ohranjanje morskih bioloških virov in upravljanje ribištev in flot, ki izkoriščajo te vire;

kar zadeva tržne in finančne ukrepe za podporo izvajanju skupne ribiške politike, sladkovodne biološke vire, ribogojstvo ter predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva.

se izvajajo na ozemlju držav članic, za katere se uporablja Pogodba;

se izvajajo v vodah Unije, tudi kadar jih izvajajo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so registrirana v njih;

jih izvajajo ribiška plovila Unije zunaj voda Unije ali

jih izvajajo državljani držav članic brez poseganja v primarno odgovornost države zastave.

postopno odpravlja zavržke za vsak primer posebej in ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, pri čemer preprečuje in čim bolj zmanjšuje neželen ulov in postopno zagotavlja iztovarjanje ulova;

po potrebi zagotavlja najboljšo uporabo neželenega ulova, ne da bi pri tem ustvarila trg za tak ulov, ki je pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja;

zagotavlja pogoje za gospodarsko donosen in konkurenčen sektor ribolova in predelave rib ter z ribolovom povezane dejavnosti na kopnem;

zagotavlja ukrepe, s katerimi se ribolovna zmogljivost flot prilagodi ravnem ribolovnih možnosti, skladnih z odstavkom 2, da se zagotovi gospodarska donosnost flot brez prekomernega izkoriščanja morskih bioloških virov;

spodbuja razvoj dejavnosti trajnostnega ribogojstva v Uniji ter tako prispeva k preskrbi s hrano, varnosti in zaposlovanju;

prispeva k primernemu življenjskemu standardu tistih, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, pri čemer upošteva obalno ribištvo in socio-ekonomske vidike;

prispeva k učinkovitemu in preglednemu notranjemu trgu za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva ter k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, ki se tržijo v Uniji;

upošteva interese tako potrošnikov kot proizvajalcev;

spodbuja dejavnosti priobalnega ribolova, pri čemer upošteva socio-ekonomske vidike;

je skladna z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem doseganja dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določen v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES, in z drugimi politikami Unije.

"vode Unije" pomeni vode pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic, razen voda, ki so sosednje ozemljem iz Priloge II k Pogodbi;

"morski biološki viri" pomeni razpoložljive in dostopne žive morske vodne vrste, vključno z anadromnimi in katadromnimi vrstami med njihovim življenjem v morju;

"sladkovodni biološki viri" pomeni razpoložljive in dostopne žive sladkovodne vrste;

"ribiško plovilo" pomeni katero koli plovilo, ki je opremljeno za gospodarsko izkoriščanje morskih bioloških virov, ali past za modroplavutega tuna;

"ribiško plovilo Unije" pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

"vstop v ribiško floto" pomeni registracijo ribiškega plovila v registru ribiških plovil države članice;

"največji trajnostni donos" pomeni največji donos v teoretičnem ravnovesju, ki se lahko v povprečju stalno ulovi v staležu v obstoječih povprečnih okoljskih razmerah, ne da bi bistveno vplivali na proces razmnoževanja;

"previdnostni pristop k upravljanju ribištva" iz člena 6 Sporazuma Združenih narodov o staležih rib pomeni pristop, v skladu s katerim pomanjkanje ustreznih znanstvenih informacij ne sme upravičiti odložitve ali nesprejetja ukrepov upravljanja za ohranitev ciljnih vrst, z njimi povezanih ali od njih odvisnih vrst in neciljnih vrst ter njihovega okolja;

"ekosistemski pristop k upravljanju ribištva" pomeni celosten pristop k upravljanju ribištva, ki je znotraj ekološko smiselnih meja in katerega namen je upravljati uporabo naravnih virov, ob upoštevanju ribolova in drugih človekovih dejavnosti, in hkrati ohranjati tako biološko bogastvo kot biološke procese, potrebne za zaščito sestave, strukture in delovanja habitatov zadevnega ekosistema, pri tem pa upoštevati znane in neznane biotske, nebiotske in človeške dejavnike v ekosistemih;

"zavržki" pomeni ulov, ki se vrne v morje;

"ribolov z majhnim vplivom" pomeni uporabo selektivnih ribolovnih tehnik, ki imajo majhen negativen vpliv na morski ekosistem ali imajo lahko nizke emisije goriva ali oboje;

"selektivni ribolov" pomeni ribolov z ribolovnimi metodami ali orodji, ki so med ribolovnimi operacijami ciljno usmerjena in ulovijo le organizme določene vrste in velikosti, neciljnim organizmom pa se lahko izogne ali se jih izpusti nepoškodovane;

