02009R1071-20220221

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 02009R1071-20220221 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 02009R1071-20220221

Consolidated text: Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.

Access initial legal act

(

Legal status of the document In force

)

21/02/2022

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/1071/2022-02-21

HTML

PDF

02009R1071 — SL — 21.02.2022 — 003.002

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (ES) št. 1071/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (Besedilo velja za EGP) (UL L 300 14.11.2009, str. 51)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 613/2012 z dne 9. julija 2012	L 178	6	10.7.2012
►M2	UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013	L 158	1	10.6.2013
►M3	UREDBA (EU) 2020/1055 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. julija 2020	L 249	17	31.7.2020

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 209, 24.8.2023, str. 10 ((EU) 2020/1055)

▼B

UREDBA (ES) št. 1071/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 21. oktobra 2009

o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba ureja dovoljenje za opravljanje in izvajanje dejavnosti cestnega prevoznika.

Ta uredba se uporablja za vsa podjetja s sedežem v Skupnosti, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika. Uporablja se tudi za podjetja, ki želijo opravljati dejavnost cestnega prevoznika. Sklicevanja na podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika, se nanašajo, če je to ustrezno, tudi na podjetja, ki želijo opravljati takšno dejavnost.

Kar zadeva regije iz člena 299(2) Pogodbe, zadevne države članice lahko prilagodijo pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, če dejavnosti v teh regijah v celoti izvajajo podjetja, ustanovljena v teh regijah.

Razen če je z nacionalno zakonodajo določeno drugače, se z odstopanjem od odstavka 2 ta uredba ne uporablja za:

▼M3

(a)

podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, in ki opravljajo dejavnost izključno v domačem prometu v državi članici, v kateri imajo sedež;

▼M3

(aa)

▼M3

(b)

podjetja, ki opravljajo storitve cestnega prevoza v potniškem prometu izključno za nekomercialne namene oziroma katerih glavna dejavnost ni prevoz potnikov v cestnem prometu;

▼B

(c)

podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika izključno z motornimi vozili, katerih največja dovoljena hitrost ne sme preseči 40 km/h.

▼M3

Za namene točke (b) prvega pododstavka se vsak prevoz po cesti, ki ni prevoz za najem, za plačilo ali za svoj račun, za katerega se ne prejme neposredno ali posredno plačilo in s katerim se niti neposredno niti posredno ne ustvarja prihodek za voznika vozila ali za tretje strani ter ki ni povezan s poklicno dejavnostjo, šteje kot prevoz za izključno nekomercialne namene.

▼B

Države članice lahko iz uporabe vseh ali nekaterih določb te uredbe izvzamejo samo tiste cestne prevoznike, ki opravljajo dejavnost izključno v domačem prometu in imajo na prometni trg samo manjši vpliv zaradi:

(a)

narave blaga, ki se prevaža; ali

(b)

kratke razdalje prevozov.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

„dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu“ pomeni dejavnost vsakega podjetja, ki z motornimi vozili ali kombinacijo vozil prevaža blago za najem ali plačilo;

„dejavnost cestnega prevoznika v potniškem prometu“ pomeni dejavnost vsakega podjetja, ki z motornimi vozili, konstruiranimi in opremljenimi tako, da so primerna za prevoz več kot devet oseb – skupaj z voznikom – in predvidena v ta namen, opravlja storitve v potniškem prometu za javnost ali za določene skupine uporabnikov, storitve pa plačajo osebe, ki prevoz uporabljajo, ali organizator prevoza;

„dejavnost cestnega prevoznika“ pomeni dejavnost cestnega prevoznika v potniškem prometu ali dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu;

„podjetje“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki ima pridobitni značaj ali ne, vsako združenje ali skupino oseb, ki ni pravna oseba in ima pridobitni značaj ali ne, ter vsako organizacijo, ki je pravna oseba ali je odvisna od organa, ki je pravna oseba, ki opravlja dejavnosti potniškega prevoza, bodisi vsako fizično ali pravno osebo s poslovnim namenom, ki opravlja tovorne prevoze;

„upravljavec prevoza“ pomeni fizično osebo, zaposleno v podjetju, ali, če je to podjetje fizična oseba, to isto osebo ali, če je tako določeno, drugo fizično osebo, imenovano s pogodbo, ki dejansko in trajno vodi prevozne dejavnosti tega podjetja;

„dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika“ pomeni upravno odločbo, s katero se podjetju, ki izpolnjuje pogoje, določene v tej uredbi, dovoli opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika;

„pristojni organ“ pomeni organ v državi članici na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika preveri, ali podjetje izpolnjuje pogoje iz te uredbe, ter je pooblaščen za izdajo in začasni ali trajni odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika;

„država članica sedeža“ pomeni državo članico, v kateri je sedež podjetja, upravljavec prevoza pa lahko izhaja tudi iz druge države.

Člen 3

Zahteve za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika

Podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika:

(a)

imajo dejanski in stalni sedež v eni od držav članic;

(b)

imajo dober ugled;

(c)

imajo ustrezen finančni položaj; in

(d)

imajo ustrezno strokovno usposobljenost.

▼M3 —————

▼B

Člen 4

Upravljavec prevoza

Podjetje, ki opravlja dejavnost cestnega prevoznika, za upravljavca prevoza imenuje vsaj eno fizično osebo, ki izpolnjuje zahteve iz člena 3(1)(b) in (d) ter naslednje pogoje:

(a)

dejansko in neprekinjeno vodi prevozno dejavnost podjetja;

(b)

ima resnično povezavo s podjetjem, na primer je njegov uslužbenec, direktor, lastnik ali delničar, oziroma podjetje upravlja ali, če je podjetje fizična oseba, je ta ista oseba; in

(c)

prebiva v Skupnosti.

Če podjetje ne izpolnjuje zahteve po strokovni usposobljenosti iz člena 3(1)(d), mu lahko pristojni organ dovoli opravljati dejavnost cestnega prevoznika brez upravljavca prevoza, imenovanega v skladu z odstavkom 1 tega člena, pod pogojem, da:

(a)

podjetje imenuje fizično osebo, ki prebiva v Skupnosti in izpolnjuje zahteve iz člena 3(1)(b) in (d) ter je s pogodbo pooblaščena za izvajanje nalog kot upravljavec prevoza v imenu podjetja;

(b)

so v pogodbi, ki jo je podjetje sklenilo z osebo iz točke (a), podrobno določene naloge, ki jih mora zadevna oseba izvajati učinkovito in neprekinjeno, ter navedene njene obveznosti kot upravljavca prevoza. Naloge, ki jih je treba podrobno določiti, obsegajo predvsem naloge, povezane z upravljanjem servisiranja in vzdrževanja vozil, preverjanjem prevoznih pogodb in dokumentov, osnovnim računovodstvom, razporeditvijo natovarjanj ali storitev po voznikih in vozilih ter preverjanjem postopkov v zvezi z varnostjo;

(c)

oseba iz točke (a) kot upravljavec prevoza lahko vodi prevozne dejavnosti največ štirih različnih podjetij, ki se izvajajo z največjim skupnim kombiniranim voznim parkom 50 vozil. Države članice se lahko odločijo, da bodo zmanjšale število podjetij in/ali velikost skupnega voznega parka vozil, ki jih upravlja ta oseba; in

(d)

oseba iz točke (a) opravlja opredeljene naloge izključno v interesu podjetja, svoje odgovornosti pa izvršuje neodvisno od podjetij, ki to podjetje zaprosijo za opravljanje prevoza.

Države članice lahko določijo, da se upravljavcu prevoza, imenovanem v skladu z odstavkom 1, ne izda dovoljenja tudi v skladu z odstavkom 2, ali se mu lahko na ta način izda dovoljenje le za omejeno število podjetij ali vozni park vozil, ki je nižje od števila iz odstavka 2(c).

Podjetje obvesti pristojni organ o imenovanem upravljavcu prevoza oziroma imenovanih upravljavcih prevoza.

