(a) perutnina, valilna jajca, enodnevni piščanci in jajca, prosta specificiranih patogenih organizmov;

(b) meso, mleto meso in mehansko izkoščeno meso perutnine, vključno z ratiti in divjimi pticami, jajca in jajčni izdelki.

1. „perutnina“ pomeni kokoši, purane, pegatke, race, gosi, prepelice, golobe, fazane, jerebice in ratite (ratitae), ki se gojijo ali redijo v ujetništvu za vzrejo, proizvodnjo mesa ali jajc za prehrano ali obnovo populacije divjih ptic;

2. „valilna jajca“ pomenijo jajca za inkubiranje, ki jih znese perutnina;

3. „enodnevni piščanci“ pomenijo vso perutnino, staro manj kot 72 ur, ki še ni bila krmljena, in brazilske race (Cairina moschata) ali njihove križance, stare manj kot 72 ur, krmljene ali nekrmljene;

4. „matična perutnina“ pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, namenjeno za proizvodnjo valilnih jajc;

5. „proizvodna perutnina“ pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, ki se goji za:

(a) proizvodnjo mesa in/ali konzumnih jajc ali

(b) obnovo populacije divjih ptic;

6. „jajca, prosta specificiranih patogenih organizmov“ pomenijo valilna jajca, ki izvirajo iz „jat piščancev, prostih specificiranih patogenih organizmov“, kot je opisano v Evropski farmakopeji ( 1 ), ter ki se uporabljajo izključno za diagnostične, raziskovalne ali farmacevtske namene;

7. „meso“ pomeni užitne dele naslednjih živali:

(a) perutnine, ki v zvezi z mesom pomeni domačo perutnino, vključno s perutnino, ki je rejena kot domače živali, vendar se ne šteje za tako, z izjemo ratitov;

(b) divjih ptic, ki se lovijo za prehrano ljudi;

(c) ratitov;

8. „mehansko izkoščeno meso“ pomeni proizvod, pridobljen z odstranjevanjem mesa s kosti, na katerih ostane meso po izkoščevanju, ali s trupov perutnine z uporabo mehanskih sredstev, kar povzroči izgubo ali spremembo strukture mišičnih vlaken;

9. „mleto meso“ pomeni izkoščeno meso, zmleto v delce, ki vsebuje manj kot 1 % soli;

10. „območje“ pomeni jasno opredeljen del tretje države, na katerem živi podpopulacija živali s posebnim zdravstvenim statusom v zvezi s specifično boleznijo, za katero se za namene uvoza v skladu s to uredbo izvajajo zahtevani ukrepi nadzora, kontrole in biološke varnosti;

11. „kompartment“ pomeni enega ali več perutninskih obratov v tretji državi, ki uporablja(-jo) skupni sistem upravljanja biološke varnosti in v katerem(-ih) živi podpopulacija perutnine s posebnim zdravstvenim statusom v zvezi s specifično boleznijo ali boleznimi, za katero(-e) se za namene uvoza v skladu s to uredbo izvajajo zahtevani ukrepi nadzora, kontrole in biološke varnosti;

12. „obrat“ je objekt ali del objekta na eni lokaciji, ki je namenjen eni ali več naslednjim dejavnostim:

(a) selekcijski center: obrat, v katerem se pridobivajo valilna jajca za vzrejo matične jate;

(b) reprodukcijski center: obrat, v katerem se pridobivajo valilna jajca za vzrejo proizvodne jate;

(c) rejni center:

(i) obrat, v katerem se matična perutnina redi do reproduktivne dobe, ali

(ii) obrat, v katerem se proizvodna perutnina redi do dobe nesnosti;

(d) reja ostale proizvodne perutnine;

13. „valilnica“ pomeni obrat, v katerem se inkubirajo in valijo jajca ter dobavljajo enodnevni piščanci;

14. „jata“ pomeni vso perutnino enakega zdravstvenega statusa, ki se goji v istih prostorih ali isti obori ter sestavlja eno samo epidemiološko enoto; za perutnino v hlevu ta opredelitev vključuje vse živali, ki si delijo isti zračni prostor;

15. „aviarna influenca“ pomeni okužbo perutnine, ki jo povzroči virus influence tipa A:

(a) podtipa H5 ali H7;

(b) z intravenoznim indeksom patogenosti, ki je pri šest tednov starih piščancih višji od 1,2, ali

(c) povzroča vsaj 75-odstotno smrtnost pri od 4 do 8 tednov starih intravenozno okuženih piščancih;

16. „visoko patogena aviarna influenca (HPAI)“ pomeni okužbo perutnine, ki jo povzročijo:

(a) virusi aviarne influence podtipov H5 ali H7 z genomskim zaporedjem, ki za multiple bazične aminokisline kodificira na cepitvenem mestu molekule hemaglutinina in je podobno zaporedjem, ugotovljenim pri drugih virusih HPAI, kar kaže, da lahko molekulo hemaglutinina razcepi proteaza v celicah gostitelja;

