Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 02006F0783-20090328

    Consolidated text: Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi

    Access initial legal act
    (

    Legal status of the document In force

    )

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_framw/2006/783/2009-03-28

    2006F0783 — SL — 28.03.2009 — 001.001

    Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

    ►B

    OKVIRNI SKLEP SVETA 2006/783/PNZ

    z dne 6. oktobra 2006

    o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi

    (UL L 328, 24.11.2006, p.59)

    spremenjena z:

     

     

    Uradni list

      No

    page

    date

    ►M1

    OKVIRNI SKLEP SVETA 2009/299/PNZ z dne 26. februarja 2009

      L 81

    24

    27.3.2009



    ▼B

    OKVIRNI SKLEP SVETA 2006/783/PNZ

    z dne 6. oktobra 2006

    o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi



    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 31(1)(a) in člena 34(2)(b) Pogodbe,

    ob upoštevanju pobude Kraljevine Danske ( 1 ),

    ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Evropski svet je na zasedanju v Tampereju z dne 15. in 16. oktobra 1999 poudaril, da mora načelo vzajemnega priznavanja postati temelj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah znotraj Unije.

    (2)

    V skladu z odstavkom 51 sklepov Evropskega Sveta v Tampereju je pranje denarja v samem središču organiziranega kriminala in ga je treba izkoreniniti, kjerkoli se pojavi; Evropski Svet je odločen zagotoviti, da se sprejmejo konkretni ukrepi za sledenje, zamrznitev, zaseg in zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji. V povezavi s tem Evropski Svet v odstavku 55 sklepov poziva k približevanju kazenske zakonodaje in postopkov o pranju denarja (npr. sledenje, zamrznitev in zaplembo sredstev).

    (3)

    Vse države članice so ratificirale Konvencijo Sveta Evrope z dne 8. novembra 1990 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji („Konvencija iz leta 1990“). Konvencija podpisnice obvezuje, da priznajo in izvršijo odredbo o zaplembi, ki jo je izdala druga stranka, ali da predložijo njenim pristojnim organom zahtevek za odredbo o zaplembi in jo izvršijo, če je bila odredba izdana. Stranke lahko zavrnejo zahtevke za zaplembo med drugim, če kršitev, na katero se zahtevek nanaša, ne bi bila kršitev po zakonodaji zaprošene pogodbenice, ali če zakonodaja zaprošene pogodbenice ne predvideva zaplembe za vrsto kršitve, na katero se zahtevek nanaša.

    (4)

    Svet je 30. novembra 2000 sprejel program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v kazenskih zadevah, ki daje prednost (ukrepa 6 in 7) sprejetju instrumenta o uporabi načela vzajemnega priznavanja pri zamrznitvi premoženja in dokazov. Poleg tega je cilj, v skladu z odstavkom 3.3 programa, da se v skladu z načelom vzajemnega priznavanja, v eni državi članici izboljša izvršba odredbe o zaplembi, ki jo je izdala druga država članica, med drugim zaradi povrnitve v prejšnje stanje žrtvi kaznivega dejanja, ob upoštevanju obstoječe Konvencije iz leta 1990. Za doseganje tega cilja ta okvirni sklep na svojem področju uporabe zmanjšuje razloge za zavrnitev izvršbe in med državami članicami preprečuje kakršen koli sistem pretvorbe odredbe o zaplembi v nacionalno odredbo.

    (5)

    Okvirni sklep Sveta 2001/500/PNZ ( 3 ) predpisuje določbe o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Poleg tega države članice v skladu z okvirnim sklepom ne smejo zahtevati ali ohraniti pridržkov glede člena 2 Konvencije iz leta 1990, če je za to kršitev najvišja zagrožena kazen odvzem prostosti ali nalog za pridržanje več od enega leta.

    (6)

    Na koncu je 22. julija 2003 Svet sprejel Okvirni sklep 2003/577/PNZ o izvršbi odredb o zamrznitvi premoženja ali dokazov v Evropski uniji ( 4 ).

    (7)

    Glavni motiv organiziranega kriminala je finančni dobiček. Poskus preprečevanja in boja proti takemu kriminalu je lahko učinkovit samo, če je osredotočen na sledenje, zamrznitev, zaseg in zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Ne zadostuje zgolj zagotovitev vzajemnega priznavanja znotraj Evropske unije začasnih pravnih ukrepov, kot so zamrznitev in zaseg; učinkovit nadzor gospodarskega kriminala zahteva tudi vzajemno priznavanje odredb o zaplembi premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem.

    (8)

    Namen tega okvirnega sklepa je olajšati sodelovanje med državami članicami glede vzajemnega priznavanja in izvršbe odredb o zaplembi premoženja in s tem zavezati državo članico, da na svojem območju prizna in izvrši odredbe o zaplembi, ki jih je izdalo sodišče, pristojno za kazenske zadeve druge države članice. Ta okvirni sklep je povezan z Okvirnim sklepom Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjskih koristi pridobljenih s kaznivimi dejanji in premoženja ter pripomočkov za kazniva dejanja ( 5 ). Namen Okvirnega sklepa je zagotoviti, da imajo vse države članice učinkovita pravila, ki urejajo zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem med drugim glede na dokazno breme glede vira sredstev, ki jih ima oseba, obtožena za kaznivo dejanje, povezano z organiziranim kriminalom.

    (9)

    Sodelovanje med državami članicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja in takojšnji izvršbi sodnih odločb, predpostavlja zaupanje, da se bodo odločitve, ki jih je treba priznati in izvršiti, sprejele v skladu z načeli zakonitosti, subsidiarnosti in sorazmernosti. Predpostavlja se tudi, da bodo ohranjene že zagotovljene pravice oseb ali zainteresiranih tretjih oseb v dobri veri. V tem smislu je treba ustrezno preučiti kako preprečiti, da bi bili nepošteni zahtevki pravnih ali fizičnih oseb uspešni.

    (10)

    Pravilno praktično delovanje tega okvirnega sklepa predpostavlja tesno povezavo med vključenimi pristojnimi nacionalnimi organi zlasti v primerih istočasne izvršbe odredbe o zaplembi v več državah članicah.

    (11)

    Pojma „premoženjska korist“ in „pripomočki za kazniva dejanja“, ki se uporabljata v tem okvirnem sklepu, sta dovolj široko opredeljena, da lahko vključujeta predmete kršitev, kadarkoli je to potrebno.

    (12)

    Če ni jasno kje se nahaja premoženje, ki je predmet odredbe o zaplembi, morajo države članice uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da ugotovijo, kje se to premoženje nahaja, vključno z uporabo razpoložljivih informacijskih sistemov.

