so sposobne delovanja pri dozah nad 50 × 103 Gy (silicij) (5 × 106 radov (silicij)), ne da bi prišlo do degradacije delovanja.

Tehnična opomba:

pojem Gy (silicij) se nanaša na sevalno energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju;

1.A.2.

Radiacijsko utrjene TV kamere ali leče zanje, posebej zasnovane ali prilagojene za sevanje, tako da so sposobne delovanja pri skupni dozi nad 5 × 104 Gy (silicij), ne da bi prišlo do degradacije delovanja.

Tehnična opomba:

pojem Gy (silicij) se nanaša na energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju.

6A205

„Laserji“, „laserski“ ojačevalniki in oscilatorji, razen tistih iz točk 0B001.g.5., 0B001.h.6. in 6A005:

Opomba:  glede bakrenih parnih laserjev glej točko 6A005.b.

3.A.2.

Laserji, laserski ojačevalniki in oscilatorji:

Opomba:  glej tudi v povezavi z 6A005.

6A205

a.  Argonovi ionski „laserji“, ki imajo obe naslednji značilnosti:

1.  delujejo na valovnih dolžinah med 400 nm in 515 nm; in

2.  njihova povprečna izhodna moč je večja od 40 W;

3.A.2.b