(b) aviarna influenca, kot je opredeljena v točki 15(b) in (c);

17. „nizko patogena aviarna influenca (LPAI)“ pomeni okužbo perutnine, ki jo povzročijo virusi aviarne influence podtipov H5 ali H7, ki niso HPAI;

18. „atipična kokošja kuga“ pomeni okužbo perutnine:

(a) ki jo povzroča aviarni sev paramiksovirusa 1 z intracerebralnim indeksom patogenosti (ICPI) pri enodnevnih piščancih, večjim kot 0,7, ali

(b) pri kateri so bile v virusu (neposredno ali z izpeljavo) ugotovljene multiple bazične aminokisline na C-terminalnem koncu proteina F2 in fenilalanina na ostanku 117, ki je N-terminalni konec proteina F1; izraz „multiple bazične aminokisline“ pomeni vsaj tri ostanke arginina ali lizina med ostankoma 113 in 116; zaradi neuspešnega prikaza značilnega vzorca aminokislinskih ostankov, kot je opisano v tej točki, se zahteva karakterizacija izoliranega virusa s preskusom indeksa intracerebralne patogenosti (ICPI); v tej opredelitvi se aminokislinski ostanki štejejo od N-terminalnega konca zaporedja aminokislin, izpeljanega iz zaporedja nukleotidov gena FO, zato 113–116 ustreza ostankom -4 do -1 od cepitvenega mesta;

19. „uradni veterinar“ pomeni veterinarja, ki ga imenuje pristojni organ;

20. „strategija razlikovanja med okuženimi in cepljenimi živalmi (DIVA)“ pomeni strategijo cepljenja, ki omogoča razlikovanje med cepljenimi/okuženimi in cepljenimi/neokuženimi živalmi z uporabo diagnostičnih testov za odkrivanje protiteles proti divjemu virusu in necepljenih kontrolnih ptic.

(a) veterinarsko spričevalo iz odstavka 1 z oznako „za tranzit skozi ES“ in

(b) spričevalo, ki ga zahteva namembna tretja država.

(a) pogoje iz členov 6 in 7 ter poglavja III;

(b) dodatna jamstva, kot so opredeljena v stolpcu 5 tabele v delu 1 Priloge I;

(c) posebne pogoje iz stolpca 6 ter po potrebi končne datume iz stolpca 6A in začetne datume iz stolpca 6B tabele v delu 1 Priloge I;

(d) pogoje za odobritev programa nadzora salmonele ter povezane omejitve, ki se uporabljajo le, če so navedene v ustreznem stolpcu tabele v delu 1 Priloge I;

(e) dodatna jamstva za zdravje živali, če to zahteva namembna država članica in so navedena v spričevalu.

(a) pogoji iz točke (b);

(b) pogoji iz točke (d), kadar so pošiljke namenjene za primarno proizvodnjo perutnine za lastno domačo rabo ali pri kateri proizvajalec neposredno dobavlja majhne količine primarnih proizvodov, kakor je navedeno v členu 1(3) Uredbe (ES) št. 2160/2003.

(a) obvesti Komisijo o razvoju bolezni v 24 urah po potrditvi kakršnih koli prvih izbruhov LPAI, HPAI ali atipične kokošje kuge;

(b) izolate virusa iz prvih izbruhov HPAI in atipične kokošje kuge takoj pošlje v referenčni laboratorij Skupnosti za aviarno influenco in atipično kokošjo kugo ( 2 ); takšni izolati virusov se ne zahtevajo za uvoz jajc, jajčnih izdelkov in jajc, prostih specificiranih patogenih organizmov, iz tretjih držav, z ozemelj, območij ali iz kompartmentov, iz katerih je odobren uvoz tega blaga v Skupnost;

(c) redno obvešča Komisijo o razvoju bolezni.

(a) če v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu vsaj 12 mesecev pred izdajo spričevala uradnega veterinarja ni bilo aviarne influence;

(b) če se je vsaj šest mesecev pred izdajo spričevala iz točke (a) tega odstavka izvajal program nadzora aviarne influence v skladu s členom 10, če to zahteva spričevalo.

(a) v primeru visoko patogene aviarne influence se je izvajala politika pokončanja in uničenja okuženih živali za nadzor nad boleznijo;

(b) v primeru nizko patogene aviarne influence se je izvajala politika pokončanja in uničenja okuženih živali ali zakol perutnine za nadzor nad boleznijo;

(c) na vseh v preteklosti okuženih obratih se je izvajalo ustrezno čiščenje in razkuževanje;

(d) tri mesece po zaključku čiščenja in razkuževanja iz točke (c) tega odstavka se je bil izveden nadzor aviarne influence v skladu z delom II Priloge IV, katerega rezultati so bili negativni.

