10.12.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/31

---

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 28/08/COL

z dne 23. januarja 2008

o Lesni shemi („Verdiskapningsprogrammet for tre“) (Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTE JE (1)

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) ter zlasti členov 61 do 63 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 24 Sporazuma,

ob upoštevanju člena 1(2) dela I in členov 4(4), 6, 7(5), 13 in 14 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

ob upoštevanju Smernic Nadzornega organa o državni pomoči (4) glede uporabe in razlage členov 61 in 62 Sporazuma EGP, zlasti oddelkov o regionalni pomoči in pomoči za raziskave in razvoj,

ob upoštevanju uredb o skupinskih izjemah, in sicer o pomoči za usposabljanje in pomoči za mala in srednje velika podjetja („MSP“) ter Uredbe o pomoči de minimis  (5),

ob upoštevanju Odločbe Nadzornega organa št. 147/06/COL z dne 17. maja 2006 o začetku formalnega postopka preiskave iz člena 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

potem, ko je zainteresirane stranke pozval k predložitvi pripomb v skladu s členom 6 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (6),

ob upoštevanju naslednjega:

I.   DEJSTVA

1.   Postopek

Z dopisom z dne 1. februarja 2005 (št. dogodka: 307555) je Nadzorni organ prejel pritožbo („pritožba“) poslovnega združenja za norveško zidarstvo in betonsko industrijo „byggutengrenser.no“ („pritožnik“). V pritožbi, ki jo je Nadzorni organ prejel in evidentiral 3. februarja 2005, pritožnik trdi, da norveška država dodeljuje državno pomoč lesni industriji na podlagi „Verdiskapningsprogrammet for tre“, imenovanega tudi „Treprogrammet“ (v nadaljnjem besedilu „Lesna shema“).

Z dopisom z dne 17. maja 2006 in po izmenjavi različnih sporočil (7) je Nadzorni organ norveške organe obvestil, da je sklenil začeti postopek, določen v členu 1(2) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču v zvezi z Lesno shemo.

Z dopisom z dne 3. julija 2006 od misije Norveške pri Evropski uniji, ki je posredovalo dopisa Ministrstva za javno upravo in reforme ter Ministrstva za kmetijstvo in prehrano, oba z dne 26. junija 2006, so norveški organi predložili pripombe. Dopisa je Nadzorni organ prejel in evidentiral 4. julija 2006 (št. dogodka: 380386, v nadaljnjem besedilu „Pripombe norveških organov v zvezi z Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave“).

Odločba št. 147/06/COL o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu (8). Organ je zainteresirane stranke pozval k predložitvi pripomb. Organ ni prejel pripomb zainteresiranih strank.

Končno so Nadzorni organ in norveški organi jeseni leta 2007 vzpostavili neformalni stik po telefonu in elektronski pošti v zvezi z Lesno shemo. Informacije, ki jih je Nadzorni organ prejel v tem okviru, so norveški organi povzeli v dopisu, ki ga je Ministrstvo za javno upravo in reforme v elektronski obliki poslalo 10. decembra 2007 (št. dogodka: 456845).

2.   Opis predlaganega ukrepa

2.1   Cilj in upravljanje Lesne sheme, opisane v pripravljalnih zakonodajnih delih

Cilj Lesne sheme je opredeljen v Beli knjigi vlade za parlament o ustvarjanju vrednosti in priložnostih v gozdarskem sektorju (St. meld. nr. 17 (1998–99) „Verdiskapning og miljø – muligheter i skogssektoren“) – v nadaljnjem besedilu „Bela knjiga“).

Cilj Bele knjige je bil oblikovati splošno politiko za razumno in trajnostno izkoriščanje gozdnih virov ter povečati prispevek gozdarskega sektorja k nacionalnemu gospodarstvu in splošnemu razvoju norveške družbe. Bela knjiga je predlagala uvedbo različnih ukrepov za dosego tega cilja – eden od teh je bila Lesna shema. V zvezi s tem je Bela knjiga predlagala ustanovitev petletne sheme za ustvarjanje vrednosti v sektorju obdelave lesa in (lesno)predelovalne dejavnosti. Natančneje, Bela knjiga je predvidevala, da bi moral biti cilj Lesne sheme povečati ustvarjanje vrednosti v gozdarstvu in (lesno)predelovalni dejavnosti ter tudi povečati prispevek gozdarskega sektorja, da bi dosegli bolj trajnostno proizvodnjo in potrošnjo (9). V okviru teh ciljev bi se morala Lesna shema osredotočati na (i) izboljšanje predelave lesa; (ii) povečanje uporabe lesa in (iii) izboljšanje odnosov na različnih stopnjah trgovine med gozdarskim sektorjem in trgom (10). Bela knjiga je tudi navajala, da bi se morala nova shema osredotočiti na opredelitev možnosti na področjih razvoja izdelkov, oblikovanja in arhitekture ter da bi morala shema utreti pot, ki bi omogočila, da bi les bolj kot do sedaj veljal za privlačen gradbeni material z vrsto uporabnih namenov (11). Nazadnje je Bela knjiga na splošneje poudarila, da bi bilo treba cilj povečanja vrednosti v lesnopredelovalni industriji doseči interno (tj. na Norveškem) (12).