    (13)

    Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in ki jih določa Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti poglavje VI. Ničesar iz tega okvirnega sklepa se ne razlaga kot prepoved zavrnitve zaplembe premoženja, za katerega je bila izdana odredba o zaplembi, kadar obstajajo objektivni razlogi za prepričanje, da je bila odredba o zaplembi izdana z namenom pregona ali kaznovanja osebe zaradi njegovega ali njenega spola, rase, veroizpovedi, narodnosti, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmeritve, ali, da na položaj te osebe lahko vpliva kateri koli od teh razlogov.

    (14)

    Ta okvirni sklep nobeni državi članici ne preprečuje uporabe njenih ustavnih pravil glede hitrosti postopka, svobode združevanja, svobode tiska in svobode izražanja v drugih medijih.

    (15)

    Ta okvirni sklep ne zajema povrnitve premoženja zakonitemu lastniku.

    (16)

    Ta okvirni sklep ne vpliva na namen, za katerega države članice uporabijo zneske, ki so jih pridobile na podlagi njegove uporabe.

    (17)

    Ta okvirni ukrep ne vpliva na izvrševanje odgovornosti držav članic glede vzdrževanja javnega reda in miru ter varovanja notranje varnosti v skladu s členom 33 Pogodbe o Evropski uniji –

    SPREJEL TA OKVIRNI SKLEP:



    Člen 1

    Cilj

    1.  Namen tega okvirnega sklepa je določiti pravila, na podlagi katerih država članica na svojem ozemlju priznava in izvršuje odredbe o zaplembi, ki jih je izdalo sodišče druge države članice, pristojno za kazenske zadeve.

    2.  Ta okvirni sklep ne vpliva na obveznost spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel, določenih v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, in vse obveznosti pravosodnih organov ostanejo nespremenjene.

    Člen 2

    Opredelitve

    V tem okvirnem sklepu:

    (a) „država izdajateljica“ pomeni državo članico, v kateri je sodišče izdalo odredbo o zaplembi v okviru kazenskih postopkov;

    (b) „država izvršiteljica“ pomeni državo članico, kateri je bila posredovana odredba o zaplembi v izvršbo;

    (c) „odredba o zaplembi“ pomeni dokončno kazen ali ukrep, ki ga je izreklo sodišče po zaključku postopkov v zvezi s kaznivim dejanjem ali dejanji, kar vodi k dokončnemu odvzemu premoženja;

    (d) „premoženje“ pomeni vsakršno premoženje, materialno ali nematerialno, premično ali nepremično, ter pravne dokumente in listine, ki izkazujejo pravni naslov ali pravni interes na tem premoženju, o katerem je sodišče države izdajateljice odredilo, da:

    (i) gre za premoženjsko korist, pridobljeno s kršitvijo, ali ustreza celotni ali delni vrednosti te premoženjske koristi;

    ali

    (ii) predstavlja predmete za izvršitev takšne kršitve;

    (iii) ga je treba zapleniti zaradi uporabe katere koli razširjene pristojnosti zaplembe v državi izdajateljici po členu 3(1) in (2) okvirnega sklepa 2005/212/PNZ;

    ali

    (iv) ga je treba zapleniti na podlagi katere koli druge določbe o razširjenih pristojnostih zaplembe v skladu z zakonodajo države izdajateljice;

    (e) „premoženjska korist“ pomeni katerokoli gospodarsko korist, pridobljeno s kaznivimi dejanji. Korist lahko predstavlja kakršnokoli obliko premoženja;

    (f) „predmeti za kazniva dejanja“ pomenijo kakršne koli predmete, ki se uporabljajo ali so namenjeni uporabi, na katerikoli način, v celoti ali delno, za storitev kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj;

    (g) „kulturni predmeti, ki tvorijo del nacionalne kulturne dediščine“, se opredelijo v skladu s členom 1 Direktive Sveta 93/7/EGS z dne 15. marca 1993 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice ( 6 );

    (h) Kadar kazenski postopek, ki se zaključi z odredbo o zaplembi, vključuje predhodno kršitev kakor tudi pranje denarja, „kaznivo dejanje“ iz člena 8(2)(f) pomeni predhodno kršitev.

    Člen 3

    Določitev pristojnih organov

    1.  Vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta, kateri organ ali organi so po njeni zakonodaji pristojni v skladu s tem okvirnim sklepom, kadar je ta država članica:

    — država izdajateljica,

    — ali

    — država izvršiteljica.

    2.  Ne glede na člen 4(1) in (2) lahko vsaka država članica določi, če je to potrebno zaradi organizacije njenega notranjega sistema, enega ali več centralnih organov, odgovornih za upravno posredovanje in sprejemanje odredb o zaplembi in za pomoč pristojnim organom.

    3.  Generalni sekretariat Sveta državam članicam in Komisiji omogoči dostop do prejetih informacij.

    Člen 4

    Posredovanje odredb o zaplembi

    1.  Kadar gre za odredbe o zaplembi denarnega zneska se lahko odredba o zaplembi skupaj s potrdilom iz odstavka 2, za katerega je standardna oblika določena v Prilogi, posreduje pristojnemu organu države članice, kadar pristojni organ države izdajateljice upravičeno domneva, da ima fizična ali pravna oseba, zoper katero je bila izdana odredba o zaplembi, premoženje ali dohodek v tej državi članici.

    Kadar gre za odredbo o zaplembi določenega premoženja, se lahko odredba o zaplembi in potrdilo posredujeta pristojnemu organu države članice, kadar pristojni organ države izdajateljice upravičeno domneva, da se v tej državi članici nahaja premoženje, ki ga zajema odredba o zaplembi.

    Če ne obstajajo utemeljeni razlogi, s pomočjo katerih bi država izdajateljica lahko določila državo članico, kateri se lahko posreduje odredbo o zaplembi, se odredba o zaplembi lahko posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri ima fizična ali pravna oseba, zoper katero je bila izdana odredba o zaplembi, običajno prebivališče oziroma statutarni sedež.

    2.  Odredbo o zaplembi ali overjeno kopijo, skupaj s potrdilom pristojni organ v državi izdajateljici posreduje neposredno organu v državi izvršiteljici, ki je pristojen za izvršbo na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis pod pogoji, ki državi izvršiteljici omogoča, da dokaže verodostojnost. Izvirnik odredbe o zaplembi ali overjena kopija in izvirnik potrdila se pošljejo državi izvršiteljici, če predloži za to zahtevek. Uradno obveščanje se izvaja neposredno med omenjenimi pristojnimi organi.

    3.  Pristojni organ države izdajateljice podpiše in kar najnatančneje potrdi točnost vsebine potrdila.

    4.  Če organ, pristojen za izvršbo odredbe o zaplembi, ni znan pristojnemu organu v državi izdajateljici, slednji stori vse potrebno, tudi prek kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže, da pridobi informacije od države izvršiteljice.

    5.  Kadar organ v državi izvršiteljici, ki prejme odredbo o zaplembi, ni pristojen za njeno priznavanje in sprejem potrebnih ukrepov za njeno izvršbo, odredbo o zaplembi po uradni dolžnosti posreduje organu, pristojnemu za izvršbo in o tem ustrezno obvesti pristojni organ v državi izdajateljici.