POGLAVJE II

POGOJI, KI JIH JE TREBA IZPOLNJEVATI DA BI SE ZADOVOLJILO ZAHTEVAM IZ ČLENA 3

▼M3

Člen 5

Pogoji v zvezi z zahtevo glede sedeža

Za izpolnitev zahteve iz točke (a) člena 3(1) mora podjetje v državi članici sedeža:

(a)

imeti prostore, v katerih lahko dostopa do izvirnikov svoje temeljne poslovne dokumentacije, bodisi v elektronski bodisi v kakršni koli drugi obliki, zlasti prevoznih pogodb, dokumentov o vozilih, ki jih ima na voljo, računovodskih dokumentov, kadrovske dokumentacije, pogodb o zaposlitvi, socialnovarstvene dokumentacije, dokumentacije s podatki o pošiljanju in napotitvah voznikov, dokumentacije s podatki o kabotaži, času vožnje in počitka ter katerega koli drugega dokumenta, do katerega mora imeti dostop pristojni organ za preverjanje, da podjetje izpolnjuje pogoje iz te uredbe;

▼C1

(b)

delovanje svojega voznega parka organizirati tako, da zagotovi, da se vozila, ki jih ima na voljo in se uporabljajo za mednarodni prevoz, vrnejo v enega od operativnih centrov v tej državi članici najpozneje v osmih tednih po tem, ko so jo zapustila;

▼M3

(c)

biti registrirano v registru gospodarskih družb te države članice ali v podobnem registru, kadar to predpisuje nacionalno pravo;

(d)

biti podvrženo davku na prihodke in, kadar je predpisano v nacionalnem pravu, imeti veljavno identifikacijsko številko za davek na dodano vrednost;

(e)

po izdaji dovoljenja, imeti na razpolago eno ali več vozil, ki so registrirana ali dana v obtok in imajo dovoljenje, da se uporabljajo v skladu z zakonodajo te države članice, ne glede na to, ali je edini lastnik teh vozil ali pa jih ima v lasti na primer na podlagi pogodbe o nakupu na obroke, najemne ali zakupne pogodbe (leasing) ali na podlagi kupoprodajne pogodbe;

(f)

svoje administrativne in komercialne dejavnosti dejansko in neprekinjeno opravljati z ustrezno opremo in napravami v prostorih iz točke (a), ki se nahajajo v tej državi članici, svoje prevozne dejavnosti pa dejansko in neprekinjeno opravljati z vozili iz točke (g) z ustrezno tehnično opremo, ki se nahaja v tej državi članici;

(g)

imeti stalno in redno na voljo več vozil, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (e), in voznikov, ki so običajno bazirani v operativnem centru v tej državi članici, v obeh primerih sorazmerno z obsegom prevoznih dejavnosti, ki jih podjetje opravlja.

Države članice lahko poleg zahtev iz odstavka 1 določijo, da mora imeti podjetje v državi članici sedeža:

(a)

ustrezno usposobljeno administrativno osebje na samem sedežu ali pa upravljavca prevoza, ki je dosegljiv v običajnem delovnem času, sorazmerno z obsegom dejavnosti podjetja;

(b)

poleg tehnične opreme iz točke (f) odstavka 1 tudi operativno infrastrukturo na ozemlju te države članice, vključno s pisarno, ki je odprta v običajnem delovnem času, sorazmerno z obsegom dejavnosti podjetja.

▼B

Člen 6

Pogoji v zvezi z zahtevo po dobrem ugledu

Da se zagotovi izpolnjevanje pogoja dobrega ugleda iz člena 3(1)(b) in ob upoštevanju odstavka 2 tega člena, države članice določijo pogoje, ki jih morata izpolnjevati podjetje in upravljavec prevoza.

▼M3

Države članice pri ugotavljanju, ali podjetje izpolnjuje ta pogoj dobrega ugleda, preučijo ravnanje tega podjetja, njegovih upravljavcev prevoza, izvršnih direktorjev in katere koli druge ustrezne osebe, ki jo lahko določi država članica. Vse navedbe obsodb, kazni ali kršitev v tem členu pomenijo obsodbe, kazni ali kršitve podjetja samega, njegovih upravljavcev prevoza, izvršnih direktorjev in katere koli druge ustrezne osebe, ki jo lahko določi država članica.

▼B

Pogoji iz prvega pododstavka vključujejo vsaj naslednje:

(a)

ni nobenega resnega razloga, ki bi zbujal dvom o dobrem ugledu upravljavca prevoza ali prevoznega podjetja, kot na primer obsodbe ali kazni za kakršno koli hudo kršenje veljavnih nacionalnih pravil na področju:

(i)

gospodarskega prava;

(ii)

stečajnega prava;

(iii)

plačilnih pogojev in pogojev zaposlovanja v tem poklicu;

(iv)

cestnega prometa;

(v)

poklicne odgovornosti;

(vi)

trgovine z ljudmi ali drogami; ►M3 in ◄

▼M3

(vii)

davčnega prava, in

▼B

(b)

upravljavec prevoza ali prevozno podjetje ni bilo obsojeno za hudo kaznivo ravnanje ali mu ni bila naložena kazen v eni ali več držav članic za hude kršitve pravil Skupnosti zlasti glede:

(i)

časa vožnje in počitka voznikov, delovnega časa ter namestitve in uporabe nadzornih naprav;

(ii)

največje teže in dimenzij gospodarskih vozil v mednarodnem prometu;

(iii)

začetne kvalifikacije in stalnega usposabljanja voznikov;

(iv)

tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, vključno z obveznimi tehničnimi inšpekcijskimi pregledi motornih vozil;

(v)

dostopa na trg mednarodnega cestnega prevoza blaga ali, glede na primer, dostopa na trg cestnega prevoza potnikov;

(vi)

varnosti pri cestnem prevozu nevarnega blaga;

(vii)

namestitve in uporabe omejilnikov hitrosti v nekatere vrste vozil;

(viii)

vozniških dovoljenj;

(ix)

dovoljenja za opravljanje dejavnosti;

(x)

prevoza živali;

▼M3

(xi)

napotitve delavcev v cestnem prevozu;

(xii)

prava, ki se uporablja za pogodbene obveznosti;

(xiii)

kabotaže.

▼M3

Za namene točke (b) tretjega pododstavka odstavka 1 pristojni organ države članice sedeža, kadar so bile upravljavcu prevoza ali prevoznemu podjetju v eni ali več državah članicah izrečene obsodba za hudo kaznivo dejanje ali kazni za najhujše kršitve pravil Unije, kot so določene v Prilogi IV, primerno in pravočasno izvede ter zaključi upravni postopek, ki po potrebi vključuje pregled na kraju samem v prostorih zadevnega podjetja.

V upravnem postopku se upravljavcu prevoza ali, glede na okoliščine, drugim pravnim zastopnikom podjetja zagotovi pravica, da predstavijo svoje argumente in pojasnila.

V upravnem postopku pristojni organ oceni, ali bi bila v posamičnem primeru zaradi posebnih okoliščin izguba dobrega ugleda nesorazmeren odziv. Pristojni organ pri tej oceni upošteva število hudih kršitev nacionalnih pravil in pravil Unije iz tretjega pododstavka odstavka 1 in število najhujših kršitev pravil Unije iz Priloge IV, za katere sta bila upravljavec prevoza ali prevozno podjetje obsojena ali so jima bile naložene kazni. Vsaka tovrstna ugotovitev se ustrezno obrazloži in utemelji.

Kadar pristojni organ ugotovi, da bi bila izguba dobrega ugleda nesorazmerna, odloči, da ima zadevno podjetje še vedno dober ugled. Razlogi za to odločitev se vnesejo v nacionalni register. Število takih odločitev se navede v poročilu iz člena 26(1).

Kadar pristojni organ ugotovi, da izguba dobrega ugleda ne bi bila nesorazmerna, je posledica obsodbe ali kazni izguba dobrega ugleda.

▼M3

2a.

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi seznam kategorij, vrst in stopenj teže hudih kršitev pravil Unije iz točke (b) tretjega pododstavka odstavka 1, ki lahko poleg tistih iz Priloge IV povzročijo izgubo dobrega ugleda. Države članice pri določanju prednostnih nalog za preglede na podlagi člena 12(1) upoštevajo informacije o teh kršitvah, vključno z informacijami, ki so jih poslale druge države članice.

V ta namen Komisija:

(a)

določi kategorije in vrste kršitev, do katerih prihaja najpogosteje;

(b)

opredeli stopnjo teže kršitev glede na možnost, da te povzročijo resno nevarnost smrti ali hudih telesnih poškodb in izkrivljajo konkurenco na trgu cestnega prevoza, vključno s slabšanjem delovnih pogojev delavcev v prometu;

(c)

določi, koliko ponavljajočih se kršitev je potrebnih, da se štejejo za hude kršitve, ob upoštevanju števila vozil v okviru prevoznih dejavnosti, ki jih vodi upravljavec prevoza.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(3).

▼B

Zahteva iz člena 3(1)(b) ostane neizpolnjena do povrnitve ugleda ali sprejetja kakega drugega ukrepa z enakovrednim učinkom v skladu z ustreznimi veljavnimi nacionalnimi predpisi.

Člen 7

Pogoji v zvezi z zahtevo glede finančnega položaja

▼M3

Da se zagotovi izpolnjevanje pogoja iz točke (c) člena 3(1), mora biti podjetje med poslovnim letom stalno sposobno izpolniti svoje finančne obveznosti. Podjetje mora na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih je potrdil revizor ali ustrezno pooblaščena oseba, dokazati, da ima vsako leto na voljo kapital in rezerve, ki skupaj znašajo vsaj:

(a)

9 000 EUR za prvo uporabljeno motorno vozilo;

(b)

5 000 EUR za vsako dodatno uporabljeno motorno vozilo ali kombinacijo vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila presega 3,5 tone, in

(c)

900 EUR za vsako dodatno uporabljeno motorno vozilo ali kombinacijo vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila presega 2,5 tone, vendar ne presega 3,5 tone.

Podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika v tovornem prometu izključno z motornimi vozili ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila presega 2,5 tone, vendar ne presega 3,5 tone, morajo na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki jih je potrdil revizor ali ustrezno pooblaščena oseba, dokazati, da imajo vsako leto na voljo kapital in rezerve, ki skupaj znašajo vsaj:

(a)

1 800 EUR za prvo uporabljeno vozilo in

(b)

900 EUR za vsako dodatno uporabljeno vozilo.

Države članice lahko zahtevajo, da podjetja s sedežem na njihovem ozemlju dokažejo, da imajo za ta vozila na voljo iste zneske kapitala in rezerv kot za vozila iz prvega pododstavka. V teh primerih pristojni organ zadevne države članice o tem ustrezno obvesti Komisijo, ki te informacije da na voljo javnosti.

▼B

Za namene te uredbe se vrednost eura v tistih nacionalnih valutah držav članic, ki niso vključene v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije, določi vsako leto. Uporabijo se tečaji, pridobljeni prvi delovni dan oktobra in objavljeni v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začnejo 1. januarja v naslednjem koledarskem letu.

Računovodske postavke iz prvega pododstavka so enake postavkam, opredeljenim v Četrti direktivi Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe ( 1 ).

▼M3

1a.

Poleg zahtev iz odstavka 1 lahko države članice zahtevajo, da podjetje, upravljavec prevoza ali druga ustrezna oseba, ki jo lahko določijo države članice, nima neporavnanih neosebnih dolgov do oseb javnega prava ter ni v stečaju ali v postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije.

▼M3

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ dovoli ali zahteva, da podjetje izkaže svoj finančni položaj s potrdilom, ki ga določi pristojni organ, kot je bančna garancija ali zavarovanje, vključno z zavarovanjem poklicne odgovornosti, ki ga izdajo ena ali več bank ali druge finančne institucije, tudi zavarovalnice, ali z drugim zavezujočim dokumentom, ki se nanaša na solidarnostno poroštvo podjetja, in sicer za zneske, navedene v odstavku 1.

▼M3

2a.

Z odstopanjem od odstavka 1, če ni potrjenih letnih računovodskih izkazov za leto, ko je bilo podjetje registrirano, pristojni organ dovoli, da podjetje izkaže svoj finančni položaj s potrdilom, kot je bančna garancija, dokumentom, ki ga finančna institucija v zvezi z dostopom do posojila izda na ime podjetja, ali drugim zavezujočim dokumentom, ki ga določi pristojni organ in ki dokazuje, da ima podjetje na voljo zneske, navedene v odstavku 1.

▼B

Letni računovodski izkazi iz odstavka 1 ali garancija iz odstavka 2, ki jih je treba preveriti, so letni računovodski izkazi gospodarskega subjekta s sedežem na ozemlju države članice, v kateri se zaprosi za dovoljenje, in ne letni računovodski izkazi morebitnih drugih subjektov s sedežem v drugi državi članici.

Člen 8

Pogoji v zvezi z zahtevo po strokovni usposobljenosti

Da se zagotovi izpolnjevanje pogoja iz člena 3(1)(d), imajo zadevna oseba oziroma osebe znanje, ki ustreza stopnji, določeni v delu I Priloge I, in sicer iz tam naštetih strokovnih področij. To znanje se dokaže z obveznim pisnim izpitom, ki ga lahko dopolnjuje ustni izpit, če tako določi država članica. Oba izpita se organizirata v skladu z delom II Priloge I. V ta namen lahko države članice odločijo, da je treba pred preverjanjem opraviti usposabljanje.

Zadevne osebe opravljajo izpit v državi članici, v kateri imajo običajno prebivališče, ali v državi članici, v kateri delajo.

„Običajno prebivališče“ pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, to je vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih vezi, iz katerih je razvidna tesna povezanost te osebe s krajem, kjer živi.

Vendar se za običajno prebivališče osebe, ki je poklicno vezana na drug kraj kot osebno in ki zato živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, šteje kraj osebnih vezi osebe, če se ta oseba tja redno vrača. Zadnji pogoj se ne zahteva, če oseba živi v državi članici zaradi opravljanja časovno omejene naloge. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni prenosa običajnega prebivališča.

Pisni in ustni izpiti iz odstavka 1 lahko organizirajo in potrdijo samo organi ali telesa, ki jih v ta namen država članica ustrezno pooblasti na podlagi meril, ki jih tudi sama določi. Države članice redno preverjajo, ali so pogoji, pod katerimi organi ali telesa, ki so jih pooblastile, organizirajo preverjanja, v skladu s Prilogo I.

Države članice lahko v skladu z merili, ki jih določijo, ustrezno pooblastijo organizacije, ki lahko kandidatom zagotovijo visoko kakovostno usposabljanje, da se lahko učinkovito pripravijo na preverjanje, in redno usposabljanje, da lahko upravljavci prevoza, ki to želijo, dopolnjujejo svoje znanje. Države članice redno preverjajo, ali te organizacije še naprej izpolnjujejo merila, na podlagi katerih so bile pooblaščene.

▼M3

Države članice lahko spodbujajo redno usposabljanje na strokovnih področjih iz Priloge I vsaka tri leta, da zagotovijo, da so oseba ali osebe iz odstavka 1 ustrezno seznanjene z razvojem v sektorju.

▼B

Države članice lahko od imetnikov potrdil o strokovni usposobljenosti, ki pa v zadnjih petih letih niso vodili podjetja za cestni prevoz ali podjetja za potniški promet, zahtevajo, da opravijo ponovno usposabljanje in obnovijo znanje o novostih v zakonodaji iz dela I Priloge I.

Države članice lahko diplomante z določenimi visokošolskimi kvalifikacijami ali kvalifikacijami tehničnih smeri, izdanimi v tej državi članici, posebej izdanimi v ta namen in ki dokazujejo znanje iz strokovnih področij, naštetih v seznamu iz Priloge I, oprostijo obveznega preverjanja iz strokovnih področij, ki jih te kvalifikacije zajemajo. Izjema velja le za tiste oddelke dela I Priloge I, katerih kvalifikacije zajemajo vsa strokovna področja, našteta v naslovu vsakega oddelka.

Država članica lahko iz določenih delov preverjanja izvzame imetnike potrdil o strokovni usposobljenosti, veljavnih za opravljanje domačega tovornega prevoza v tej državi članici.

Kot dokazilo o strokovni usposobljenosti je treba predložiti potrdilo, ki ga izda organ ali telo iz odstavka 3. To potrdilo ni prenosljivo na drugo osebo. Sestavi se v skladu z zaščitnimi elementi in vzorcem potrdila iz prilog II in III ter nosi žig in podpis ustrezno pooblaščenega organa ali telesa, ki ga je izdal.

▼M3

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za spremembo prilog I, II in III, da se prilagodijo razvoju trga in tehničnemu napredku.

▼B

10.

Komisija spodbuja in omogoča izmenjavo izkušenj in informacij med državami članicami na področju usposabljanja, preverjanja in pooblaščanja, tudi prek organov, ki jih lahko imenuje Komisija.

Člen 9

Izvzetje iz preverjanja

Države članice lahko sklenejo, da iz preverjanja iz člena 8(1) izvzamejo fizične osebe, ki lahko predložijo dokazila, da so v eni ali več držav članic v zadnjih 10 letih pred 4. decembrom 2009 neprekinjeno vodile podjetje za cestni prevoz ali podjetje za potniški promet.

▼M3

Države članice se lahko za namene izdaje dovoljenj podjetju za cestni prevoz blaga, ki uporablja le motorna vozila ali kombinacije vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, odločijo, da iz preverjanj iz člena 8(1) izvzamejo osebe, ki predložijo dokazilo, da so v obdobju 10 let pred 20. avgustom 2020 neprekinjeno upravljale podjetje iste vrste.

▼B

POGLAVJE III

DOVOLJENJE IN NADZOR

Člen 10

Pristojni organi

Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov za zagotavljanje pravilnega izvajanja te uredbe. Ti pristojni organi so pooblaščeni za:

(a)

preučitev vlog, ki jih vložijo podjetja;

(b)

izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika ter za začasni ali trajni odvzem teh dovoljenj;

(c)

razglasitev, da je fizična oseba neprimerna, da kot upravljavec prevoza vodi prevozno dejavnost podjetja;

(d)

izvedbo zahtevanih pregledov, s katerimi se preveri, ali podjetje izpolnjuje zahteve iz člena 3.

Pristojni organi objavijo vse pogoje, zahtevane v okviru te uredbe, morebitne druge nacionalne določbe, postopke, ki jih morajo izvesti zadevni kandidati, in ustrezna pojasnila.