(a) na vseh v preteklosti okuženih obratih se je izvajala politika pokončanja in uničenja okuženih živali za nadzor nad boleznijo, vključno z ustreznim čiščenjem in razkuževanjem;

(b) tri mesece po koncu izvajanja politike pokončanja in uničenja okuženih živali ter čiščenja in razkuževanja iz točke (a) je bil izveden nadzor aviarne influence v skladu z delom II Priloge IV.

(a) če je tretja država, ozemlje, območje ali kompartment vsaj šest mesecev izvajal program nadzora aviarne influence, ki je naveden v stolpcu 7 tabele iz dela 1 Priloge I, ter če ta program izpolnjuje zahteve:

(i) iz dela I Priloge IV ali

(ii) zahteve iz Kodeksa o zdravstvenem varstvu kopenskih živali Svetovne organizacije za zdravje živali ( 3 );

(b) če tretja država obvesti Komisijo o kakršnih koli spremembah svojega programa nadzora aviarne influence.

(a) če tretja država izvaja cepljenje proti aviarni influenci v skladu z načrtom cepljenja iz stolpca 8 tabele iz dela 1 Priloge I ter če ta načrt izpolnjuje zahteve iz Priloge V;

(b) če tretja država obvesti Komisijo o kakršnih koli spremembah svojega načrta cepljenja proti aviarni influenci.

(a) če v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu vsaj 12 mesecev pred izdajo spričevala uradnega veterinarja ni bilo izbruhov atipične kokošje kuge pri perutnini;

(b) če se vsaj v obdobju iz točke (a) tega odstavka ni izvajalo cepljenje proti atipični kokošji kugi s cepivi, ki niso v skladu z merili za priznana cepiva proti atipični kokošji kugi iz Priloge VI.

(a) za nadzor nad boleznijo se je izvajala politika pokončanja in uničenja živali;

(b) na vseh v preteklosti okuženih obratih se je izvajalo ustrezno čiščenje in razkuževanje;

(c) vsaj tri mesece po koncu izvajanja politike pokončanja in uničenja živali ter čiščenja in razkuževanja iz točk (a) in (b):

(i) lahko pristojni organ tretje države z okrepljenimi preiskavami, vključno z laboratorijskim preskušanjem v zvezi z izbruhom, dokaže odsotnost te bolezni v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu;

(ii) se ni izvajalo cepljenje proti atipični kokošji kugi s cepivi, ki niso v skladu z merili za priznana cepiva proti atipični kokošji kugi iz Priloge VI.

(a) tretja država, ozemlje, območje ali kompartment dovoljuje uporabo cepiv, ki so v skladu s splošnimi merili iz dela I Priloge VI, vendar ne izpolnjujejo posebnih meril iz dela II te priloge;

(b) izpolnjene so dodatne zdravstvene zahteve iz dela I Priloge VII.

(a) za matično in proizvodno perutnino razen ratitov, valilna jajca in njene enodnevne piščance se uporabljajo zahteve iz Priloge VIII;

(b) za ratite za vzrejo in proizvodnjo, valilna jajca in njihove enodnevne piščance se uporabljajo zahteve iz Priloge IX.

(a) označijo se z žigom z oznako ISO tretje države izvora in številko odobritve obrata izvora;

(b) vsaka embalaža jajc, prostih specificiranih patogenih organizmov, mora vsebovati samo jajca iz iste tretje države izvora, obrata in pošiljatelja ter mora biti opremljena vsaj z naslednjimi podatki:

(i) podatki, prikazani na jajcih, kot je določeno v točki (a);

(ii) jasno vidna in čitljiva oznaka, da pošiljka vsebuje samo jajca, prosta specificiranih patogenih organizmov;

(iii) ime pošiljatelja ali podjetja in naslov;

(c) jajca, prosta specificiranih patogenih organizmov, ki se uvažajo v Skupnost, je treba po opravljenem uvoznem nadzoru prepeljati neposredno v končni namembni kraj.

(a) se ne natovorijo na prevozno sredstvo, v katerem se prevaža druga perutnina in enodnevni piščanci nižjega zdravstvenega statusa;

(b) se med prevozom v Skupnost ne smejo prevažati ali raztovarjati v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu, iz katerega uvoz takšne perutnine in enodnevnih piščancev ni dovoljen.

(a) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vnosa v Latvijo, Litvo ali na Poljsko zapečati pošiljko s pečatom, oštevilčenim z zaporedno številko;

(b) uradni veterinar na vsako stran dokumentov, ki so priloženi pošiljki, kakor je določeno v členu 7 Direktive 97/78/ES, na mejni kontrolni točki vstopa v Latvijo, Litvo ali na Poljsko odtisne besedilo „SAMO ZA TRANZIT V RUSIJO SKOZI EU“;

(c) postopkovne zahteve iz člena 11 Direktive 97/78/ES so izpolnjene;

(d) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa v Latviji, Litvi ali na Poljskem pošiljko na skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu potrdi kot sprejemljivo za tranzit.