    Člen 5

    Posredovanje odredb o zaplembi eni ali več državam izvršiteljicam

    1.  Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 se lahko odredba o zaplembi v skladu s členom 4 posreduje samo eni državi izvršiteljici.

    2.  Odredba o zaplembi določenega dela premoženja se lahko naenkrat posreduje več kot eni državi izvršiteljici v naslednjih primerih:

    — pristojni organ države izdajateljice upravičeno domneva, da se različni deli premoženja iz odredbe o zaplembi, nahajajo v različnih državah izvršiteljicah,

    — zaplemba določenega dela premoženja, ki ga zajema odredba o zaplembi, zahteva ukrepe v več kot eni državi izvršiteljici,

    — ali

    — pristojni organ države izdajateljice je na podlagi utemeljenih razlogov prepričan, da se del premoženja iz odredbe o zaplembi, nahaja v eni od dveh ali več določenih držav izvršiteljic.

    3.  Odredba o zaplembi denarnega zneska se lahko naenkrat posreduje več kot eni državi izvršiteljici, kadar pristojni organ države izdajateljice meni, da je to posebej potrebno, na primer kadar:

    — zadevno premoženje ni bilo zamrznjeno po Okvirnem sklepu Sveta 2003/577/PNZ,

    — ali

    — vrednost premoženja, ki se lahko zapleni v državi izdajateljici in v katerikoli državi izvršiteljici, verjetno ni zadostna za izvršbo celotnega zneska iz odredbe o zaplembi.

    Člen 6

    Kršitve

    1.  Če dejanja, ki imajo za posledico odredbo o zaplembi, predstavljajo eno ali več od naštetih kršitev, kakor jih opredeljuje zakonodaja države izdajateljice, in je za njih v državi izdajateljici najvišja zagrožena kazen zapora vsaj tri leta, ima odredba o zaplembi za posledico izvršbo brez preverjanja dvojne kaznivosti teh dejanj:

    — udeležba v hudodelski združbi,

    — terorizem,

    — trgovina z ljudmi,

    — spolna zloraba otrok in otroška pornografija,

    — nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

    — nedovoljen promet z orožjem, strelivom in razstrelivi,

    — korupcija,

    — goljufije, vključno s tistimi, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o varovanju finančnih interesov Evropskih skupnosti,

    — pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem,

    — ponarejanje denarja, vključno z eurom,

    — kazniva dejanja, povezana z računalništvom,

    — kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljenim prometom z ogroženimi živalskimi vrstami ter z ogroženimi rastlinskimi vrstami in sortami,

    — omogočanje nezakonitega vstopa in bivanja,

    — umor, huda telesna poškodba,

    — nedovoljeno trgovanje s človeškimi organi in tkivi,

    — ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,

    — rasizem in ksenofobija,

    — organiziran ali oborožen rop,

    — nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

    — goljufija,

    — izsiljevanje in oderuštvo,

    — ponarejanje in piratstvo,

    — ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

    — ponarejanje plačilnih sredstev,

    — nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,

    — nedovoljen promet z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,

    — promet z ukradenimi vozili,

    — posilstvo,

    — požig,

    — kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča,

    — protipravna ugrabitev letal/ladij,

    — sabotaža.

    2.  Svet se lahko soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom pod pogoji iz člena 39(1) PEU kadarkoli odloči, da kršitvam na seznamu iz odstavka 1 doda še druge kategorije kršitev. Na podlagi poročila, ki ga predloži Komisija v skladu s členom 22, Svet preuči, ali je treba seznam razširiti ali spremeniti.

    3.  Država izvršiteljica lahko za kršitve, razen tistih iz odstavka 1, priznavanje in izvršbo odredbe o zaplembi pogojuje s tem, da dejanja, za katera je bila odredba o zaplembi izdana, predstavljajo kršitev, ki po pravu države izvršiteljice dovoljuje zaplembo, ne glede na njene sestavne elemente ali njen opis po pravu države izdajateljice.

    Člen 7

    Priznavanje in izvršba

    1.  Pristojni organi države izvršiteljice brez dodatnih formalnosti priznajo odredbo o zaplembi, posredovano v skladu s členoma 4 in 5 in nemudoma ukrenejo vse potrebno za njeno izvršbo, kolikor se pristojni organi ne odločijo, da se bodo sklicevali na enega izmed razlogov za zavrnitev priznanja ali izvršbe iz člena 8, ali na enega izmed razlogov za odlog izvršbe iz člena 10.

    2.  Če se zahtevek za zaplembo nanaša na določen del premoženja, se pristojni organi v državi izdajateljici in izvršiteljici lahko dogovorijo, če tako dovoljujeta zakonodaji teh držav, da se zaplemba v državi izvršiteljici opravi v obliki zahteve za plačilo denarnega zneska, ki ustreza višini vrednosti premoženja.

    3.  Če se odredba o zaplembi nanaša na denarni znesek, lahko pristojni organi države izvršiteljice, če plačilo ni bilo prejeto, izvršijo odredbo o zaplembi v skladu z odstavkom 1, na katerem koli delu premoženja, ki je na voljo za ta namen.

    4.  Če se odredba o zaplembi nanaša na denarni znesek, lahko pristojni organi države izvršiteljice, če je potrebno, spremenijo znesek za zaplembo v valuto države izvršiteljice po menjalnem tečaju, ki je veljal na dan izdaje odredbe.

    5.  Vsaka država članica lahko navede v izjavi, deponirani pri Generalnem sekretariatu Sveta, da njeni pristojni organi ne bodo priznali in izvršili odredbe o zaplembi v okoliščinah, kadar je bilo odrejeno, da se premoženje zapleni v skladu z razširjenimi pristojnostimi zaplembe iz člena 2(d)(iv). Vsaka takšna izjava se lahko kadarkoli umakne.

    Člen 8

    Razlogi za zavrnitev priznanja ali izvršbe

    1.  Pristojni organ v državi izvršiteljici lahko zavrne priznanje ali izvršbo odredbe o zaplembi, če potrdilo iz člena 4 ni predloženo, je nepopolno ali očitno ne ustreza odredbi.