Člen 11

Preučitev in vknjižba vlog

Prevoznemu podjetju, ki izpolnjuje zahteve iz člena 3, se na podlagi vloge izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Pristojni organ oceni, ali podjetje, ki predloži vlogo, izpolnjuje zahteve iz navedenega člena.

Pristojni organ v nacionalni elektronski register iz člena 16 vnese podatke o podjetjih, za katera izda dovoljenja in ki so navedena v točkah (a) do (d) prvega pododstavka člena 16(2).

Rok, v katerem pristojni organ preuči vlogo za izdajo dovoljenj, je čim krajši in ne sme biti daljši od treh mesecev od datuma, ko pristojni organ prejme dokumente, potrebne za preučitev vloge. Pristojni organ lahko ta rok v ustrezno utemeljenih primerih podaljša za en mesec.

Če obstaja kakršen koli dvom, pristojni organ do 31. decembra 2012 pri presoji dobrega ugleda podjetja preveri, da imenovani upravljavec(-ci) prevoza v kateri izmed držav članic v času vložitve vloge ni(-so) bil(-i) razglašen(-i) za neprimerne(-ga) za vodenje prevozne dejavnosti podjetja na podlagi člena 14.

Od 1. januarja 2013 dalje pristojni organ, ko z dostopom do podatkov iz točke (f) prvega pododstavka člena 16(2) z neposrednim varnim dostopom do ustreznih področij nacionalnih registrov ali na zahtevo presoja dober ugled podjetja, v vseh primerih preveri, ali imenovani upravljavec(-ci) prevoza v kateri od držav članic v času vložitve vloge ni(-so) bil(-i) razglašen(-i) za neprimerne(-ga) za vodenje prevozne dejavnosti podjetja na podlagi člena 14.

▼M3 —————

▼B

Podjetja z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti prevoznika v roku 28 dni ali v krajšem roku, ki ga lahko določi država članica sedeža, obvestijo pristojni organ, ki je dovoljenje izdal, o spremembah podatkov iz odstavka 2.

Člen 12

Pregledi

▼M3

Pristojni organi redno nadzorujejo, ali podjetja, ki so jim izdali dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, trajno izpolnjujejo zahteve iz člena 3 te uredbe. V ta namen države članice izvajajo preglede, po potrebi tudi na kraju samem v prostorih zadevnega podjetja, ki so usmerjeni na podjetja, za katera je bilo ocenjeno povečano tveganje. Zato države članice sistem ocenjevanja tveganj, ki so ga vzpostavile na podlagi člena 9 Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), razširijo na vse kršitve, določene v členu 6 te uredbe.

▼B

Do 31. decembra 2014 države članice izvajajo preglede vsaj vsakih pet let, da preverijo, ali podjetja še vedno izpolnjujejo vse zahteve iz člena 3.

▼M3 —————

▼B

Države članice opravijo posamezne preglede, da preverijo, ali podjetje še vedno izpolnjuje pogoje za dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, če to zahteva Komisija v ustrezno utemeljenih primerih. Komisijo obvesti o rezultatih teh pregledov in o sprejetih ukrepih, če se ugotovi, da podjetje ne izpolnjuje več pogojev iz te uredbe.

Člen 13

Postopek za začasni in trajni odvzem dovoljenja

Kjer pristojni organ ugotovi, da obstaja tveganje, da podjetje ne izpolnjuje več zahtev iz člena 3, o tem obvesti zadevno podjetje. Kjer pristojni organ ugotovi, da ena ali več od teh zahtev ni več izpolnjenih, lahko določi rok, v katerem mora podjetje urediti svoj položaj, z naslednjimi omejitvami:

(a)

največ šestmesečni rok za imenovanje namestnika upravljavca prevoza, če upravljavec prevoza ne izpolnjuje več zahteve po dobrem ugledu ali strokovni usposobljenosti, s podaljšanjem za največ tri mesece ob smrti ali fizični nesposobnosti upravljavca prevoza;

(b)

največ šestmesečni rok, če mora podjetje urediti svoj položaj tako, da dokaže, da ima dejanski in stalni sedež;

▼M3

(c)

največ šestmesečni rok, kadar ni bila izpolnjena zahteva glede finančnega položaja, da se dokaže, da je ta zahteva znova trajno izpolnjena.

▼B

Pristojni organ lahko od podjetij, katerih dovoljenje je bilo začasno ali trajno odvzeto, zahteva, da pred vsakršnim popravljalnim ukrepom njihovi upravljavci prevoza opravijo izpit iz člena 8(1).

Če pristojni organ ugotovi, da podjetje ne izpolnjuje več ene ali več zahtev iz člena 3, začasno ali trajno odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, ki je bilo izdano podjetju, najkasneje v rokih iz odstavka 1 tega člena.

Člen 14

Razglasitev upravljavca prevoza za neprimernega

Če upravljavec prevoza izgubi dober ugled v skladu s členom 6, ga pristojni organ razglasi za neprimernega za vodenje prevozne dejavnosti podjetja.

▼M3

Pristojni organ upravljavca prevoza ne rehabilitira prej kot eno leto po dnevu izgube dobrega ugleda in v vsakem primeru ne preden upravljavec prevoza ne dokaže, da je opravil ustrezno, najmanj trimesečno usposabljanje ali izpit iz strokovnih področij s seznama v delu I Priloge I k tej uredbi.

▼M3

Če in dokler se ne sprejme popravljalni ukrep v skladu z ustreznim določbami nacionalnega prava in odstavkom 1 tega člena, potrdilo o strokovni usposobljenosti iz člena 8(8) upravljavca prevoza, ki je bil razglašen za neprimernega, ni več veljavno v nobeni državi članici.

▼B

Člen 15

Odločitve pristojnih organov in pravna sredstva

Negativne odločitve, ki jih pristojni organi držav članic sprejmejo v skladu s to uredbo, vključno z zavrnitvijo vloge, začasnim ali trajnim odvzemom obstoječega dovoljenja ali razglasitvijo neprimernosti upravljavca prevoza, vsebujejo razloge, na katerih temeljijo te odločitve.

Pri teh odločitvah se upoštevajo razpoložljive informacije o kršitvah zadevnega podjetja ali upravljavca prevoza, ki lahko okrnijo dober ugled podjetja, ter vse druge informacije, ki jih ima na voljo pristojni organ. V odločitvah se podrobno navedejo popravljalni ukrepi, ki veljajo v primeru začasnega odvzema dovoljenja ali razglasitve neprimernosti.

Države članice zagotovijo, da se lahko zadevna podjetja in osebe pritožijo zoper odločitve iz odstavka 1 pri vsaj enem neodvisnem in nepristranskem organu ali na sodišču.

POGLAVJE IV

POENOSTAVITEV IN UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 16

Nacionalni elektronski registri

Za izvajanje te uredbe, zlasti členov 11 do 14 in 26, vsaka država članica vodi nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza, katerim je pristojni organ, ki ga je imenovala, izdal dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Obdelava podatkov iz tega registra se izvaja pod nadzorom organa javne oblasti, imenovanega v ta namen. Ustrezni podatki v nacionalnem elektronskem registru so dostopni vsem pristojnim organom zadevne države članice.

Do 31. decembra 2009 Komisija sprejme sklep o minimalnih zahtevah glede podatkov, ki morajo biti vneseni v nacionalni elektronski register od dneva njegove vzpostavitve, da bi se olajšala prihodnja povezava med registri, ter lahko poleg podatkov iz odstavka 2 priporoči, da se vključijo tudi registrske oznake vozil.

Nacionalni elektronski register vsebuje najmanj naslednje podatke:

(a)

naziv in pravno obliko podjetja;

(b)

naslov njegovega sedeža;

▼M3

(c)

imena upravljavcev prevoza, imenovanih, ker izpolnjujejo v členu 3 določene zahteve glede dobrega ugleda in strokovne usposobljenosti, ter po potrebi ime pravnega zastopnika;

▼B

(d)

vrsto dovoljenja, število vozil, na katera se nanaša, ter po potrebi zaporedno številko dovoljenja Skupnosti in overjenih kopij;

(e)

število, kategorijo in vrsto hujših kršitev iz člena 6(1)(b), zaradi katerih so bile v zadnjih dveh letih izrečene obsodbe ali naložene kazni;

(f)

imena oseb, ki so bile razglašene za neprimerne za vodenje prevozne dejavnosti podjetja, dokler ni za te osebe ponovno vzpostavljen dober ugled v skladu s členom 6(3), in veljavne popravljalne ukrepe;

▼M3

(g)

registrske številke vozil, ki jih ima podjetje na voljo na podlagi točke (g) člena 5(1);

(h)

število zaposlenih v podjetju 31. decembra preteklega leta, ki se do 31. marca vsako leto vnese v nacionalni register;

(i)

stopnjo tveganja podjetja na podlagi člena 9(1) Direktive 2006/22/ES.

▼M3

Podatki iz točk (a) do (d) prvega pododstavka so javno dostopni v skladu z ustreznimi določbami o varstvu osebnih podatkov.