(a) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vnosa v Litvo zapečati pošiljko s pečatom, oštevilčenim z zaporedno številko;

(b) uradni veterinar na vsako stran dokumentov, ki so priloženi pošiljki, kakor je določeno v členu 7 Direktive 97/78/ES, na mejni kontrolni točki vstopa v Litvi odtisne besedilo „SAMO ZA TRANZIT V RUSIJO SKOZI LITVO“;

(c) postopkovne zahteve iz člena 11 Direktive 97/78/ES so izpolnjene;

(d) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa v Litvo pošiljko na skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu potrdi kot sprejemljivo za tranzit.

(a) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vnosa pošiljko zapečati z zalivko s serijsko številko;

(b) uradni veterinar na vsako stran dokumentov, ki so priloženi pošiljki, kakor je določeno v členu 7 Direktive 97/78/ES, na mejni kontrolni točki vstopa odtisne besedilo „SAMO ZA TRANZIT V TRETJE DRŽAVE SKOZI EU“;

(c) postopkovne zahteve iz člena 11 Direktive 97/78/ES so izpolnjene;

(d) uradni veterinar na mejni kontrolni točki vstopa na skupnem veterinarskem vstopnem dokumentu iz člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 136/2004 ( 5 ) pošiljko potrdi kot sprejemljivo za tranzit.

(a) Veterinarska spričevala, sestavljena v skladu z vzorci iz dela 2 te priloge in v skladu z obliko vzorca, ki ustreza zadevnemu blagu, izda izvozna država, ozemlje, območje ali kompartment. V njih so po vrstnem redu, kot je prikazano na vzorcu, priložena potrdila, ki se zahtevajo za vse tretje države in po potrebi tiste dodatne zdravstvene zahteve, ki se zahtevajo za izvozno državo, ozemlje, območje ali kompartment.

(b) Za vsako pošiljko zadevnega blaga, ki se izvozi v isti namembni kraj z ozemlja iz stolpcev 2 in 3 dela 1 te priloge in ki se prevaža z istim železniškim vagonom, tovornjakom, letalom ali ladjo, je treba predložiti posebno spričevalo.

(c) Izvirnik spričeval obsega eno stran z dvostranskim tiskom ali pa je spričevalo, kadar se zahteva več besedila, v taki obliki, da vse strani oblikujejo celoto in so neločljive.

(d) Spričevalo se sestavi v najmanj enem uradnem jeziku države članice EU, v katerih se opravi mejna kontrola, in v enem uradnem jeziku namembne države članice EU. Navedeni državi članici lahko dovolita tudi uporabo drugega jezika Skupnosti namesto svojega, ki ga po potrebi spremlja uradni prevod.

(e) Kadar so k spričevalu priložene dodatne strani za namen identifikacije predmetov, ki sestavljajo pošiljko, se te štejejo kot del izvirnika spričevala, pod pogojem da je vsaka stran opremljena s podpisom in žigom uradnega veterinarja, ki je spričevalo izdal.

(f) Kadar je spričevalo, vključno z dodatnimi stranmi iz točke (e), sestavljeno iz več kot ene strani, se vsaka stran oštevilči „–x (številka strani) od y (skupno število strani)–“ na dnu, na vrhu pa ima številčno oznako spričevala, ki jo dodeli pristojni organ.

(g) Izvirnik spričevala mora izpolniti in podpisati uradni veterinar največ 24 ur pred natovarjanjem pošiljke za uvoz v Skupnost, če ni navedeno drugače. V ta namen morajo pristojni organi države izvoznice zagotoviti, da so upoštevana načela izdajanja spričeval enakovredna tistim, ki so določena v Direktivi 96/93/ES.

(h) Izvirnik spričevala mora spremljati pošiljko do mejne kontrolne točke EU.

(i) Če ni drugače določeno, je spričevalo veljavno 10 dni od dneva izdaje.

(j) Perutnina in enodnevni piščanci se ne prevažajo z drugo perutnino in enodnevnimi piščanci, ki niso namenjeni v Evropsko skupnost ali ki imajo nižji zdravstveni status.

(k) Med prevozom v Skupnost se ne opravlja prevoz perutnine ali enodnevnih piščancev skozi tretjo državo, ozemlje, območje ali kompartment, od koder uvoz takšne perutnine in enodnevnih piščancev v Skupnost ni dovoljen; prav tako se v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu takšna perutnina in enodnevni piščanci ne raztovarjajo.

1.  Aviarna influenca

— Diagnostični priročnik za aviarno influenco iz Odločbe Komisije 2006/437/ES ( 6 ) ali

— Priročnik diagnostičnih preskusov in cepiv za kopenske živali, ki ga je izdala Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) ( 7 ).