    2.  Pristojni pravosodni organi države izvršiteljice, kakor je določen v zakonodaji te države, lahko zavrnejo priznanje ali izvršbo odredbe o zaplembi le, če:

    (a) je izvršba odredbe o zaplembi v nasprotju z načelom ne bis in idem;

    (b) v enem izmed primerov iz člena 6(3) dejanje, na katerem temelji odredba o zaplembi, ne predstavlja kršitve, ki po zakonodaji države izvršiteljice dovoljuje zaplembo; vendar pa se v zvezi z davki, dajatvami, carinami in menjalnimi dejavnostmi, izvršba odredbe o zaplembi ne zavrne zato, ker zakonodaja države izvršiteljice ne predvideva iste vrste davkov ali dajatev ali nima enake pravne ureditve na področju davkov, dajatev, carin in menjalnih dejavnosti kakor zakonodaja države izvršiteljice;

    (c) po zakonodaji države izvršiteljice obstaja imuniteta ali privilegij, ki bi preprečila izvršbo domače odredbe o zaplembi zadevnega premoženja;

    (d) zaradi pravic katere koli zainteresirane stranke, vključno s tretjimi osebami v dobri veri, v skladu z zakonodajo države izvršiteljice ni možno izvršiti odredbe o zaplembi, vključno s primeri, ko je to posledica uporabe pravnih sredstev v skladu s členom 9;

    ▼M1

    (e) glede na potrdilo iz člena 4(2) oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odredbo o zaplembi, razen če je v potrdilu navedeno, da je bila oseba v skladu z dodatnimi procesnimi zahtevami, določenimi v nacionalnem pravu države izdajateljice:

    (i) pravočasno

    — osebno povabljena in tako obveščena o predvidenem datumu in kraju sojenja, ki se je zaključilo z odredbo o zaplembi, ali če je bila zadevna oseba dejansko kako drugače uradno obveščena o predvidenem datumu in kraju sojenja, in sicer tako, da je mogoče nedvoumno sklepati, da je bila ta oseba seznanjena z načrtovanim sojenjem,

    — in

    — obveščena, da se odredba o zaplembi lahko izreče, če se sojenja ne udeleži,

    ali

    (ii) je bila seznanjena z načrtovanim sojenjem in je pooblastila pravnega zastopnika, ki ga je imenovala sama ali ga je imenovala država, da jo zastopa na sojenju, in jo je ta zastopnik na sojenju dejansko zastopal,

    ali

    (iii) potem ko ji je bila vročena odredba o zaplembi in je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri ima pravico sodelovati, ki omogoča, da se vsebina zadeve skupaj z novimi dokazi ponovno preučijo, in ki lahko privede do spremembe prvotne odločbe:

    — je oseba izrecno izjavila, da ne izpodbija odredbe o zaplembi,

    — ali

    — ni zahtevala ponovnega sojenja ali vložila pritožbe v ustreznem roku;

    ▼B

    (f) odredba o zaplembi temelji na kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, ki

    — se po zakonodaji države izvršiteljice obravnavajo kot dejanja, v celoti ali delno storjena na njenem ozemlju ali na kraju, ki je enakovreden njenemu ozemlju,

    — ali

    — so bila storjena izven ozemlja države izdajateljice odredbe in zakonodaja države izvršiteljice ne dovoljuje pravnih postopkov v zvezi s takšnimi kršitvami, ki so bile storjene zunaj ozemlja te države;

    (g) ti organi menijo, da je bila odredba o zaplembi izdana v okoliščinah, ko je bilo odrejeno, da se premoženje zapleni v skladu z razširjenimi pristojnostmi za zaplembo iz člena 2(d)(iv);

    (h) je izvršba odredbe o zaplembi v državi izvršiteljici onemogočena zaradi zakonitih zastaralnih rokov, pod pogojem, da dejanja spadajo v pristojnost te države po njeni kazenski zakonodaji.

    3.  Če pristojni organi države izvršiteljice menijo, da:

    — je bila izdana odredba o zaplembi v okoliščinah, ko je bilo odrejeno, da se premoženje zapleni v skladu z razširjenimi pristojnostmi o zaplembi iz člena 2(d)(iii),

    — in

    — je odredba o zaplembi izven področja uporabe možnosti, ki jo je sprejela država izvršiteljica po členu 3(2) Okvirnega sklepa 2005/212/PNZ,

    izvršijo odredbo o zaplembi vsaj v obsegu, ki je za podobne domače primere predviden po nacionalni zakonodaji.

    4.  Preden pristojni organi države izvršiteljice zavrnejo priznanje in izvršba odredbe o zaplembi na podlagi odstavka 2, ali omejijo izvršbo na podlagi odstavka 3, se na primeren način posvetujejo s pristojnimi organi države izdajateljice. Posvetovanje je obvezno, kadar je verjetno, da bo odločitev temeljila na:

    — odstavku 1,

    — odstavku 2(a), (e), (f) ali (g),

    — odstavku 2(d) in informacije niso bile dane v skladu s členom 9(3)

    — ali

    — odstavku 3.

    5.  Kadar odredbe o zaplembi tudi po posvetovanju z državo izdajateljico ni mogoče izvršiti, ker je premoženje, ki je predmet zaplembe, že bilo zaplenjeno, je izginilo, bilo uničeno, ga ni mogoče najti na kraju, navedenem v potrdilu, ali kraj ni bil naveden dovolj natančno, so o tem nemudoma uradno obveščeni pristojni organi države izdajateljice.

    Člen 9

    Pravna sredstva v državi izvršiteljici zoper priznavanje in izvršbo

    1.  Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev pravnih sredstev zoper priznavanje in izvršbo odredbe o zaplembi v skladu s členom 7, za zaščito pravic vsake zainteresirane stranke, vključno s tretjimi osebami v dobri veri. Tožba se vloži pri sodišču v državi izvršiteljici v skladu z zakonodajo te države. Tožba lahko ima po zakonodaji države izvršiteljice suspenzivni učinek.

    2.  Vsebinskih razlogov za izdajo odredbe o zaplembi se ne more izpodbijati na sodišču v državi izvršiteljici.

    3.  Če je tožba vložena pri sodišču v državi izvršiteljici, je o tem nemudoma obveščen pristojni organ države izdajateljice.

    Člen 10

    Odlog izvršbe

    1.  Pristojni organ države izvršiteljice lahko odloži izvršbo odredbe o zaplembi, posredovane v skladu s členoma 4 in 5:

    (a) če v primeru odredbe o zaplembi zneska denarja ti organi ocenijo, da zaradi sočasne izvršbe odredbe o zaplembi v več kot eni državi članici obstaja nevarnost, da bi lahko celotna vrednost, pridobljena na podlagi izvršbe, presegla vrednost, določeno v odredbi o zaplembi;

    (b) v primerih pravnih sredstev iz člena 9;

    (c) kadar bi izvršba odredbe o zaplembi lahko škodovala kazenski preiskavi ali postopku v teku, dokler je to potrebno;

    (d) kadar menijo, da je treba odredbo ali del odredbe prevesti na stroške države izvršiteljice, za toliko časa, kolikor je potrebno za prevod; ali

    (e) kadar je premoženje že predmet postopkov zaplembe v državi izvršiteljici.

    2.  Pristojni organi države izvršiteljice v obdobju odloga sprejmejo vse ukrepe, ki bi jih sprejele v podobnem domačem primeru za preprečitev odtujitve premoženja, zaradi katere ne bi bilo mogoče izvršiti odredbe o zaplembi.