"raven ribolovne umrljivosti" pomeni stopnjo, pri kateri se biomasa in posamezni primerki izločijo iz staleža z ribolovnimi dejavnostmi v določenem obdobju;

"stalež" pomeni morski biološki vir, ki je prisoten na zadevnem območju upravljanja;

"omejitev ulova" pomeni, kot je ustrezno, bodisi količinsko omejitev ulova staleža rib ali skupine staležev rib v danem obdobju, kadar za te staleže rib ali skupine staležev rib velja obveznost iztovarjanja, bodisi količinsko omejitev za iztovarjanje staleža rib ali skupine staležev rib v danem obdobju, za katere obveznost iztovarjanja ne velja;

"referenčna točka ohranjanja" pomeni vrednosti parametrov populacij staležev rib (kot je biomasa ali raven ribolovne umrljivosti), ki se uporabljajo pri upravljanju ribištva, na primer glede na sprejemljivo raven biološkega tveganja ali želeno raven donosa;

"najmanjša referenčna velikost ohranjanja" pomeni velikost živih morskih vodnih vrst, ob upoštevanju zrelosti, določeno v pravu Unije, pod katero se uporabljajo omejitve ali spodbude, s katerimi se preprečuje ulov v okviru ribolovnih dejavnosti; te velikosti po potrebi nadomeščajo najmanjšo velikost iztovarjanja;

"stalež znotraj varnih bioloških mej" pomeni veliko verjetnost, da je ocenjena biomasa drstitvenega staleža ob koncu prejšnjega leta višja od mejne referenčne točke za biomaso (Blim) in je njena ocenjena raven ribolovne umrljivosti v prejšnjem letu nižja od mejne referenčne točke za raven ribolovne umrljivosti (Flim);

"zaščitni ukrep" pomeni previdnostni ukrep, namenjen izogibanju neželenim dogodkom;

"tehnični ukrep" pomeni ukrep, ki ureja sestavo ulovov po vrstah in velikosti ter vplive na sestavne dele ekosistema, ki so posledica ribolovnih dejavnosti, prek vzpostavitve pogojev uporabe in strukture ribolovnega orodja ter omejevanjem dostopa do ribolovnih območij;

"ribolovni napor" pomeni produkt zmogljivosti in dejavnosti ribiškega plovila; za skupino ribiških plovil je to vsota ribolovnih naporov vseh plovil v skupini;

"država članica z neposrednim upravljalnim interesom" pomeni državo članico z interesom, ki ga sestavljajo bodisi ribolovne možnosti bodisi ribištvo v izključni ekonomski coni zadevne države članice, ali – v Sredozemskem morju – tradicionalni ribolov na odprtem morju;

"prenosljive ribolovne koncesije" pomenijo preklicljive pravice uporabnika do določenega dela ribolovnih možnosti, dodeljenih državi članici ali določenih v načrtih upravljanja, ki jih država članica sprejme v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 ( 1 ), ki jih imetnik lahko prenese;

"ribolovna zmogljivost" pomeni tonažo plovila v BT (bruto tonaža) in njegovo moč v kW (kilovati), kakor je opredeljena v členih 4 in 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 2930/86 ( 2 );

"ribogojstvo" pomeni rejo ali gojenje vodnih organizmov z uporabo metod, ki so namenjene povečanju proizvodnje zadevnih organizmov prek naravnih zmogljivosti okolja, pri čemer organizmi ves čas vzreje ali gojenja vse do pobiranja in vključno z njim ostanejo v lasti fizične ali pravne osebe;

"dovoljenje za gospodarski ribolov" pomeni dovoljenje, kot je opredeljeno v točki 9 člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 ( 3 );

"dovoljenje za ribolov" pomeni dovoljenje, kot je opredeljeno v točki 10 člena 4 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

"ribolovna dejavnost" pomeni iskanje rib, metanje, namestitev, vlečenje in izvleko ribolovnega orodja, prenos ulova na krov, pretovarjanje, obdržanje na krovu, predelavo na krovu, premestitev, rejo v mrežastih kletkah, pitanje in iztovarjanje rib in ribiških proizvodov;

"ribiški proizvodi" pomeni vodne organizme, pridobljene s kakršno koli ribolovno dejavnostjo, ali proizvode iz njih;