Države članice se lahko odločijo, da se podatki iz točk (e) do (i) prvega pododstavka hranijo v ločenih registrih. V teh primerih so podatki iz točk (e) in (f) na voljo na zahtevo ali so neposredno dostopni vsem pristojnim organom zadevne države članice. Zahtevane informacije se zagotovijo v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

Podatki iz točk (g), (h) in (i) prvega pododstavka so pristojnim organom med cestnimi preverjanji na voljo najpozneje 12 mesecev od začetka veljavnosti izvedbenega akta, sprejetega na podlagi odstavka 6, v katerem so določene funkcije, ki omogočajo, da so podatki na voljo pristojnim organom med cestnimi preverjanji.

Podatki iz točk (e) do (i) prvega pododstavka so organom, ki niso pristojni organi, dostopni le, kadar so ti organi ustrezno pooblaščeni za izvajanje nadzora in nalaganje kazni v sektorju cestnega prevoza in kadar so njihove uradne osebe zaprisežene molčečnosti ali kako drugače formalno zavezane molčečnosti.

▼B

Podatki o podjetju, katerega dovoljenje je bilo začasno ali trajno odvzeto, ostanejo v nacionalnem elektronskem registru dve leti po izteku obdobja delnega ali začasnega odvzema dovoljenja, nato pa se takoj zbrišejo.

Podatki o vseh osebah, razglašenih za neprimerne za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, ostanejo v nacionalnem elektronskem registru, dokler za te osebe ni ponovno vzpostavljen dober ugled v skladu s členom 6(3). Podatki se zbrišejo iz registra takoj, ko se sprejmejo popravljalni ukrepi ali ukrepi z enakovrednim učinkom.

V podatkih iz prvega in drugega pododstavka se podrobno navedejo razlogi za začasni ali trajni odvzem dovoljenj ali razglasitev neprimernosti in ustrezno trajanje odvzema.

▼M3

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so vsi podatki, zajeti v nacionalnem elektronskem registru, vedno posodobljeni in točni.

▼B

Brez poseganja v odstavka 1 in 2 države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so nacionalni elektronski registri medsebojno povezani in na voljo po vsej Skupnosti prek nacionalnih kontaktnih točk, kakor so opredeljene v členu 18. Dostopnost prek nacionalnih kontaktnih točk in medsebojna povezanost se izvedeta do 31. decembra 2012, in sicer tako, da se pristojnemu organu katere koli države članice omogoči iskanje podatkov v nacionalnem elektronskem registru katere koli druge države članice.

Skupna pravila glede izvajanja odstavka 5, kot so format izmenjanih podatkov, tehnični postopki za iskanje po nacionalnih elektronskih registrih drugih držav članic in spodbujanje interoperabilnosti teh registrov z drugimi ustreznimi zbirkami podatkov, sprejme Komisija v skladu s posvetovalnim postopkom iz člena 25(2) in prvič pred 31. decembrom 2010. V teh skupnih pravilih je določeno, kateri organ je odgovoren za dostop do podatkov ter njihovo nadaljnjo uporabo in posodabljanje po tem, ko je bil omogočen dostop do njih, in v ta namen vključujejo predpise o vnašanju in nadzoru teh podatkov.

▼M3

Komisija najpozneje 14 mesecev po sprejetju izvedbenega akta o skupni formuli za izračun stopnje tveganja iz člena 9(1) Direktive 2006/22/ES sprejme izvedbene akte, v katerih določi funkcije, ki omogočajo, da so podatki iz točk (g), (h) in (i) prvega pododstavka odstavka 2 na voljo pristojnim organom med cestnimi preverjanji.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 25(2).

▼M3 —————

▼B

Člen 17

Varstvo osebnih podatkov

V zvezi z uporabo Direktive 95/46/ES države članice zlasti zagotovijo:

(a)

da ima vsak posameznik dostop do podatkov, če so podatki, ki ga zadevajo, vpisani v register ali če se jih namerava posredovati tretjim osebam. Informacije morajo vsebovati identiteto organa, ki je odgovoren za obdelavo podatkov, vrsto podatkov za obdelavo in razloge;

(b)

da ima vsak posameznik pravico dostopa do podatkov, ki ga zadevajo, pri organu, ki je odgovoren za obdelavo teh podatkov. Ta pravica se izvršuje brez omejitev v ustreznih časovnih obdobjih in brez večjih zamud ali stroškov za prosilca;

(c)

da ima vsak posameznik, katerega podatki so netočni in nepopolni, pravico, da doseže popravek, izbris ali blokiranje podatkov, ki ga zadevajo;

(d)

da ima vsak posameznik pravico, da ugovarja obdelavi podatkov, ki ga zadevajo, iz upravičenih in nujnih razlogov. V primeru upravičenega ugovora se ti podatki ne smejo več obdelovati;

(e)

da podjetja izpolnjujejo ustrezne določbe, če je to potrebno, v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

▼M3

Člen 18

Upravno sodelovanje med državami članicami

Države članice določijo nacionalno kontaktno točko, odgovorno za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami glede uporabe te uredbe. Države članice pošljejo Komisiji imena in naslove svojih nacionalnih kontaktnih točk do 4. decembra 2011. Komisija sestavi seznam vseh kontaktnih točk in ga pošlje državam članicam.

Pristojni organi držav članic zaradi lažjega izvajanja in izvrševanja te uredbe tesno sodelujejo, si hitro medsebojno pomagajo in drug drugemu zagotavljajo vse druge pomembne informacije.

Pristojni organi držav članic izmenjajo informacije o obsodbah in kaznih za vse hude kršitve iz člena 6(2). Država članica, ki prejme obvestilo o hudi kršitvi iz člena 6(2), zaradi katere je bila v preteklih dveh letih izrečena obsodba ali kazen v drugi državi članici, to kršitev vpiše v svoj nacionalni elektronski register.

Države članice odgovorijo na zahteve po informacijah vseh pristojnih organov drugih držav članic ter opravijo preverjanja, nadzor in preiskave v zvezi z izpolnjevanjem zahteve, določene v točki (a) člena 3(1), s strani cestnih prevoznikov s sedežem na njihovem ozemlju. Take zahteve po informacijah lahko vključujejo dostop do dokumentov, ki so potrebni, da se dokaže izpolnjevanje pogojev, določenih v členu 5. Zahteve po informacijah pristojnih organov držav članic morajo biti ustrezno utemeljene in obrazložene. V ta namen morajo zahteve vsebovati verodostojne namige o morebitnih kršitvah točke (a) člena 3(1), hkrati pa mora biti v njih naveden namen zahteve in dovolj podrobno določati, kakšne informacije in dokumenti se zahtevajo.

Države članice informacije, ki jih zahtevajo druge države članice na podlagi odstavka 4, predložijo v 30 delovnih dneh od prejema zahteve. Lahko se dogovorijo tudi o krajšem roku.

Kadar zaprošena država članica meni, da zahteva ni dovolj obrazložena, o tem v 10 delovnih dneh od prejema zahteve obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala. Slednja zahtevo nadalje utemelji. Kadar država članica, ki je zahtevo poslala, ne more nadalje utemeljiti zahteve, lahko zaprošena država članica zahtevo zavrne.

Kadar je težko izpolniti zahtevo po informacijah ali opraviti preverjanja, nadzor ali preiskave, zaprošena država članica o tem v 10 delovnih dneh od prejema zahteve obvesti državo članico, ki je zahtevo poslala, in navede razloge. Zadevni državi članici se posvetujeta, da bi našli rešitev za morebitne nastale težave. V primeru vztrajnih zamud pri zagotavljanju informacij državi članici, ki je zahtevo poslala, se obvesti Komisija, ki sprejme ustrezne ukrepe.

Izmenjava informacij iz odstavka 3 poteka prek sistema za izmenjavo sporočil, in sicer Evropskega registra podjetij cestnega prevoza (ERRU), vzpostavljenega z Uredbo Komisije (EU) št. 1213/2010 ( 3 ). Upravno sodelovanje in medsebojna pomoč med pristojnimi organi držav članic iz odstavkov 4 do 7 se izvajata prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ). V ta namen lahko vsaka država članica imenuje kontaktno točko iz odstavka 1 kot pristojni organ ter o tem prek sistema IMI obvesti Komisijo.

Države članice zagotovijo, da se informacije, ki so jim bile poslane na podlagi tega člena, uporabijo le v zadevi ali zadevah, za katere so bile informacije zahtevane. Kakršna koli obdelava osebnih podatkov se izvaja izključno za namene zagotavljanja skladnosti s to uredbo in mora biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ).

10.

Medsebojno upravno sodelovanje in pomoč se izvajata brezplačno.

11.

Zahteva po informacijah pristojnim organom ne preprečuje, da v skladu z zadevnim nacionalnim pravom in pravom Unije sprejmejo ukrepe za preiskavo in preprečevanje domnevnih kršitev te uredbe.