    3.  V primeru odloga v skladu z odstavkom 1(a), pristojni organ države izvršiteljice o tem nemudoma obvesti pristojni prgan države izdajateljice na katerikoli način, ki omogoča pisni zapis in pristojni organ države izdajateljice izpolni obveznosti iz člena 14(3).

    4.  V primerih iz odstavkov 1(b), (c), (d) in (e) poročilo o odlogu, vključno z razlogi za odlog in, če je mogoče, predvideno trajanje odloga, pristojni organ države izvršiteljice nemudoma pošlje pristojnemu organu države izdajateljice, na katerikoli način, ki omogoča pisni zapis.

    Takoj ko ni več razlogov za odlog, pristojni organ države izvršiteljice nemudoma stori vse potrebno za izvršbo odredbe o zaplembi in o tem obvesti pristojni organ države izdajateljice na katerikoli način, ki omogoča pisni zapis.

    Člen 11

    Večkratne odredbe o zaplembi

    Če pristojni organi države izvršiteljice obravnavajo:

    — dve ali več odredb o zaplembi denarnih zneskov, ki so bile izdane proti isti fizični ali pravni osebi in zadevna oseba nima zadostnih sredstev v državi izvršiteljici, ki bi omogočili izvršitev vseh odredb,

    — ali

    — dve ali več odredb o zaplembi istega dela premoženja,

    odločitev o tem, katera odredba o zaplembi se ali se bo izvršila, sprejme pristojni organ države izvršiteljice v skladu z zakonodajo te države, ob upoštevanju vseh okoliščin, ki lahko vključujejo zamrznjena sredstva, relativno resnost in kraj kršitve, datume posameznih odredb in datume posredovanja posameznih odredb.

    Člen 12

    Zakonodaja o izvršbi

    1.  Ne glede na odstavek 3, za izvršbo odredbe velja zakonodaja države izvršiteljice in samo organi te države so pristojni za odločitve o izvršilnem postopku in za določitev vseh drugih ukrepov v tej zvezi.

    2.  Kadar je zadevna oseba sposobna delno ali v celoti predložiti dokaz o zaplembi v katerikoli državi, se pristojni organ države izvršiteljice na kakršenkoli ustrezen način posvetuje s pristojnimi organi države izdajateljice odredbe. V primeru zaplembe premoženjskih koristi se vsak znesek, ki je izterjan na podlagi odredbe o zaplembi v kateri koli državi, ki ni država izvršiteljica, v celoti odšteje od zneska, ki se bo zaplenil v državi izvršiteljici.

    3.  Odredba o zaplembi, izdana zoper pravno osebo, se izvrši tudi če država izvršiteljica ne priznava načela kazenske odgovornosti pravnih oseb.

    4.  Zaradi posredovanja v skladu s členoma 4 in 5 država izvršiteljica ne sme namesto odredbe o zaplembi naložiti drugih ukrepov, vključno z zaporno kaznijo ali drugim ukrepom, ki omejuje svobodo osebe, če se s tem država izdajateljica ne strinja.

    Člen 13

    Amnestija, pomilostitev, ponovna presoja odredbe o zaplembi

    1.  Amnestijo in pomilostitev lahko dovoli država izdajateljica in država izvršiteljica.

    2.  O kakršni koli prošnji za ponovno presojo odredbe o zaplembi lahko odloča samo država izdajateljica.

    Člen 14

    Posledice posredovanja odredb o zaplembi

    1.  Posredovanje odredbe o zaplembi eni ali več državam izvršiteljicam v skladu s členoma 4 in 5 državi izdajateljici ne preprečuje, da sama izvrši odredbo o zaplembi.

    2.  V primeru posredovanja odredbe o zaplembi denarnega zneska eni ali več državam izvršiteljicam, skupna vrednost zneska pridobljenega z izvršbo ne sme presegati najvišjega zneska, določenega v odredbi o zaplembi.

    3.  Pristojni organ države izdajateljice nemudoma obvesti pristojni organ katere koli zadevne države izvršiteljice na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis, če:

    (a) meni, da obstaja nevarnost, da lahko pride do izvršbe, ki presega najvišji znesek, na primer na podlagi informacij, o katerih ga je v skladu s členom 10(3) uradno obvestila država izvršiteljica. V primeru uporabe člena 10(1)(a) pristojni organ države izdajateljice takoj, ko je to mogoče, obvesti pristojni organ države izvršiteljice o tem, da je zadevna nevarnost minila;

    (b) je odredba o zaplembi v celoti ali delno izvršena v državi izdajateljici ali drugi državi izvršiteljici. Določi se znesek, za katerega odredba o zaplembi še ni bila izvršena;

    (c) če po posredovanju odredbe o zaplembi v skladu s členoma 4 in 5, organ države izdajateljice od zadevne osebe prejme denarni znesek, ki ga je zadevna oseba na podlagi odredbe o zaplembi prostovoljno plačala. Uporablja se člen 12(2).

    Člen 15

    Konec izvršbe

    Pristojni organ države izdajateljice nemudoma obvesti pristojni organ države izvršiteljice na katerikoli način, ki omogoča pisni zapis, o vsaki odločitvi ali ukrepu zaradi katerega odredba preneha biti izvršljiva ali je iz katerega koli razloga umaknjena iz države izvršiteljice. Država izvršiteljica zaključi izvršbo odredbe takoj, ko prejme informacije pristojnega organa države izdajateljice o takšni odločitvi ali ukrepu.

    Člen 16

    Razpolaganje z zaplenjenim premoženjem

    1.  Z denarjem, pridobljenim z izvršbo odredbe o zaplembi, upravlja država izvršiteljica na naslednji način:

    (a) če je znesek, pridobljen z izvršbo odredbe o zaplembi enakovreden ali manjši od 10 000 EUR, pripada državi izvršiteljici;

    (b) v vseh ostalih primerih, država izvršiteljica 50 % zneska, pridobljenega z izvršbo odredbe o zaplembi, nakaže državi izdajateljici.

    2.  S premoženjem, ki ni denar, pridobljenim z izvršbo odredbe o zaplembi, država izvršiteljica razpolaga po lastni presoji na enega od naslednjih načinov:

    (a) premoženje lahko proda. V tem primeru z iztržkom od prodaje razpolaga v skladu z odstavkom 1;

    (b) premoženje se lahko prenese na državo izdajateljico. Če gre za odredbo o zaplembi denarnega zneska, se lahko premoženje prenese na državo izdajateljico samo v primeru, če ta država s tem soglaša;

    (c) kadar ni mogoče uporabiti (a) ali (b), lahko država izvršiteljica s premoženjem razpolaga na kakršenkoli drug način v skladu z njeno zakonodajo.

    3.  Ne glede na odstavek 2 od države izvršiteljice ni mogoče zahtevati, da proda ali vrne določene predmete iz odredbe o zaplembi, ki predstavljajo kulturne objekte, ki so del nacionalne dediščine te države.