2.  Atipična kokošja kuga

— Priloga III k Direktivi Sveta 92/66/EGS ( 8 ) ali

— Priročnik diagnostičnih preskusov in cepiv za kopenske živali, ki ga je izdala Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE);

— kadar se uporablja člen 12 Direktive ►M42  2009/158/ES ◄ , morajo biti metode vzorčenja in opravljanja preskusov skladne z metodami iz prilog k Odločbi Komisije 92/340/EGS ( 9 ).

3.  Salmonella pullorum in Salmonella gallinarum

— Poglavje III Priloge II k Direktivi ►M42  2009/158/ES ◄ ali

— Priročnik diagnostičnih preskusov in cepiv za kopenske živali, ki ga je izdala Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE).

4.  Salmonella arizonae

— poglavje III Priloge II k Direktivi ►M42  2009/158/ES ◄ ali

— Priročnik diagnostičnih preskusov in cepiv za kopenske živali, ki ga je izdala Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE).

5.  Mycoplasma gallisepticum

— Poglavje III Priloge II k Direktivi ►M42  2009/158/ES ◄ ali

— Priročnik diagnostičnih preskusov in cepiv za kopenske živali, ki ga je izdala Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE).

6.  Mycoplasma meleagridis

7.  Salmonela, ki je pomembna za javno zdravje

8.  Dodatna jamstva (X) v zvezi z nekaterimi tretjimi državami, ki niso proste atipične kokošje kuge

8.1 V obratih iz točke 8.2 mora uradni veterinar:

(a) preveriti evidence proizvodnje in zdravstvene evidence obrata;

(b) opraviti klinični pregled v vsaki proizvodni enoti, vključno z vrednotenjem preteklega zdravstvenega stanja in kliničnih preiskav perutnine, zlasti tiste, ki je videti bolna, v vsaki proizvodni enoti, iz katere je predvidena odprema iz točke 8.2;

(c) odvzeti vsaj 60 trahealnih ali orofaringealnih brisov in 60 kloakalnih brisov za laboratorijske preiskave, ki jih je treba opraviti za preverjanje prisotnosti virusa atipične kokošje kuge pri perutnini in ratitih iz vsake proizvodne enote, iz katere je predvidena odprema iz točke 8.2; če je število ptic v navedeni epidemiološki enoti manjše od 60, je treba odvzeti brise vsem pticam. V primeru proizvodov iz točke 8.2(c) se lahko to vzorčenje izvede tudi v klavnici.

8.2 Točka 8.1 se uporablja za obrate, iz katerih je predvidena odprema v Unijo:

(a) matične ali proizvodne perutnine ter matičnih ali proizvodnih ratitov (BPP, BPR);

(b) enodnevnih piščancev perutnine, enodnevnih piščancev ratitov, valilnih jajc perutnine ali valilnih jajc ratitov in konzumnih jajc (DOC, DOR, HEP, HER, E);

(c) mesa, pridobljenega iz perutnine in ratitov, ki se redijo na takih gospodarstvih (POU, RAT).

8.3 Postopke iz točke 8.1 je treba izvesti:

(a) za blago iz točk (a) in (c) točke 8.2 ne več kot 72 ur pred odpremo v Unijo ali pred zakolom perutnine in ratitov;

(b) za blago iz točke (b) točke 8.2 v presledkih 15 dni ali, v primeru redke odpreme v Unijo, ne več kot sedem dni pred zbiranjem valilnih jajc.

8.4 Postopki iz točke 8.1 morajo imeti ugoden izid, navedene laboratorijske preiskave pa se morajo izvesti v uradnem laboratoriju, imeti morajo negativne rezultate in biti na voljo pred odpremo katerega koli blaga iz točke 8.2 v Unijo.

— med sedmim in petnajstim dnem obdobja osamitve je treba odvzeti kloakalne brise vseh ptic, če je v pošiljki manj kot 60 ptic, in vsaj 60 ptic, če je v pošiljki več kot 60 ptic,

— preskusi na vzorcih morajo biti opravljeni v uradnih laboratorijih, ki jih določi pristojni organ, z uporabo diagnostičnih postopkov za:

—

— Vzorci se lahko združijo tako, da je v vsaki zbirki največ pet vzorcev posamezne ptice.

— Izolirane viruse je treba takoj poslati v državni referenčni laboratorij.

1. Opis ciljev.

2. Tretja država, ozemlje, območje ali kompartment (ustrezno izberite):

3. Vrsta nadzora:

— serološki nadzor,

— virološki nadzor,

— ciljne podvrste aviarne influence.

4. Merila vzorčenja:

— ciljne vrste (na primer purani, kokoši, jerebice),

— ciljne kategorije (na primer rejci, valilnice),

— ciljni sistemi reje (na primer komercialni obrati, dvoriščna reja).