Okvir za vzpostavitev Lesne sheme je bil podrobneje določen v priporočilu stalnega odbora Parlamenta, naslovljenem na Parlament (Innst. S. nr. 208 (1998–1999)), z dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo). Priporočilo med drugim predlaga, da bi bilo treba ustanoviti delovno skupino, ki bi določila strategije, izvajanje in finančne potrebe nove sheme.

Kmalu zatem je bila julija 1999 ustanovljena „delovna skupina“, ki so jo med drugim sestavljali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, poslovnih združenj proizvajalcev gradbenega lesa in lastnikov gozdov, ustanov za raziskave in razvoj ter maloprodajnega sektorja. Delovna skupina je 14. aprila 2000 izdala poročilo („Poročilo delovne skupine“) o vsebini, organizaciji in financiranju Lesne sheme.

Poročilo delovne skupine povzema namene in cilje Lesne sheme, navedene v Beli knjigi. Poleg tega Poročilo delovne skupine določa, da bi morala biti shema omejena na predelovalno verigo med gozdarskim sektorjem in mehansko lesnopredelovalno industrijo, vendar pa bi morala vključevati tudi dobavo surovin za lesnopredelovalno industrijo (npr. za izboljšanje kakovosti, natančnosti in stalne dobave) (13). Poročilo delovne skupine tudi opredeljuje cilj, da je Lesna shema usmerjena v norveške lesne vire in da se izboljšave dosežejo v norveški (lesno)predelovalni dejavnosti.

Poročilo delovne skupine odgovornost za upravljanje in izvajanje Lesne sheme pripisuje (i) „Statens nærings- og distriktsutviklingsfond“, na splošno imenovanem „SND“ (ki je bil s 1. januarjem 2004 reorganiziran in preimenovan v „Innovasjon Norge“); in (ii) skupini za upravljanje („Skupina za upravljanje“), sestavljeni iz predstavnikov različnih ministrstev in upravljavcev trga, ki jih imenuje Ministrstvo za kmetijstvo (14).

Glede na Poročilo delovne skupine bi se morale naloge Skupine za upravljanje na praktični ravni osredotočiti na oceno in razvoj sheme (vključno z zagotavljanjem vključenosti vrednostne verige in preverjanjem, če so dejavnosti v skladu z namenom in strategijami sheme), medtem ko bi moral biti Innovasjon Norge organ, odgovoren za izvajanje sheme (15). V ta namen je bil Innovasjon Norge pooblaščen, da lahko odobri in dodeli vsa sredstva v okviru sheme.

V formalnem postopku preiskave so norveški organi jasno povedali, da so se načela, po katerih na splošno deluje Innovasjon Norge (za upravljanje drugih shem pomoči) uporabljala tudi pri izvajanju Lesne sheme (16). Innovasjon Norge je zato dodeljeval subvencije v okviru Lesne sheme na podlagi (i) „višje politike“ organizacije Innovasjon Norge (17); (ii) internih smernic EGP v Innovasjon Norge; (iii) prvega letnega dopisa o dodelitvi z Ministrstva za kmetijstvo (18); (iv) splošnih postopkov v Navodilih za skrbnike primerov Innovasjon Norge; in (v) Smernic Nadzornega organa o državni pomoči (19). S praktičnega vidika imajo največjo težo načela, zapisana v internih smernicah EGP, ki so tudi podlaga za veliko večino pripomb norveških organov.

Innovasjon Norge je sestavil interne smernice EGP na podlagi obstoječih norveških shem pomoči, ki jih upravlja. Vsebujejo razlago koncepta državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, izvlečke iz Smernic o državni pomoči in pravila o pomoči de minimis, pa tudi tabelo, ki določa intenzivnost pomoči obstoječih shem (20). Interne smernice EGP se nenehno obnavljajo, zato je bilo Nadzornemu organu poslanih pet različnih različic (21).

Norveški organi so izjavili, da čeprav Poročilo delovne skupine ne vsebuje pogojev, ki jih je treba izpolniti, da bi bili projekti upravičeni do podpore, so bili ti pogoji oblikovani v internih smernicah EGP. Čeprav v Poročilu delovne skupine ni izrecnega sklicevanja na interne smernice EGP, so norveški organi izjavili, da je treba sklicevanje v Poročilu delovne skupine na vzpostavitev „načel in praks“ (v okviru prava EGP) pri izvajanju Lesne sheme razumeti kot sklicevanje na interne smernice EGP (22). Po mnenju norveških organov so interne smernice EGP na ta način postale sestavni del Lesne sheme (23). Skrbniki primerov v Innovasjon Norge imajo nalogo oceniti zahtevke na podlagi posebnega sklopa pravil v internih smernicah EGP, ki so po njihovem mnenju ustrezna. Če menijo, da v nekem primeru ne gre za državno pomoč, se projekt lahko stoodstotno financira (24).