    4.  Uporabljajo se odstavki 1, 2 in 3, kolikor se država izdajateljica in država izvršiteljica ne dogovorita drugače.

    Člen 17

    Informacije o rezultatu izvršbe

    Pristojni organ države izvršiteljice nemudoma obvesti pristojni organ države izdajateljice na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis:

    (a) o posredovanju odredbe o zaplembi pristojnemu organu, v skladu s členom 4(5);

    (b) o vsaki odločitvi o zavrnitvi priznanja odredbe o zaplembi skupaj z razlogi za odločitev;

    (c) o celotni ali delni zavrnitvi izvršbe odredbe o zaplembi zaradi razlogov iz členov 11, 12(1) in (2) ali 13(1);

    (d) nemudoma o zaključku izvršbe odredbe;

    (e) o uporabi nadomestnih ukrepov v skladu s členom 12(4).

    Člen 18

    Odškodnina

    1.  Ne glede na člen 9(2), kadar je država izvršiteljica po svoji zakonodaji odgovorna za škodo, ki jo je z izvršitvijo odredbe o zaplembi, posredovane v skladu s členoma 4 in 5, povzročila eni izmed zainteresiranih strank iz člena 9, država izdajateljica povrne državi izvršiteljici vse izplačane odškodnine na podlagi odgovornosti do navedene stranke, razen če in kolikor je škoda ali katerikoli del škode nastal izključno zaradi ravnanja države izvršiteljice.

    2.  Odstavek 1 ne posega v zakonodajo držav članic o odškodninskih zahtevkih fizičnih ali pravnih oseb.

    Člen 19

    Jeziki

    1.  Potrdilo se prevede v uradni jezik ali enega izmed uradnih jezikov države izvršiteljice.

    2.  Vsaka država članica lahko navede ob sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje v izjavi, deponirani pri Generalnem sekretariatu Sveta, da bo sprejela prevod v enega ali več drugih uradnih jezikov Evropskih skupnosti.

    Člen 20

    Stroški

    1.  Ne glede na člen 16, države članice ne morejo med seboj terjati povračila stroškov, nastalih zaradi uporabe tega okvirnega sklepa.

    2.  Kadar ima država izvršiteljica stroške, za katere meni, da so visoki ali izredno visoki, lahko predlaga državi izdajateljici delitev stroškov. Država izdajateljica upošteva vsak predlog na podlagi podrobnega opisa, ki ga posreduje država izvršiteljica.

    Člen 21

    Povezava z drugimi sporazumi in dogovori

    Ta okvirni sklep ne vpliva na uporabo dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali dogovorov med državami članicami, kolikor ti sporazumi ali dogovori pomagajo pri nadaljnjem poenostavljanju ali omogočajo postopke za izvršbo odredbe o zaplembi.

    Člen 22

    Izvajanje

    1.  Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom, do 24. novembra 2008.

    2.  Države članice pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedila vseh predpisov, ki v nacionalno zakonodajo prenašajo obveznosti iz tega okvirnega sklepa. Na podlagi poročila, ki ga na podlagi teh informacij pripravi Komisija, Svet do 24. novembra 2009 oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom.

    3.  Generalni sekretariat Sveta uradno obvesti države članice in Komisijo o izjavah na podlagi členov 7(5) in 19(2).

    4.  Država članica s ponavljajočimi se težavami ali pomanjkanjem dejavnosti druge države članice pri vzajemnem priznavanju in izvršbi odredb o zaplembi, ki niso bile rešene na podlagi dvostranskih posvetovanj, lahko obvesti Svet z namenom, da se ovrednoti izvajanje tega okvirnega sklepa na ravni države članice.

    5.  Države članice, ki delujejo kot države izvršiteljice, na začetku koledarskega leta obvestijo Svet in Komisijo o številu primerov, pri katerih je bil uporabljen člen 17(b), in o povzetku razlogov za to.

    Do 24. novembra 2013 Komisija pripravi na podlagi prejetih informacij poročilo, ki so mu priložene vse pobude, ki jih oceni kot ustrezne.

    Člen 23

    Začetek veljavnosti

    Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.



    PRILOGA

    POTRDILO

    iz člena 4 Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi

    (a) Države izdajateljice in izvršiteljiceDržava izdajateljica:Država izvršiteljica:(b) Sodišče, ki je izdalo odredbo o zaplembi:Uradno ime:Naslov:Št. primera:Tel. št. (klicna številka države) (področna koda):Št. faksa (koda države) (področna koda):Elektronska pošta (če obstaja):Jeziki, v katerih se je mogoče sporazumevati s sodiščem:Podatki o kontaktni(-h) osebi(-ah), na katero(-e) se je mogoče obrniti v zvezi s pridobitvijo dodatnih informacij za izvršbo odredbe o zaplembi ali, kjer je to potrebno, za uskladitev izvršbe odredbe o zaplembi, poslane dvema ali več državam izvršiteljicam, ali za prenos denarnih sredstev ali premoženja, pridobljenega med izvršbo, v državo izdajateljico (ime, naziv/položaj, tel. št., št. faksa in morebitna elektronska pošta):

    (c) Organ, pristojen za izvršbo odredbe o zaplembi v državi izdajateljici (če je drugačen kot sodišče iz točke (b)):Uradno ime:Naslov:Tel. št. (klicna številka države) (področna koda):Št. faksa (klicna številka države) (področna koda):Elektronska pošta (če obstaja):Jeziki, v katerih se je mogoče sporazumevati z organom, pristojnim za izvršbo:Podatki o kontaktni(-h) osebi(-ah) za pridobitev dodatnih informacij za izvršbo odredbe o zaplembi ali, kjer je to potrebno, za uskladitev izvršbe odredbe o zaplembi, poslane dvema ali več državam izvršiteljicam, ali za prenos denarnih sredstev ali premoženja, pridobljenega med izvršbo, v državo izdajateljico (ime, naziv/položaj, tel. št., št. faksa in morebitna elektronska pošta):(d) Kadar je za upravno posredovanje in prejemanje odredb o zaplembi v državi izdajateljici odgovoren centralni organ:Naziv centralnega organa:Kontaktna oseba, če obstaja (naziv/položaj in ime):Naslov:Št. primera:Tel. št. (klicna številka države) (področna koda):Št. faksa (klicna številka države) (področna koda):Elektronska pošta (če obstaja):