▼B

POGLAVJE V

MEDSEBOJNO PRIZNAVANJE POTRDIL IN DRUGIH DOKAZIL

Člen 19

Potrdila in drugi dokumenti v zvezi z dobrim ugledom

Brez poseganja v člen 11(4) država članica sedeža kot zadosten dokaz o dobrem ugledu za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika sprejme izpisek iz kazenske evidence, če tega ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ države članice, kjer je prej prebival upravljavec prevoza ali katerakoli druga zadevna oseba.

Kadar država članica za svoje državljane uvede določene zahteve glede dobrega ugleda in izpolnjevanja teh zahtev ni mogoče dokazati z dokumentom iz odstavka 1, ta država članica sprejme kot zadostno dokazilo za državljane drugih članic potrdilo o izpolnjevanju teh zahtev, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v eni ali več državah članicah, kjer je prej prebival upravljavec prevoza ali katerakoli druga zadevna oseba. Ta potrdila se nanašajo na posebne informacije, ki se upoštevajo v državi članici sedeža.

Če ena ali več držav članic, kjer je prej prebival upravljavec prevoza ali katerakoli druga zadevna oseba, ne izda dokumenta iz odstavka 1 ali potrdila iz odstavka 2, lahko ta dokument ali potrdilo nadomesti izjava pod prisego ali slovesna izjava upravljavca prevoza ali katerekoli druge zadevne osebe pred pristojnim sodnim ali upravnim organom ali po potrebi pred notarjem v državi članici, kjer je prej prebival upravljavec prevoza ali katerakoli druga zadevna oseba. Ta organ ali notar izda potrdilo, s katerim potrjuje verodostojnost izjave pod prisego ali slovesne izjave.

Dokument iz odstavka 1 in potrdilo iz odstavka 2 se ne sprejme, če je predložen več kot tri mesece po datumu izdaje. Ta pogoj velja tudi za izjave iz odstavka 3.

Člen 20

Potrdila v zvezi s finančnim položajem

Kadar država članica od državljanov zahteva izpolnjevanje nekaterih dodatnih pogojev v zvezi s finančnim položajem, ki niso navedeni v členu 7, ta država članica za državljane drugih držav članic sprejme kot zadosten dokaz potrdilo o izpolnjevanju teh pogojev, ki ga izda pristojni upravni organ ene ali več držav članic, v katerih je prej prebival upravljavec prevoza ali katerakoli druga zadevna oseba. Ta potrdila se nanašajo na posebne podatke, ki se upoštevajo v novi državi članici sedeža.

Člen 21

Potrdila o strokovni usposobljenosti

Države članice priznajo kot zadostno dokazilo o strokovni usposobljenosti potrdila, ki so skladna z vzorcem spričevala iz Priloge III in jih izda organ ali telo, ki je v ta namen ustrezno pooblaščen.

Potrdila, izdana pred 4. decembrom 2011 kot dokazilo o strokovni usposobljenosti v skladu z določbami, veljavnimi do tega datuma, se upoštevajo kot enakovredna potrdilu, katerega vzorec je v Prilogi III, in se kot dokazilo o strokovni usposobljenosti priznajo v vseh državah članicah. Države članice lahko zahtevajo, da imetniki potrdil o strokovni usposobljenosti, veljavnih le za opravljanje domačega tovornega prevoza, opravijo izpit ali dele izpita v skladu s členom 8(1).

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo o teh pravilih do 4. decembra 2011 in v najkrajšem možnem času tudi o vsaki njihovi nadaljnji spremembi. Države članice zagotovijo, da se vsi takšni ukrepi uporabljajo brez diskriminacije glede na državljanstvo ali kraj sedeža podjetja.

Kazni iz odstavka 1 vključujejo zlasti začasni odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, trajni odvzem dovoljenja in razglasitev neprimernosti obtoženih upravljavcev prevoza.

Člen 23

Prehodne določbe

Podjetja, ki imajo pred 4. decembrom 2009 dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, upoštevajo določbe te uredbe do 4. decembra 2011.

▼M3

Z odstopanjem od člena 1(2) so podjetja, ki opravljajo cestni prevoz blaga v mednarodnem prometu izključno z motornimi vozili ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, do 21. maja 2022 izvzeta iz določb te uredbe, razen če je v pravu države članice sedeža določeno drugače.

Z odstopanjem od člena 16(2) se zahteva glede vključitve stopnje tveganja podjetij v nacionalne elektronske registre začne uporabljati 14 mesecev po začetku veljavnosti izvedbenega akta o skupni formuli za izračun ocene tveganja iz člena 9(1) Direktive 2006/22/ES.

▼M3 —————

▼M3

Člen 24a

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 20. avgusta 2020.

Prenos pooblastila iz člena 8(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 6 ).

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼B

Člen 25

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 18(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu ( 7 ).

▼M3

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ).

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

▼B

Člen 26

▼M3

Poročanje in pregled

▼B

Države članice vsaki dve leti pripravijo poročilo o dejavnosti pristojnih organov in ga pošljejo Komisiji. To poročilo obsega:

(a)

pregled sektorja, kar zadeva dober ugled, finančni položaj in strokovno usposobljenost;

▼M3

(b)

število dovoljenj, izdanih v skladu s to uredbo, po letu in vrsti, število začasno in trajno odvzetih dovoljenj, število primerov razglasitve neprimernosti ter razloge, na katerih temeljijo te odločitve. V poročilih, ki se nanašajo na obdobje po 21. maju 2022, so zadevne informacije obenem razčlenjene po:

(i)

cestnih prevoznikih v potniškem prometu in

(ii)

cestnih prevoznikih v tovornem prometu, ki uporabljajo izključno motorna vozila ali kombinacije vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 3,5 tone, in

(iii)

vseh drugih cestnih prevoznikih v tovornem prometu;

▼B

(c)

število vsako leto izdanih spričeval o strokovni usposobljenosti;

(d)

temeljne statistične podatke o nacionalnih elektronskih registrih in njihovo uporabo s strani pristojnih organov; in

(e)

pregled izmenjave informacij z drugimi državami članicami na podlagi člena 18(2), ki obsega zlasti letno število ugotovljenih kršitev, o katerih je bila obveščena druga država članica, in prejetih odgovorov kakor tudi letno število poizvedb in odgovorov na podlagi člena 18(3).

Na podlagi poročil iz odstavka 1 Komisija vsaki dve leti pripravi poročilo o opravljanju dejavnosti cestnega prevoznika, s katerim seznani Evropski parlament in Svet. To poročilo vsebuje zlasti oceno izmenjave informacij med državami članicami ter pregled delovanja in podatkov nacionalnih elektronskih registrov. To poročilo se objavi hkrati s poročilom iz člena 17 Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom ( 9 ).

▼M3

Države članice vsaki dve leti poročajo Komisiji o svojih zahtevah iz člena 18(4) do (9), o odgovorih, prejetih od drugih držav članic, in o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi predloženih informacij.

Komisija na podlagi informacij, ki jih zbere na podlagi odstavka 3, in na podlagi drugih dokazov do 21. avgusta 2023 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži podrobno poročilo o obsegu upravnega sodelovanja med državami članicami, o morebitnih tozadevnih pomanjkljivostih in o možnih načinih za izboljšanje sodelovanja. Na podlagi tega poročila ponovno preuči, ali je treba predlagati dodatne ukrepe.

Komisija oceni izvajanje te uredbe do 21. avgusta 2023 ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o njeni uporabi.

Komisija po poročilu iz odstavka 5 redno ocenjuje to uredbo ter rezultate ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Kjer je primerno, se poročilom iz odstavkov 5 in 6 priložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

▼B

Člen 27

Seznam pristojnih organov

Vsaka država članica do 4. decembra 2011 pošlje Komisiji seznam pristojnih organov, ki jih je imenovala za izdajanje dovoljenj za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, in seznam organov ali teles, pooblaščenih za organizacijo preverjanj iz člena 8(1) in izdajo spričeval. Zbirni seznam teh organov ali teles iz vse Skupnosti Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 28

Obveščanje o nacionalnih ukrepih

Države članice Komisiji pošljejo besedilo zakonov ali drugih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta uredba, najpozneje 30 dni po njihovem sprejetju, prvič pa do 4. decembra 2011.

Člen 29

Razveljavitev

Direktiva 96/26/ES se razveljavi.

Člen 30

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 4. decembra 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

I. SEZNAM STROKOVNIH PODROČIJ IZ ČLENA 8

Znanje, ki ga države članice upoštevajo pri ugotavljanju strokovne usposobljenosti, mora vsebovati vsaj tista strokovna področja, ki so za cestni prevoz blaga in potnikov navedena v tem seznamu. Na teh strokovnih področjih morajo kandidati za cestne prevoznike pridobiti raven znanja in praktičnih sposobnosti, ki je potrebna za vodenje prevoznega podjetja.