5. Statistična podlaga za število obratov za jemanje vzorcev:

— število obratov na območju,

— število obratov na kategorijo,

— število obratov za vzorčenje na kategorijo perutnine.

6. Pogostnost vzorčenja.

7. Število odvzetih vzorcev na obrat/objekt.

8. Obdobje vzorčenja.

9. Vrsta odvzetih vzorcev (tkivo, iztrebki, kloakalni brisi, brisi žrela/sapnika).

10. Uporabljeni laboratorijski testi (na primer AGID, PCR, HI, izolacija virusa).

11. Navedba laboratorijev, ki opravljajo preskuse na centralni, regionalni ali lokalni ravni (ustrezno izberite).

12. Sistem/protokol poročanja za rezultate nadzora aviarne influence (vključite rezultate, če so na voljo).

13. Nadaljnje spremljanje pozitivnih rezultatov za podvrsti H5 in H7.

1. Vrsta nadzora:

— serološki nadzor,

— virološki nadzor,

— ciljne podvrste aviarne influence.

2. Merila vzorčenja.

3. Določitev vrste divjih ptic (navedite imena vrst v latinščini).

4. Določitev izbranih območij.

5. Informacije iz točk 6 in 8 do 12 dela I.A.

1. Država, ozemlje, območje ali kompartment (ustrezno izberite).

2. Zgodovina bolezni (prejšnji izbruhi HPAI/LPAI pri perutnini ali primeri HPAI/LPAI pri divjih pticah).

3. Opis vzrokov za odločitev o uvedbi cepljenja.

4. Ocena tveganja na podlagi naslednjega:

— izbruh aviarne influence v zadevni tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu (ustrezno izberite),

— izbruh aviarne influence v bližnji državi,

— drugi dejavniki tveganja, kot so nekatera območja, način reje perutnine ali kategorije perutnine ali drugih ptic v ujetništvu.

5. Geografsko območje, na katerem se izvaja cepljenje.

6. Število obratov na območju cepljenja.

7. Število obratov, v katerih se izvaja cepljenje, če njihovo število ni enako kot pri točki 6.

8. Vrste in kategorije perutnine ali drugih ptic v ujetništvu na ozemlju, območju ali v kompartmentu cepljenja.

9. Približna količina perutnine ali drugih ptic v ujetništvu v obratih iz točke 7.

10. Povzetek lastnosti cepiva.

11. Odobritev, obdelava, proizvodnja, skladiščenje, dobava, distribucija in prodaja cepiv za aviarno influenco na nacionalnem ozemlju.

12. Izvajanje strategije DIVA.

13. Predvideno trajanje akcije cepljenja.

14. Določbe in omejitve glede premikov cepljene perutnine in perutninskih proizvodov, pridobljenih iz cepljene perutnine, ali cepljenih drugih ptic v ujetništvu.

15. Klinični in laboratorijski preskusi, opravljeni v obratih, v katerih je bilo opravljeno cepljenje in/ali ki so na območju cepljenja (npr. preskušanje učinkovitosti in preskušanje pred premiki itd.)

16. Načini vodenja evidence (npr. za podrobne informacije iz točke 15) in evidentiranje gospodarstev, na katerih se opravlja cepljenje.

1. število obratov, v katerih je bilo opravljeno cepljenje, na območju na kategorijo,

2. število obratov za vzorčenje, v katerih je bilo opravljeno cepljenje, na kategorijo perutnine,

3. uporaba kontrolnih ptic (navedite vrste in število kontrolnih ptic na objekt),

4. število odvzetih vzorcev na obrat, in/ali objekt,

5. podatki o učinkovitosti cepiv.

1. Cepiva morajo biti v skladu s standardi iz poglavja o atipični kokošji kugi Priročnika diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali, ki ga izdaja Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE).

2. Pristojni organi zadevne tretje države morajo registrirati cepiva, preden se dovolita njihova distribucija in uporaba. Pri takšni registraciji se morajo pristojni organi tretje države opirati na popolno dokumentacijo, ki vsebuje podatke o učinkovitosti in neškodljivosti cepiva; pri uvoženih cepivih se lahko pristojni organi opirajo na podatke, ki so jih preverili pristojni organi države, v kateri je cepivo izdelano, če so bila ta preverjanja opravljena v skladu s standardi OIE.

3. Poleg tega morajo uvoz ali proizvodnjo in distribucijo cepiv nadzorovati pristojni organi zadevne tretje države.

4. Preden se distribucija dovoli, je treba v imenu pristojnih organov pri vsaki seriji cepiv preveriti neškodljivost, zlasti glede oslabitve ali inaktivacije in odsotnosti nezaželenih kontaminantov, ter učinkovitost.

(a) pod 0,4, če je vsaka ptica pri testu ICPI prejela vsaj 107 EID50 ali

(b) pod 0,5, če je vsaka ptica pri testu ICPI prejela vsaj 108 EID50.