"gospodarski subjekt" pomeni fizično ali pravno osebo, ki vodi ali ima kakršno koli podjetje, ki izvaja katero koli od dejavnosti, povezanih s katero koli stopnjo proizvodnje, predelave, trženja, distribucije in maloprodaje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

"hujša kršitev" pomeni kršitev, ki je kot taka opredeljena v zadevnem pravu Unije, med drugim v členu 42(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 ( 4 ) in členu 90(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009;

"končni uporabnik znanstvenih podatkov" pomeni organ, ki ima z raziskovalnega ali upravljalnega vidika interes za znanstveno analizo podatkov o ribiškem sektorju;

"presežek dovoljenega ulova" pomeni del dovoljenega ulova, ki ga obalna država ne izkoristi, zato se skupna stopnja izkoriščanja za posamezne staleže ohrani pod ravnmi, pri katerih se lahko ti staleži obnovijo, in se lahko ohranijo populacije lovljenih vrst nad želenimi ravnmi na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja;

"proizvodi iz ribogojstva" pomeni vodne organizme v kateri koli fazi njihovega življenjskega cikla, pridobljene s kakršno koli dejavnostjo ribogojstva, ali proizvode iz njih;

"biomasa drstitvenega staleža" pomeni oceno mase rib iz posameznega vira, ki se razmnožujejo v določenem obdobju, in vključuje samce in samice ter ribe, ki se razmnožujejo živorodno;

"mešani ribolov" pomeni ribolov, pri katerem je prisotna več kot ena vrsta rib in pri katerem bodo pri isti ribolovni operaciji verjetno ulovljene različne vrste;

"sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu" pomeni mednarodne sporazume, sklenjene s tretjo državo za pridobitev dostopa do voda in virov za trajnostno izkoriščanje deleža presežka morskih bioloških virov v zameno za finančno nadomestilo Unije, ki lahko vključuje podporo sektorju.

"Severno morje" pomeni območja ICES ( 5 ) IIIa in IV;

"Baltsko morje" pomeni območja ICES IIIb, IIIc in IIId;

"severozahodne vode" pomeni območja ICES V (razen Va in samo vode Unije območja Vb), VI in VII;

"jugozahodne vode" pomeni območja ICES VIII, IX in X (vode okoli Azorov) in območja CECAF ( 6 ) 34.1.1, 34.1.2 in 34.2.0 (vode okoli Madeire in Kanarskih otokov);

"Sredozemsko morje" pomeni morske vode Sredozemlja vzhodno od črte 5°36′ zahodno;

"Črno morje" pomeni zemljepisno podobmočje GFCM, kot je opredeljeno v Resoluciji GFCM/33/2009/2.

večletne načrte iz členov 9 in 10;

cilje za ohranjanje in trajnostno izkoriščanje staležev in povezane ukrepe, da bi se čim bolj zmanjšal vpliv ribolova na morsko okolje;

ukrepe za prilagoditev ribolovne zmogljivosti ribiških plovil razpoložljivim ribolovnim možnostim;

spodbude, tudi ekonomske, kot so ribolovne možnosti, ki pospešujejo ribolovne metode, ki prispevajo k bolj selektivnemu ribolovu, preprečevanju in zmanjševanju neželenega ulova v čim večji meri ter ribolovu z majhnim vplivom na morski ekosistem in ribolovne vire;

ukrepe za določanje in dodeljevanje ribolovnih možnosti;

ukrepe za dosego ciljev iz člena 15;

najmanjše referenčne velikosti ohranjanja;

izvajanje pilotnih projektov o nadomestnih tehnikah upravljanja ribolova in orodjih, ki povečujejo selektivnost ali zmanjšujejo negativni vpliv ribolovnih dejavnosti na morsko okolje;

ukrepe, potrebne za izpolnjevanje obveznosti na podlagi okoljske zakonodaje Unije, sprejete v skladu s členom 11;

tehnične ukrepe iz odstavka 2.

lastnosti ribolovnega orodja in predpise o njegovi uporabi;

specifikacije v zvezi z izdelavo ribolovnega orodja, vključno s:

omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih;

zahteve, da ribiška plovila za določeno minimalno obdobje prenehajo opravljati dejavnost na določenem območju zaradi zaščite začasnih koncentracij ogroženih vrst, drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja in drugih občutljivih morskih virov;

posebne ukrepe, da bi se čim bolj zmanjšal negativen vpliv ribolovnih dejavnosti na biotsko raznovrstnost v morjih in morske ekosisteme, vključno z ukrepi, da se čim bolj prepreči in zmanjša neželen ulov.