    (e) Organ ali organi, na katere se je mogoče obrniti (če sta bili izpolnjeni točki (c) in/ali (d)):Na organ, naveden v točki (b)se je mogoče obrniti glede vprašanj o:Na organ, naveden v točki (c)se je mogoče obrniti glede vprašanj o:Na organ, naveden v točki (d)se je mogoče obrniti glede vprašanj o:(f) Kadar odredba o zaplembi sledi odredbi o zamrznitvi, ki je bila državi izvršiteljici posredovana na podlagi Okvirnega sklepa Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvršbi odredb o zamrznitvi premoženja ali dokazov v Evropski uniji (1), sporočite ustrezne informacije za identifikacijo odredbe o zamrznitvi (datum izdaje in posredovanja odredbe o zamrznitvi, organ, kateremu je bil posredovan, referenčna številka, če je na voljo):(g) Kadar je bila odredba o zaplembi posredovana več kot eni državi izvršiteljici, sporočite naslednje podatke:1. Odredba o zaplembi je bila posredovana naslednji(-m) drugi(-m) državi(-am) izvršiteljici(-am) (država in organ):2. Odredba o zaplembi je bila posredovana več kot eni državi izvršiteljici iz naslednjega razloga (označite ustrezno okence):2.1. Kadar odredba o zaplembi zadeva enega ali več določenih delov premoženja:Za določene različne dele premoženja iz odredbe o zaplembi se domneva, da se nahajajo v različnih državah izvršiteljicah.Zaplemba določenega dela premoženja zahteva ukrepanje v več kot eni državi izvršiteljici.Za del premoženja iz odredbe o zaplembi se domneva, da se nahaja v eni izmed navedenih držav izvršiteljic.2.2. Kadar gre za odredbo o zaplembi denarnega zneska:Zadevno premoženje ni bilo predmet ukrepov za zamrznitev na podlagi Okvirnega sklepa 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvršbi odredb o zamrznitvi premoženja ali dokazov v Evropski uniji.Vrednost premoženja, ki se lahko zaseže v državi izdajateljici in v katerikoli državi izvršiteljici, verjetno ni zadostna za izvršbo celotnega zneska, ki ga zajema odredba o zaplembi.Drug(-i) razlog(-i) (pojasnite):(1) UL L 196, 2.8.2003, str. 45.

    (h) Podatki o fizični ali pravni osebi proti kateri je bila izdana odredba o zaplembi:1. V primeru fizične osebePriimek:Ime(-na):Dekliško ime, (če obstaja):Alias, (če obstaja):Spol:Državljanstvo:Identifikacijska številka ali številka socialnega zavarovanja (če je mogoče):Datum rojstva:Kraj rojstva:Zadnji znani naslov:Jezik(-i), ki ga(jih) oseba razume (če so znani):1.1 Če gre za odredbo o zaplembi denarnega zneska:Odredba o zaplembi je posredovana državi izvršiteljici, ker (označite ustrezno okence):(a) država izdajateljica upravičeno domneva, da ima oseba, proti kateri je izdana odredba o zaplembi, premoženje ali dohodek v državi izvršiteljici. Dodajte naslednje podatke:Razlogi za domnevo, da ima oseba premoženje/dohodek:Opis premoženja/vira dohodka osebe:Lokacija premoženja/vira dohodka osebe (če ni znano, zadnja znana lokacija):(b) ni utemeljenih razlogov iz točke (a), na podlagi katerih bi država izdajateljica lahko določila državo članico, kateri lahko posreduje odredbo o zaplembi, medtem ko ima oseba, proti kateri je bila izdana odredba o zaplembi, običajno prebivališče v državi izvršiteljici. Dodajte naslednje podatke:Običajno prebivališče v državi izvršiteljici:

    1.2 Če gre za odredbo o zaplembi določenega dela premoženja:Odredba o zaplembi je poslana državi izvršiteljici, ker (označite ustrezno okence):(a) se določen del premoženja nahaja v državi izvršiteljici. Glej točko (i).(b) država izdajateljica upravičeno domneva, da se vse ali del premoženja iz odredbe o zaplembi, nahaja v državi izvršiteljici. Dodajte naslednje podatke:Razlogi za domnevo, da se določeni deli premoženja nahajajo v državi izvršiteljici:(c) ni utemeljenih razlogov iz točke (b), na podlagi katerih bi država izdajateljica lahko določila državo članico, kateri lahko posreduje odredbo o zaplembi, medtem ko ima oseba, proti kateri je bila izdana odredba o zaplembi, običajno prebivališče v državi izvršiteljici. Dodajte naslednje podatke:Običajno prebivališče v državi izvršiteljici:2. V primeru pravne osebe:Ime:Oblika pravne osebe:Registrska številka (če je na voljo) (1):Sedež registracije (če je na voljo)) (1):Naslov pravne osebe:2.1. Če odredba o zaplembi zadeva denarni znesek:Odredba o zaplembi je poslana državi izvršiteljici, ker (označite ustrezno okence):(a) država izdajateljica upravičeno domneva, da ima pravna oseba, proti kateri je izdana odredba o zaplembi, premoženje ali dohodek v državi izvršiteljici. Dodajte naslednje podatke:Razlogi za domnevo, da ima pravna oseba premoženje/dohodek:Opis premoženja/vira dohodka pravne osebe:Lokacija premoženja/vira dohodka pravne osebe (če ni znan, zadnji znani kraj):(1) Če se odredba o zaplembi posreduje državi izvršiteljici zato, ker ima pravna oseba, proti kateri je bila izdana odredba o zaplembi, registrirani sedež v tej državi, je treba vnesti matično številko in statutarni sedež.

    (b) ni utemeljenih razlogov iz točke (a), na podlagi katerih bi država izdajateljica lahko določila državo članico, kateri lahko pošlje odredbo o zaplembi, medtem, ko ima pravna oseba, proti kateri je bila izdana odredba o zaplembi, statutarni sedež v državi izvršiteljici. Dodajte naslednje podatke:Statutarni sedež registracije v državi izvršiteljici:2.2. Če gre za odredbo o zaplembi dela premoženja:Odredba o zaplembi je poslana državi izvršiteljici, ker (označite ustrezno okence):(a) se deli premoženja nahajajo v državi izvršiteljici. Glej točko (i).(b) država izdajateljica upravičeno domneva, da se vse ali del premoženja iz odredbe o zaplembi, nahaja v državi izvršiteljici. Dodajte naslednje podatke:Razlogi za domnevo, da se del premoženja nahaja v državi izvršiteljici:(c) ni utemeljenih razlogov iz točke (b), na podlagi katerih bi država izdajateljica lahko določila državo članico, kateri lahko posreduje odredbo o zaplembi, medtem, ko ima pravna oseba, proti kateri je bila izdana odredba o zaplembi, statutarni sedež v državi izvršiteljici. Dodajte naslednje podatke:Statutarni sedež v državi izvršiteljici:(i) Odredba o zaplembiOdredba o zaplembi je bila izdana dne (datum):Odredba o zaplembi je postala dokončna dne (datum):Referenčna številka odredbe o zaplembi (če obstaja):