1. Kadar v tretji državi, na ozemlju, območju ali v kompartmentu ni prepovedana uporaba cepiv proti atipični kokošji kugi, ki ne izpolnjujejo posebnih meril iz Priloge VI, se uporabljajo naslednje dodatne zdravstvene zahteve:

(a) perutnina, vključno z enodnevnimi piščanci, s takšnimi cepivi ne sme biti cepljena najmanj 12 mesecev pred datumom uvoza v Skupnost;

(b) največ dva tedna pred datumom uvoza v Skupnost ali, v primeru valilnih jajc, največ dva tedna pred pobiranjem jajc mora biti na jatah opravljen preskus izolacije virusa atipične kokošje kuge:

(i) ki se izvede v uradnem laboratoriju;

(ii) na naključno izbranem vzorcu kloakalnega brisa najmanj 60 ptic iz vsake jate;

(iii) pri kateri ni bila ugotovljena prisotnost paramiksovirusov za aviarno influenco z intracerebralnim indeksom patogenosti, katerega vrednost bi bila večja od 0,4;

(c) perutnina mora biti v osami pod uradnim nadzorom v obratu izvora v obdobju 14 dni iz točke (b);

(d) 60 dni pred datumom uvoza v Skupnost ali, v primeru valilnih jajc, 60 dni pred pobiranjem jajc perutnina ne sme biti v stiku s perutnino, ki ne izpolnjuje zahtev iz točk (a) in (b).

2. Kadar so enodnevni piščanci uvoženi iz tretje države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta iz točke 1, enodnevni piščanci in valilna jajca, iz katerih so se izlegli, v valilnici ali med prevozom ne smejo biti v stiku s perutnino ali valilnimi jajci, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točke 1(a) do (d).

(a) ki zadnjih 30 dni pred zakolom ni bila cepljena z živimi oslabljenimi cepivi, pripravljenimi iz izhodiščnega seva cepnega virusa atipične kokošje kuge, ki kaže večjo patogenost kot lentogeni sevi virusa;

(b) na kateri je bil v času zakola v uradnem laboratoriju opravljen preskus izolacije virusa atipične kokošje kuge na naključnem vzorcu kloakalnega brisa najmanj 60 živali v vsaki jati, pri katerem ni bila ugotovljena prisotnost paramiksovirusov za aviarno influenco z intracerebralnim indeksom patogenosti (ICPI), katerega vrednost bi bila večja od 0,4;

(c) ki v zadnjih 30 dneh pred zakolom ni bila v stiku s perutnino, ki ne izpolnjuje pogojev iz točk (a) in (b).

1. Matična in proizvodna perutnina, razen ratitov, valilna jajca in enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev ratitov, za uvoz v Skupnost prihajajo samo iz obratov, ki jih je odobril pristojni organ zadevne tretje države s skladu s pogoji, ki so najmanj enako strogi kot pogoji iz Priloge II k Direktivi ►M42  2009/158/ES ◄ , pri čemer takšna odobritev ni bila preklicana ali razveljavljena.

2. Kadar je predvideno, da se na matični in proizvodni perutnini, razen ratitov, valilnih jajcih in enodnevnih piščancih, razen ratitov, in/ali njihovih izvornih jatah opravijo preskusi, da se izpolnijo zahteve iz ustreznih veterinarskih spričeval iz te uredbe, je treba vzorčenje za preskuse in preskuse izvesti v skladu s Prilogo II.

3. Valilna jajca za uvoz v Skupnost so označena z imenom tretje države izvora in imajo natisnjeno besedo „valilna“, pri čemer so črke velike najmanj 3 mm, napis pa je v enem od uradnih jezikov Skupnosti.

4. Vsaka embalaža valilnih jajc iz točke 3 vsebuje samo jajca iste vrste, kategorije in tipa perutnine iz iste tretje države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta izvora in pošiljatelja ter je opremljena vsaj z naslednjimi podatki:

(a) podatki, prikazani na jajcih, kot je določeno v točki 3;

(b) vrsta perutnine, iz katere izvirajo jajca;

(c) ime pošiljatelja ali podjetja in naslov.

5. Vsaka škatla uvoženih enodnevnih piščancev vsebuje samo isto vrsto, kategorijo in tip perutnine iz iste tretje države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta izvora, valilnice in pošiljatelja ter je opremljena vsaj z naslednjimi podatki:

(a) ime tretje države, ozemlja, območja ali kompartmenta izvora,

(b) vrsta perutnine, ki ji pripadajo enodnevni piščanci;

(c) registracijska številka valilnice;

(d) ime pošiljatelja ali podjetja in naslov.