posamezne vrste ali

v primeru mešanega ribolova ali če je dinamika staležev medsebojno povezana, ribištvo, ki izkorišča več staležev na ustreznem geografskem območju, ob upoštevanju znanja o medsebojnih vplivih med staleži rib, ribištvom in morskimi ekosistemi.

področje uporabe v smislu staležev, ribištva in območja, za katere se večletni načrt uporablja;

cilje, ki so skladni s cilji iz člena 2 in z ustreznimi določbami členov 6 in 9;

merljive cilje, kot so ravni ribolovne umrljivosti in/ali biomasa drstitvenega staleža;

jasno določene roke za dosego merljivih ciljev;

referenčne točke ohranjanja, skladne s cilji iz člena 2;

cilje za ohranitvene in tehnične ukrepe, ki se sprejmejo za dosego ciljev iz člena 15, ter ukrepe, s katerimi se prepreči ali čim bolj zmanjša neželen ulov;

zaščitne ukrepe za zagotavljanje uresničevanja merljivih ciljev in po potrebi sanacijske ukrepe, vključno s primeri, pri katerih je trajnost staleža ogrožena zaradi vse slabše razpoložljivosti ali kakovosti podatkov.

druge ohranitvene ukrepe, zlasti ukrepe za postopno odpravo zavržkov, ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, ali za čim večje zmanjšanje negativnega vpliva ribolova na ekosistem, ki se po potrebi nadalje opredeli v skladu s členom 18;

merljive kazalnike za redno spremljanje in ocenjevanje napredka pri doseganju ciljev iz večletnega načrta;

po potrebi posebne cilje za sladkovodni del življenjskega cikla anadromnih in katadromnih vrst.

najpozneje od 1. januarja 2015:

najpozneje od 1. januarja 2015 za vrste, ki opredeljujejo ribištvo, in najpozneje 1. januarja 2017 za vse druge vrste v ribištvih v vodah Unije v Baltskem morju za vrste, za katere veljajo omejitve ulova, ki niso zajete v točki (a);

najpozneje od 1. januarja 2016 za vrste, ki opredeljujejo ribištvo, in najpozneje 1. januarja 2019 za vse druge vrste v:

najpozneje od 1. januarja 2017 za vrste, ki opredeljujejo ribištvo, in najpozneje 1. januarja 2019 za vse druge vrste v ribištvih, ki niso zajeta v točki (a), v Sredozemskem morju, Črnem morju ter v vseh drugih vodah Unije in vodah zunaj voda Unije, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav.

vrste, katerih ulov je prepovedan in ki so kot take opredeljene v pravnem aktu Unije, sprejetem na področju skupne ribiške politike;

vrste, za katere znanstveni dokazi, v katerih so upoštevane lastnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistemov, kažejo visoko stopnjo preživetja;

ulovi, za katere veljajo izjeme de minimis;

ribo, na kateri se kažejo poškodbe zaradi plenilcev.

posebne določbe o ribolovu ali vrstah, za katere velja obveznost iztovarjanja iz odstavka 1, kot so tehnični ukrepi iz člena 7(2), katerih namen je povečati selektivnost orodja ali zmanjšati ali, kolikor je mogoče, odpraviti naključni ulov;

opredelitev izjem od obveznosti iztovarjanja za vrste iz točke (b) odstavka 4;

določbe za izjeme de minimis v višini do 5 % celotnega letnega ulova vseh vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja iz odstavka 1. Izjema de minimis se uporablja v naslednjih primerih:

Ulovi iz te določbe iz te točke se ne odštejejo od zadevnih kvot, vendar pa so vsi ti ulovi v celoti evidentirani.

V prehodnem obdobju štirih let se odstotek celotnega letnega ulova iz te točke poveča:

določbe o dokumentiranju ulova;

po potrebi, določitev najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja v skladu s členom 10.

so skladna s cilji iz člena 2;

so skladna s področjem uporabe in cilji zadevnega ohranitvenega ukrepa;

so skladna s področjem uporabe ter učinkovito izpolnjujejo cilje in merljive cilje, določene v zadevnem večletnem načrtu,

so vsaj tako stroga kot ukrepi iz prava Unije.

se uporabljajo le za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice, ali v primeru ribolovnih dejavnosti, ki jih ne izvaja ribiško plovilo, za osebe s stalnim prebivališčem ali sedežem na delu ozemlju, za katerega se uporablja Pogodba;

so skladni s cilji iz člena 2;

so vsaj tako strogi kot ukrepi iz prava Unije.