    1 Podatki o vrsti odredbe o zaplembi1.1. Označite (odkljukajte ustrezno okence(-a)), ali odredba o zaplembi zadevadenarni znesekZnesek, potreben za izvršbo v državi izvršiteljici, z navedbo valute (s številko in besedo):Skupni znesek, zajet v odredbi o zaplembi, z navedbo valute (s številko in besedo):Določeni deli premoženjaOpis določenih delov premoženja:Lokacija določenih delov premoženja (če ni znana, zadnja znana lokacija):Kadar odredba o zaplembi dela premoženja zahteva ukrepanje v več kot eni državi izvršiteljici, opis ukrepov, ki jih je treba izvesti:1.2. Sodišče je sklenilo, da je premoženje (označite ustrezno okence (-a)):(i) pridobljeno s kršitvijo ali ustreza celotni ali delni vrednosti tako pridobljenih premoženjskih koristi;(ii) pripomoček za tako kršitev;(iii) treba zaseči zaradi uporabe razširjenih pristojnosti za zaplembo v državi izdajateljici, kot je podrobno opredeljeno v (a), (b) in (c). Odločitev izhaja iz mnenja sodišča, ki je na podlagi določenih dejstev trdno prepričano, da je bilo zadevno premoženje pridobljeno s:(a) kriminalnimi dejavnostmi obdolžene osebe v obdobju pred obsodbo za zadevno kršitev, ki jo sodišče označuje za primerno glede na okoliščine posameznega primera; ali(b) podobnimi kriminalnimi dejavnostmi obdolžene osebe v obdobju pred obsodbo za zadevno kršitev, ki jo sodišče označuje za primerno glede na okoliščine posameznega primera; ali(c) kriminalno dejavnostjo obsojene osebe in kjer je bilo ugotovljeno, da je vrednost premoženja nesorazmerna z zakonitim dohodkom te osebe.

    (iv) treba zaseči na podlagi katere koli druge določbe o razširjenih pristojnostih za zaplembo po pravu države izdajateljice;Če gre za dve ali več kategorij zaplembe opredelite, katero premoženje je zaplenjeno glede na posamezno kategorijo:2. Podatki o kaznivem(-ih) dejanju(-ih), ki je(so) privedlo(-a) do odredbe o zaplembi2.1. Povzetek dejstev in opis okoliščin v katerih je(so) bila(-e) storjena(-e) kršitev(-e), ki je(so) privedla(-e) do odredbe o zaplembi, vključno s časom in krajem2.2. Vrsta in pravna klasifikacija kršitve/kršitev, ki je(so) privedla(-e) do odredbe o zaplembi, in zakonske določbe/zakoni, na osnovi katerih je bila sprejeta odločitev:2.3. Po potrebi označite eno ali več naslednjih okenc, s katerim(-i) je(so) povezana(-e) kršitev(-e), opredeljena(-e) v točki 2, če je za kršitev(-e) v državi izdajateljici najvišja zagrožena kazen zapora vsaj treh let:sodelovanje v hudodelski združbi;terorizem;trgovina z ljudmi;spolna zloraba otrok in otroška pornografija;nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi;nedovoljen promet z orožjem, strelivom in eksplozivom;korupcija;goljufije, vključno s tistimi, ki vplivajo na finančne interese Evropskih skupnosti v smislu Konvencije z dne 26. julija 1995 o varovanju finančnih interesov Evropskih skupnosti;

    pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem;ponarejanje denarja, vključno z eurom;kazniva dejanja, povezana z računalništvom;kazniva dejanja zoper okolje, vključno z nedovoljenim prometom z ogroženimi živalskimi vrstami in ogroženimi rastlinskimi vrstami in sortami;omogočanje nezakonitega vstopa in bivanja;umor, huda telesna poškodba;nedovoljeno trgovanje s človeškimi organi in tkivi;ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev;rasizem in ksenofobija;organiziran ali oborožen rop;nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,goljufija;izsiljevanje in oderuštvo;ponarejanje in piratstvo;ponarejanje upravnih listin in trgovanje z njimi;ponarejanje plačilnih sredstev;nedovoljen promet s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti;nedovoljen promet z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi;trgovanje z ukradenimi vozili;posilstvo;požig;kazniva dejanja, ki sodijo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča;protipravna ugrabitev letal/ladij;sabotaža.

    2.4 Kolikor kršitev(-e) iz točke 2.2, ki je(so) privedla(-e) do odredbe o zaplembi, ni(so) zajeta(-e) v točki 2.3, podrobno opišite zadevno(-e) kršitev(-e) (opis mora zajemati dejanske kriminalne dejavnosti v tej zvezi (v nasprotju, na primer, s pravnimi klasifikacijami):(j) Postopek, ki je privedel do odredbe o zaplembiOznačite naslednje informacije v zvezi s postopkom, ki je privedel do odredbe o zaplembi (odkljukajte ustrezno(-a) okence(-a)):(a) Zadevna oseba se je osebno udeležila postopka.(b) Zadevna oseba se ni osebno udeležila postopka, temveč jo je zastopal pravni zastopnik.(c) Zadevna oseba se ni osebno udeležila postopka in je ni zastopal pravni zastopnik. Potrjuje se:da je bila oseba obveščena, osebno ali preko zastopnika, pristojnega po nacionalnem pravu, o postopku v skladu s pravom države izdajateljice, alida je oseba navedla, da ne izpodbija odredbe o zaplembi.(k) Pretvorba in prenos premoženja1. Če odredba o zaplembi zadeva določen del premoženja, navedite ali država izdajateljica dovoljuje, da se zaplemba v državi izvršiteljici izvede v obliki izplačila denarne protivrednosti za premoženje.dane2. Če odredba o zaplembi zadeva denarni znesek, navedite ali se razen denarja tudi drugo premoženje, pridobljeno z izvršbo odredbe o zaplembi, lahko prenese v državo izdajateljico:dane

    ►(1) M1  

    (l) Nadomestni ukrepi, vključno z zapornimi kaznimi1. Navedite, ali država izdajateljica dovoljuje državi izvršiteljici uporabo nadomestnih ukrepov, kadar ni mogoče niti v celoti niti delno izvršiti odredbe o zaplembi.dane2. Če da, navedite katere kazni se lahko uporabijo (vrsto in najvišjo kazen):Zapor (najdaljše obdobje):Javna (ali enakovredna) dela (najdaljše obdobje):Druge kazni (opis):(m) Druge okoliščine v zvezi s primerom (neobvezni podatki):(n) Odredba o zaplembi je priložena potrdilu.Podpis organa, ki izdaja potrdilo in/ali njegovega zastopnika, ki potrjuje točnost vsebine potrdila:Ime in priimek:Delovno mesto (naziv/položaj):Dne:Uradni pečat (če obstaja):


    ( 1 ) UL C 184, 2.8.2002, str. 8.

    ( 2 ) Mnenje z dne 20. novembra 2002. (UL C 25E, 29.1.2004, str. 205).

    ( 3 ) UL L 182, 5.7.2001, str. 1.

    ( 4 ) UL L 196, 2.8.2003, str. 45.

    ( 5 ) UL L 68, 15.3.2005, str. 49.

    ( 6 ) UL L 74, 27.3.1993, str. 74. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 187, 10.7.2001, str. 43).

    Top