1. Uvožena matična in proizvodna perutnina, razen ratitov, in enodnevni piščanci, razen enodnevnih piščancev ratitov, od dneva prispetja ostanejo v namembnih obratih:

(a) najmanj šest tednov ali

(b) kadar je zakol ptic opravljen pred iztekom roka iz točke (a), do dneva zakola.

2. Matična in proizvodna perutnina, razen ratitov, ki se izleže iz uvoženih valilnih jajc, ostane najmanj tri tedne od dneva, ko se je izvalila, v valilnici ali najmanj tri tedne v obratih, v katere je bila perutnina poslana po izvalitvi.

3. Uvožena matična in proizvodna perutnina ter enodnevni piščanci in matična in proizvodna perutnina, razen ratitov, ki so se izvalili iz uvoženih valilnih jajc, v ustreznem obdobju iz točk 1 in 2 ostanejo v osami v hlevih, v katerih ni drugih jat.

4. Uvožena valilna jajca se valijo v ločenih inkubatorjih in valilnicah.

5. Najpozneje do dneva izteka ustreznih obdobij iz točke 1 ali 2 se na uvoženi matični in proizvodni perutnini ter enodnevnih piščancih opravi klinični pregled, ki ga izvede pooblaščeni veterinar, po potrebi se odvzamejo tudi vzorci za namen spremljanja njihovega zdravstvenega stanja.

1. Uvoženi ratiti za vzrejo in proizvodnjo („ratiti“) se označijo z oznako na vratu in/ali mikročipi z oznako ISO tretje države izvora. Takšni mikročipi morajo izpolnjevati standarde ISO.

2. Uvožena valilna jajca ratitov se označijo z žigom z oznako ISO tretje države izvora in številko odobritve obrata izvora.

3. Vsaka embalaža valilnih jajc iz točke 2 vsebuje samo jajca ratitov iz iste tretje države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta izvora in pošiljatelja ter je opremljena vsaj z naslednjimi podatki:

(a) podatki, prikazani na jajcih, kot je določeno v točki 2;

(b) jasno vidna in čitljiva oznaka, da pošiljka vsebuje samo valilna jajca ratitov;

(c) ime pošiljatelja ali podjetja in naslov.

4. Vsaka škatla uvoženih enodnevnih piščancev ratitov za vzrejo in proizvodnjo vsebuje samo ratite iz iste tretje države, z ozemlja, območja ali iz kompartmenta izvora in pošiljatelja ter je opremljena vsaj z naslednjimi podatki:

(a) oznaka ISO tretje države izvora in številka odobritve obrata izvora;

(b) jasno vidna in čitljiva oznaka, da pošiljka vsebuje samo enodnevne piščance ratitov;

(c) ime pošiljatelja ali podjetja in naslov.

1. Po opravljenem uvoznem nadzoru v skladu z Direktivo 91/496/EGS se pošiljke ratitov ter njihovih valilnih jajc in enodnevnih piščancev odpeljejo naravnost v končni namembni kraj.

2. Uvoženi ratiti in enodnevni piščanci ostanejo od dneva prispetja v namembnih obratih:

(a) najmanj šest tednov ali

(b) kadar je zakol ptic opravljen pred iztekom roka iz točke (a), do dneva zakola.

3. Ratiti, ki se izležejo iz uvoženih valilnih jajc, ostanejo najmanj tri tedne od dneva, ko so se izvalili, v valilnici ali najmanj tri tedne v obratih, v katere so bili poslani po tem, ko so se izvalili.

4. Uvoženi ratiti in ratiti, ki so se izvalili iz uvoženih valilnih jajc, v ustreznih obdobjih iz točk 2 in 3 ostanejo v osami v hlevih, v katerih ni drugih ratitov ali perutnine.

5. Uvožena valilna jajca se valijo v ločenih inkubatorjih in valilnicah.

6. Najpozneje do dneva izteka ustreznih obdobij iz točke 2 ali 3 se na uvoženih ratitih in njihovih enodnevnih piščancih opravi klinični pregled, ki ga izvede pooblaščeni veterinar, po potrebi se odvzamejo tudi vzorci za namen spremljanja njihovega zdravstvenega stanja.

(a) pred datumom začetka obdobja osame pristojni organ preveri objekte za osamo iz točke 4 dela II te priloge, da bi ugotovil njihovo ustreznost;

(b) v ustreznih obdobjih iz točk 2 in 3 dela II te priloge se na vzorcih kloakalnih brisov ali iztrebkov vsakega ratita opravi preskus izolacije virusa atipične kokošje kuge;

(c) kadar je treba ratite poslati v državo članico, katere status je določen v skladu s členom 12(2) Direktive ►M42  2009/158/ES ◄ , se na vsakem ratitu poleg preskusa izolacije virusa iz točke (b) tega dela opravi tudi serološki preskus:

(d) negativni rezultati preskusov iz točk (b) in (c) so na voljo pred izpustitvijo ptic iz osame.