Najnižja raven znanja, kot je navedena spodaj, ne sme biti nižja od stopnje 3 po strukturi stopenj usposabljanja, ki je določena v Prilogi k Odločbi Sveta 85/368/EGS ( 10 ), in sicer stopnje znanja, dosežene z usposabljanjem med obveznim šolanjem, dopolnjenim s poklicnim in dodatnim tehničnim usposabljanjem ali s srednješolskim tehničnim ali drugim usposabljanjem.

A. Civilno pravo

Kandidat mora, zlasti v zvezi s cestnim prevozom blaga in potnikov:

poznati glavne vrste pogodb, ki se uporabljajo v cestnem prevozu, ter pravice in obveznosti, ki iz njih izhajajo;

biti sposoben skleniti pravno veljavno prevozno pogodbo, zlasti glede prevoznih pogojev;

v zvezi s cestnim prevozom blaga:

biti sposoben preučiti zahtevek naročnika za nadomestilo izgube ali škode, povzročene blagu med prevozom, ali za zamudo pri dostavi blaga in vpliv takega zahtevka na njegovo pogodbeno odgovornost;

poznati pravila in obveznosti iz Konvencije CMR o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga;

v zvezi s cestnim prevozom potnikov:

biti sposoben preučiti zahtevek naročnika glede nadomestila za poškodbe potnikov ali škode na njihovi prtljagi zaradi nesreče med prevozom ali glede nadomestila za zamude in vpliv takega zahtevka na njegovo pogodbeno odgovornost.

B. Gospodarsko pravo

Kandidat mora, zlasti v zvezi s cestnim prevozom blaga in potnikov:

poznati pogoje in formalnosti, določene za poslovanje, splošne obveznosti izvajalcev (registracija, vodenje poslovnih knjig itd.) ter biti seznanjen s posledicami stečaja;

imeti primerno znanje o raznih oblikah gospodarskih družb ter o pravilih glede njihovega ustroja in delovanja.

C. Socialno pravo

Kandidat mora poznati, zlasti v zvezi s cestnim prevozom blaga in potnikov:

vlogo in funkcijo različnih socialnih institucij, ki so vključene v sektor cestnega prevoza (sindikati, sveti delavcev, sindikalni predstavniki, inšpektorji za delo itd.);

obveznosti delodajalcev na področju socialnega varstva;

pravila, ki urejajo pogodbe o delu za različne kategorije delavcev, zaposlenih v podjetjih cestnega prevoza (oblika pogodb, obveznosti pogodbenih strank, delovni pogoji in delovni čas, plačani dopust, plačilo za delo, kršitev pogodbe itd.);

veljavna pravila glede časa vožnje, časa počitka in delovnega časa, zlasti določbe Uredbe (EGS) št. 3821/85, Uredbe (ES) št. 561/2006, Direktive 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ) in Direktive 2006/22/ES ter praktične dogovore za izvajanje določb iz teh zakonodajnih aktov; in

veljavna pravila o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov, zlasti tistih, ki izhajajo iz Direktive 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).

D. Davčna zakonodaja

Kandidat mora poznati, zlasti v zvezi s cestnim prevozom blaga in potnikov, pravila, ki urejajo:

davek na dodano vrednost (DDV) na prevozne storitve;

davek na motorna vozila;

davke na določena vozila za cestni prevoz blaga, cestnine in pristojbine za uporabo infrastrukture;

davek na dohodek.

E. Poslovno in finančno vodenje podjetja

Kandidat mora, zlasti v zvezi s cestnim prevozom blaga in potnikov:

poznati zakonske določbe in postopke uporabe čekov, menic, zadolžnic, kreditnih kartic in drugih sredstev ali načinov plačila;

poznati različne oblike posojil (bančno posojilo, akceptni kredit, garancijski depoziti, hipoteke, zakup, najem, odkup terjatev itd.) ter obremenitve in obveznosti, ki iz tega izhajajo;

vedeti, kaj je bilanca stanja, kako se izdela in kako se razlaga;

biti sposoben brati in razlagati izkaz uspeha;

biti sposoben oceniti finančno stanje podjetja in njegovo donosnost, zlasti na podlagi finančnih kazalnikov;

biti sposoben pripraviti proračun;

poznati stroškovne elemente svojega podjetja (fiksne stroške, spremenljive stroške, obratni kapital, amortizacijo itd.) in znati izračunati stroške na vozilo, na kilometer, na vožnjo ali na tono;

biti sposoben izdelati organigram vseh zaposlenih v podjetju in sestaviti delovne načrte itd.;

poznati načela tržne raziskave (marketing), prodajne promocije prevoznih storitev, izdelave seznama strank, oglaševanja, stikov z javnostjo itd.;

10.

poznati različne vrste zavarovanj, značilne za cestni prevoz (zavarovanje za odgovornost, nezgodno zavarovanje, življenjsko zavarovanje, neživljenjsko zavarovanje in zavarovanje stvari in prtljage), ter jamstva in obveznosti, ki izhajajo iz teh zavarovanj;

11.

poznati uporabo telematskih aplikacij v cestnem prometu;

v zvezi s cestnim prevozom blaga:

12.

biti sposoben uporabljati pravila, ki urejajo fakturiranje storitev cestnega prevoza blaga ter poznati pomen in uporabo mednarodnih trgovskih izrazov Incoterms;

13.

poznati različne kategorije pomožnih izvajalcev prevoznih storitev, njihovo vlogo, naloge in njihov morebitni status;

v zvezi s cestnim prevozom potnikov:

14.

biti sposoben uporabljati pravila, ki urejajo voznine in cene v javnem in zasebnem prevozu potnikov;

15.

biti sposoben uporabljati pravila, ki urejajo fakturiranje storitev cestnega prevoza potnikov.

F. Dostop do trga

Kandidat mora poznati, zlasti v zvezi s cestnim prevozom blaga in potnikov:

poklicna pravila, ki urejajo dejavnost cestnega prevoza za najem ali plačilo, najem gospodarskih vozil in sklepanje podizvajalskih pogodb, ter zlasti pravila o uradnem organiziranju dejavnosti, dovoljenju za opravljanje dejavnosti, dovoljenju za cestni prevoz znotraj in zunaj Skupnosti, nadzoru in kaznih;

pravila o ustanovitvi podjetja za cestne prevoze;

različne dokumente, ki se zahtevajo za opravljanje storitev cestnega prevoza, in biti sposoben uvesti kontrolne postopke za zagotovitev hrambe odobrenih dokumentov o vsakem opravljenem prevozu, zlasti dokumentacije o vozilu, vozniku, blagu in prtljagi, tako v podjetju kot v vozilu;

v zvezi s cestnim prevozom blaga:

pravila o organizaciji trga cestnega prevoza blaga, kakor tudi pravila o špediciji in o logistiki;

mejne formalnosti, vlogo in področje uporabe dokumentov T in zvezkov TIR ter obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz njihove uporabe;

v zvezi s cestnim prevozom potnikov:

pravila o organizaciji trga cestnega prevoza potnikov;

pravila za uvedbo prevoznih storitev in kako se oblikujejo prevozni načrti.

G. Tehnični standardi in vidiki poslovanja

Kandidat mora, zlasti v zvezi s cestnim prevozom blaga in potnikov:

poznati pravila o teži in dimenzijah vozil v državah članicah ter postopke v primeru izrednih prevozov, ko gre za odstopanje od teh pravil;

biti sposoben izbrati vozila in njihove sestavne dele (šasija, motor, prenosni mehanizem, zavorni sistem itd.) v skladu s potrebami podjetja;

poznati formalnosti, ki se nanašajo na homologacijo tipa, registracijo in tehnični pregled teh vozil;

upoštevati potrebne ukrepe proti onesnaževanju zraka zaradi emisij izpušnih plinov motornih vozil in proti emisijam hrupa;

biti sposoben sestaviti načrte rednega vzdrževanja vozil in njihove opreme;

v zvezi s cestnim prevozom blaga:

poznati različne vrste naprav za ravnanje s tovorom in natovarjanje (kesoni, zabojniki, palete itd.) ter biti sposoben uvesti postopke in izdati navodila za nakladanje in razkladanje blaga (razporeditev teže, zlaganje, nalaganje, zagraditev itd.);

poznati različne tehnike kombiniranega prevoza, kot sta oprtni prevoz in prevoz ro-ro;

biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu nevarnih snovi in odpadkov, zlasti tistih, ki izhajajo iz Direktive 2008/68/ES ( 13 ) in Uredbe (ES) št. 1013/2006 ( 14 );

biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu pokvarljivih živil, zlasti tistih, ki izhajajo iz Sporazuma o mednarodnem prevozu pokvarljivih živil in o specialnih vozilih za njihov prevoz (ATP);

10.

biti sposoben izvajati postopke za uskladitev s pravili o prevozu živih živali.