stanja izkoriščenih morskih bioloških virov;

ravni ribolova in vpliva, ki ga imajo ribolovne dejavnosti na morske biološke vire in morske ekosisteme, ter

socio-ekonomske uspešnosti sektorjev ribištva, ribogojstva in predelave v vodah Unije in zunaj njenih voda.

natančnost in zanesljivost ter pravočasno zbiranje;

uporaba mehanizmov usklajevanja, da se prepreči podvajanje zbiranja podatkov za različne namene;

varno shranjevanje in zaščita zbranih podatkov v računalniško podprtih zbirkah podatkov ter po potrebi javni dostop do teh podatkov, tudi v agregatni obliki, ob zagotavljanju zaupnosti;

dostop Komisije ali organov, ki jih imenuje, do nacionalnih zbirk podatkov in sistemov, ki se uporabljajo za obdelavo zbranih podatkov za namene preverjanja obstoja in kakovosti podatkov;

pravočasno dajanje ustreznih podatkov in pripadajočih metodologij, na podlagi katerih se pridobivajo, na voljo organom, ki imajo z raziskovalnega ali upravljalnega vidika interes za znanstveno analizo podatkov v ribiškem sektorju, in vsem drugim zainteresiranim stranem, razen v okoliščinah, ko se v skladu z veljavnim pravom Unije zahtevata varstvo in zaupnost.

dejavno podpira razvoj znanstvenega znanja in svetovanja ter k njemu prispeva;

izboljšuje skladnost pobud Unije z vidika politike, pri čemer posebno pozornost namenja okolju, trgovini in razvoju, pa tudi doslednost ukrepov, sprejetih v okviru razvojnega sodelovanja ter znanstvenega, tehničnega in gospodarskega sodelovanja;

prispeva k trajnostnim, gospodarsko donosnim ribolovnim dejavnostim in spodbuja zaposlovanje v Uniji;

zagotavlja, da ribolovne dejavnosti Unije izven njenih voda temeljijo na istih načelih in standardih, kot so tisti v veljavnem pravu Unije na področju skupne ribiške politike, ob hkratnem spodbujanju konkurenčnih pogojev, ki so enaki za vse gospodarske subjekte Unije in za gospodarske subjekte iz tretjih držav;

v vseh mednarodnih sferah spodbuja in podpira potrebne ukrepe za izkoreninjenje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova;

spodbuja tudi vzpostavitev in okrepitev odborov o skladnosti regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, redne neodvisne preglede uspešnosti in ustrezne ukrepe za izboljšanje, tudi odvračilne in učinkovite kazni, ki se uporabljajo na pregleden in nediskriminatoren način.

se krije del stroškov dostopa do ribolovnih virov v vodah tretje države; del stroškov dostopa do ribolovnih virov, ki jih krijejo lastniki plovil Unije, se oceni za vsak sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu posebej ali protokol k njemu; ta del je pravičen, nediskriminatoren in skladen s koristmi, pridobljenih na podlagi pogojev dostopa;

se vzpostavi okvir upravljanja, ki vključuje razvoj in vzdrževanje potrebnih znanstvenih in raziskovalnih institucij, spodbujanje dejavnosti posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ter zmogljivost spremljanja in nadzora ter druge elemente krepitve zmogljivosti, ki se nanašajo na razvoj politike trajnostnega ribištva tretje države. Takšna finančna pomoč je odvisna od doseganja specifičnih rezultatov ter dopolnjuje razvojne projekte in programe, ki se izvajajo v zadevni tretji državi, in je skladna z njimi.

izboljšanje konkurenčnosti sektorja ribogojstva ter podpora razvoju in inovacijam v sektorju;

zmanjšanje upravnega bremena ter povečanje učinkovitosti izvajanja zakonodaje Unije, ki se odziva na potrebe zainteresiranih strani;

spodbujanje gospodarske dejavnosti;

diverzifikacija in izboljšanje kakovosti življenja na obalnih in celinskih območjih;

vključitev dejavnosti ribogojstva v pomorsko, obalno in celinsko prostorsko načrtovanje.