H. Varnost v cestnem prometu

Kandidat mora, zlasti v zvezi s cestnim prevozom blaga in potnikov:

vedeti, kakšna usposobljenost se zahteva od voznikov (vozniško dovoljenje, zdravniška spričevala, potrdilo o fizični pripravljenosti itd.);

biti sposoben izvesti potrebne korake za zagotovitev, da vozniki upoštevajo prometna pravila, prepovedi in omejitve, ki veljajo v različnih državah članicah (omejitve hitrosti, prednost, postanki in parkiranje, uporaba luči, cestna signalizacija itd.);

biti sposoben sestaviti navodila voznikom v zvezi s preverjanjem skladnosti z varnostnimi zahtevami, ki se nanašajo na stanje vozil, njihovo opremo in tovor ter na defenzivno vožnjo;

biti sposoben določiti postopke, ki jih je treba upoštevati ob nesreči, in izvesti primerne postopke za preprečitev ponovitve nesreč ali hudih prometnih prekrškov;

biti sposoben izvesti postopke za varno pritrditev blaga in poznati ustrezne tehnike;

v zvezi s cestnim prevozom potnikov:

imeti temeljno znanje o cestnem omrežju v državah članicah.

II. ORGANIZIRANJE PREVERJANJA

Države članice bodo organizirale obvezen pisni izpit, ki ga lahko dopolnijo z neobveznim ustnim izpitom, da ugotovijo, ali so kandidati za cestne prevoznike dosegli zahtevano raven znanja iz strokovnih področij, navedenih v delu I, zlasti ali so sposobni uporabljati ustrezna orodja in tehnike za ta področja ter izpolnjevati ustrezne izvedbene in uskladitvene naloge.

(a)

Obvezen pisni izpit bo zajemal dva preizkusa, in sicer:

(i)

pisna vprašanja izbirnega tipa (vsako s štirimi možnimi odgovori), vprašanja, ki zahtevajo neposredne odgovore, ali kombinacijo obeh metod;

(ii)

pisne vaje/študije primera.

Vsak preizkus traja najmanj dve uri.

(b)

Če je organiziran ustni izpit, lahko države članice določijo, da je uspešno opravljen pisni izpit pogoj za opravljanje ustnega izpita.

Če države članice organizirajo tudi ustni izpit, morajo zagotoviti, da se vsak od treh preizkusov oceni z najmanj 25 % in največ 40 % od skupnega števila točk.

Če države članice organizirajo samo pisni izpit, morajo zagotoviti, da vsak preizkus ocenijo z najmanj 40 % in največ 60 % od skupnega števila točk.

Kandidati morajo pri vseh preizkusih doseči povprečno najmanj 60 % skupnega števila točk, pri čemer morajo pri vsakem preizkusu doseči najmanj 50 % skupnega možnega števila točk. Država članica lahko to mejo zniža s 50 % na 40 % samo pri enem preizkusu.

PRILOGA II

Zaščitni elementi potrdila o strokovni usposobljenosti

Potrdilo mora imeti vsaj dva od naslednjih zaščitnih elementov:

—

hologram,

—

posebna vlakna v papirju, ki postanejo vidna pod UV svetlobo,

—

vsaj ena črta v mikrotisku (tisk je viden le s povečevalnim steklom, fotokopirni stroji pa ga ne kopirajo),

—

otipljivi motivi, simboli ali vzorci,

—

dvojno številčenje: zaporedna številka in številka izdaje,

—

varnostni vzorec ozadja s finimi črtnimi vzorci in mavričnim tiskom.

PRILOGA III

Vzorec potrdila strokovne usposobljenosti

EVROPSKA SKUPNOST

▼M1

(Bež barva Pantone 467 ali njej čim bolj podobna barva, format DIN A4, celulozni papir, 100 g/m2 ali več)

▼B

(Besedilo v uradnem(-ih) jeziku(-ih) ali enem od uradnih jezikov države članice, ki izdaja potrdilo)

Prepoznavni znak države članice (1), ki izdaja potrdilo

Ime pooblaščenega organa ali telesa (2)

►M2 (1)

Prepoznavni znaki držav članic so: (B) Belgija, (BG) Bolgarija, (CZ) Češka, (DK) Danska, (D) Nemčija, (EST) Estonija, (IRL) Irska, (GR) Grčija, (E) Španija, (F) Francija, (HR) Hrvaška, (I) Italija, (CY) Ciper, (LV) Latvija, (LT) Litva, (L) Luksemburg, (H) Madžarska, (M) Malta, (NL) Nizozemska, (A) Avstrija, (PL) Poljska, (P) Portugalska, (RO) Romunija, (SLO) Slovenija, (SK) Slovaška, (FIN) Finska, (S) Švedska, (UK) Združeno kraljestvo.

◄

(2)

Organ ali telo, ki ga vsaka država članica Evropske skupnosti vnaprej določi za izdajanje tega spričevala.

POTRDILO O STROKOVNI USPOSOBLJENOSTI ZA OPRAVLJANJE CESTNEGA PREVOZA BLAGA/POTNIKOV ( 15 )

Št. …

S tem …

potrjuje, da je ( 16 ) …

rojen(-a) … v/na …

uspešno opravil(-a) preverjanje znanja (leto: …; datum preverjanja: …) ( 17 ), potrebno za pridobitev spričevala o strokovni usposobljenosti za opravljanje cestnega prevoza blaga/potnikov (15) , v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika ( 18 ).

To potrdilo je zadosten dokaz strokovne usposobljenosti iz člena 21(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009

Izdano v …, dne … ( 19 )

PRILOGA IV

▼M3

Najhujše kršitve iz člena 6(2)

▼B

(a)

Prekoračitev 6- ali 14-dnevnih omejitev najdaljšega časa vožnje za 25 % ali več;

▼M3

(b)

Prekoračitev, med dnevnim delovnim časom, omejitve najdaljšega dnevnega časa vožnje za 50 % ali več.

Tahograf in/ali omejilnik hitrosti ni nameščen ali pa je v vozilu nameščena in/ali se uporablja naprava, s katero se lahko z goljufijo spremenijo podatki nadzorne naprave in/ali omejilnika hitrosti ali ponaredijo tahografski vložki oziroma podatki, preneseni s tahografa in/ali voznikove kartice.

▼B

Vožnja brez veljavnega potrdila, če se takšen dokument zahteva po pravu Skupnosti, in/ali z zelo hudimi pomanjkljivostmi, med drugim pri zavornem sistemu, vzvodju krmilja, kolesih/gumah, vzmetenju ali podvozju, ki bi lahko povzročile takšno neposredno nevarnost za varnost v cestnem prometu, da se sprejme odločitev o izločitvi vozila iz prometa.

Prevoz nevarnih snovi, katerih prevoz je prepovedan ali ki se prevažajo z embalažo, ki je prepovedana ali neodobrena, ali brez oznake za nevarne snovi na vozilih, s čimer sta življenje ljudi in okolje ogrožena do te mere, da se sprejme odločitev o izločitvi vozila iz prometa.

Prevoz potnikov ali blaga brez veljavnega vozniškega dovoljenja ali ta prevoz opravlja podjetje, ki nima veljavnega dovoljenja Skupnosti.

Voznik uporablja ponarejeno voznikovo izkaznico ali izkaznico, ki ni njegova last, ali ki je bila pridobljena na podlagi lažnega prikazovanja in/ali ponarejenih dokumentov.

Prevoz tovora, ki za 20 % ali več presega največjo dovoljeno naloženo težo za vozila, katerih največja dovoljena naložena teža presega 12 ton, in za 25 % ali več za vozila, katerih največja dovoljena naložena teža ne presega 12 ton.

( 1 ) UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

( 2 ) Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb (ES) št. 561/2006 in (EU) št. 165/2014 ter Direktive 2002/15/ES glede socialne zakonodaje v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu ter razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L 102, 11.4.2006, str. 35).

( 3 ) Uredba Komisije (EU) št. 1213/2010 z dne 16. decembra 2010 o vzpostavitvi skupnih pravil o medsebojnem povezovanju nacionalnih elektronskih registrov podjetij cestnega prevoza Besedilo velja za EGP (UL L 335, 18.12.2010, str. 21).

( 4 ) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

( 5 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

( 6 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

( 7 ) UL L 370, 31.12.1985, str. 8.

( 8 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

( 9 ) UL L 102, 11.4.2006, str. 1.

( 10 ) Odločba Sveta 85/368/EGS z dne 16. julija 1985 o primerljivosti poklicnih kvalifikacij med državami članicami Evropske Skupnosti(UL L 199, 31.7.1985, str. 56).

( 11 ) Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).

( 12 ) Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov (UL L 226, 10.9.2003, str. 4).

( 13 ) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

( 14 ) Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1).

( 15 ) Neustrezno črtati.

( 16 ) Priimek in ime; kraj in datum rojstva.

( 17 ) Identifikacija preverjanja.

( 18 ) UL L 300, 14.11.2009, str. 51

( 19 ) Žig in podpis organa ali telesa, pooblaščenega za izdajo potrdila.

Top

Choose the experimental features you want to try