upravna poenostavitev, zlasti kar zadeva ocene, študije učinka in dovoljenja;

razumna gotovost gospodarskih subjektov na področju ribogojstva v zvezi z dostopom do voda in prostora;

kazalniki okoljske, ekonomske in socialne trajnosti;

ocena drugih možnih čezmejnih učinkov, zlasti na morske biološke vire in morske ekosisteme v sosednjih državah članicah;

ustvarjanje sinergije med nacionalnimi raziskovalnimi programi ter sodelovanje med industrijo in znanstveniki;

spodbujanje konkurenčne prednosti trajnostne in visoko kakovostne hrane;

spodbujanje ribogojnih dejavnosti in raziskav z namenom okrepitve pozitivnih vplivov na okolje in ribolovne vire ter zmanjšanja negativnih vplivov, vključno z zmanjšanjem pritiska na staleže rib, ki se uporabljajo za proizvodnjo krme, in povečanjem učinkovitosti rabe virov.

prispeva k doseganju ciljev iz člena 2 in zlasti k trajnostnem izkoriščanju živih morskih bioloških virov;

ribiškemu sektorju in sektorju ribogojstva omogoči uporaba skupne ribiške politike na ustrezni ravni;

poveča konkurenčnost ribiškega sektorja in sektorja ribogojstva Unije, zlasti konkurenčnost proizvajalcev;

izboljšata preglednost in stabilnost trgov, zlasti kar zadeva ekonomsko znanje in poznavanje trgov Unije za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva v celotni dobavni verigi, zagotovi bolj uravnotežena razporeditev dodane vrednosti po celotni oskrbovalni verigi sektorja, izboljša, obveščenost potrošnikov in poveča ozaveščenost prek obveščanja in označevanja, ki zagotovi razumljive informacije;

s spodbujanjem trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov prispeva k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za vse proizvode, ki se tržijo v Uniji;

prispeva k zagotavljanju, da imajo potrošniki raznoliko ponudbo ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

potrošnikom zagotovijo preverljive in točne informacije o izvoru proizvoda in načinu njegove proizvodnje, zlasti z označevanjem in etiketiranjem.

organizacijo sektorja, vključno z ukrepi za stabilizacijo trga;

načrte proizvodnje in trženja organizacij proizvajalcev ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;

skupne tržne standarde;

obveščanje potrošnikov.

globalni, celostni in skupni pristop;

sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, Komisijo in agencijo;

stroškovno učinkovitost in sorazmernost;

uporabo učinkovitih tehnologij nadzora za razpoložljivost in kakovost podatkov o ribolovu;

okvir Unije za nadzor, inšpekcijo in izvrševanje;

strategijo, ki temelji na oceni tveganja in ki je osredotočena na sistematično in avtomatizirano navzkrižno preverjanje vseh ustreznih razpoložljivih podatkov;

razvoj kulture spoštovanja predpisov in sodelovanja med vsemi gospodarskimi subjekti in ribiči.

redno pregledovanje skladnosti in izvajanja v okviru sistema Unije za nadzor ribištva ter ugotavljanje morebitnih težav v skupnem interesu pri izvajanju pravil skupne ribiške politike;

svetovanje v zvezi z izvajanjem predpisov skupne ribiške politike, vključno s prednostnim razvrščanjem dodeljevanja finančne pomoči Unije, ter

izmenjava informacij o nadzornih in inšpekcijskih dejavnostih, vključno z bojem proti nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovnim dejavnostim.

svetovalni svet za najbolj oddaljene regije, razdeljen v tri oddelke za vsakega od naslednjih morskih bazenov: zahodni Atlantik, vzhodni Atlantik in Indijski ocean;

svetovalni svet za ribogojstvo;

svetovalni svet za trge;

svetovalni svet za Črno morje.

Komisiji in zadevni državi članici predložijo priporočila in predloge glede zadev v zvezi z upravljanjem ribištva ter soco-ekonomskimi in ohranitvenimi vidiki ribištva in ribogojstva in zlasti lahko predložijo priporočila o možnostih za poenostavitev pravil o upravljanju ribištva;

Komisijo in države članice obvestijo o težavah v zvezi z upravljanjem ter socio-ekonomskimi in ohranitvenimi vidiki ribištva in, kadar je primerno, ribogojstva na svojem geografskem območju ali področju pristojnosti ter predlagajo rešitve za premostitev teh težav;

V tesnem sodelovanju z znanstveniki prispevajo k zbiranju, preskrbi in analizi podatkov, potrebnih za razvoj ohranitvenih ukrepov.

organizacije, ki zastopajo gospodarske subjekte v sektorju ribištva in po potrebi ribogojstva, ter predstavniki sektorjev predelave in trženja;

druge interesne skupine, ki jih zadeva skupna ribiška politika, na primer okoljske organizacije in skupine potrošnikov.