2.2   Pravna podlaga in letni proračuni

Iz državnega proračuna za ustrezna leta izhaja, da Lesno shemo financira Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano prek letnih odobritev neposredno iz državnega proračuna. Podrobnosti o financiranju Lesne sheme so bile določene v vladnem predlogu za parlament, ki je vseboval državni proračun za leto 2000 (St. prp. nr. 1 (1999–2000)), v katerem je bilo financiranje Lesne sheme vključeno pod točko 71 poglavja 1142 (25). Vsak državni proračun za naslednja leta je predvideval sredstva za Lesno shemo (26).

S prvim dopisom o letni dodelitvi sredstev, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo poslalo Innovasjon Norge, se namenjajo sredstva za Innovasjon Norge in odobri njihovo črpanje v skladu s ciljem, sektorjem in ciljnimi skupinami, določenimi v Poročilu delovne skupine (27).

Z dopisom z dne 29. septembra 2005, ki je bil posodobljen z dopisom z dne 3. julija 2006, so norveški organi Nadzorni organ obvestili, da so bili proračuni za Lesno shemo za finančna leta od 2000 do 2005 naslednji:

Letni proračun

Leto	Proračun (v mio. NOK)	Odobritve (v mio. NOK)
2000	17	8,8
2001	25	25,7
2002	20	18,2
2003	36	39,3
2004	35	28,4
2005	33	39,5
Skupaj	166	159,9

Subvencije so bile izplačane v treh letih po letu, ko je bila dana odobritev („tilsagn“), in po zaključku projekta s strani prejemnika. Če proračun za določeno leto ni bil v celoti porabljen, se je preostali znesek lahko prenesel v naslednje leto. Zato je skupni znesek za odobritve v katerem koli letu lahko višji kot proračunski znesek v istem letu.

2.3   Prejemniki podpore v okviru Lesne sheme

Poročilo delovne skupine določa, da bi morala biti Lesna shema usmerjena na podjetja in druge subjekte s konkretnimi projekti, ki sodijo v strategije in delovna področja sheme in prispevajo k povečanemu ustvarjanju vrednosti (28).

Norveški organi so nadalje opredelili, da je Lesna shema na voljo vsem zadevnim industrijam (navedenim kot „mehanske lesne industrije“) in industrijam, ki lahko prispevajo k dosegi cilja v okviru Lesne sheme, kot so industrije, ki raziskujejo uporabo lesa v kombinaciji z drugimi materiali (29). V okviru teh parametrov je shema odprta za „fizične osebe, podjetja, organe in sindikate ne glede na strukturo ali organizacijo podjetja“, pa tudi za „raziskovalne in izobraževalne ustanove“ ne glede na to, v kateri državi imajo sedež (30).

2.4   Upravičeni stroški in intenzivnost pomoči

Norveški organi so navedli, da se subvencije v okviru Lesne sheme dodelijo projektom, ki „ … prispevajo k uresničevanju ciljev v okviru strategij in delovnih področij programa“ in ki spodbujajo inovacije. Iz Poročila delovne skupine izhaja, da je za uresničitev ciljev Lesne sheme treba uporabljati naslednje tri strategije. Vsako strategijo je treba izvajati z dejavnostmi, opredeljenimi pod vsako strategijo (31). Stroški takih dejavnosti so torej upravičeni do financiranja v okviru Lesne sheme.

(i)

Strategija izdelave profila in komuniciranja (tj. doseči angažiranost in pripravljenost za razvoj vrednostne verige, privabiti strokovno znanje, ljudi in kapital, povečati prepoznavnost in dejavno profiliranje gozda in lesa, osredotočiti se na prednosti lesa kot materiala in razširjanje informacij). Ukrepi, ki naj bi se uporabili za izvajanje te strategije, vključujejo kampanje, ki pozitivno predstavljajo gozdno/lesno dejavnost, razširjanje informacij prek časopisov za oblikovanje/arhitekturo z lesom kot osnovnim elementom ter zagotavljanje informacij profesionalnim uporabnikom, univerzam, učnim ustanovam in potrošnikom. Drugi ukrepi vključujejo oblikovanje spletnega portala in omrežja za pošiljanje informacij po vsej vrednostni verigi, ki hkrati deluje kot vir splošnih informacij, ter vzpostavitev nacionalnih in regionalnih kontaktnih točk, ki skrbijo za raziskovalne in razvojne skupine, arhitekte, oblikovalce, skupine, usmerjene v IT, raziskovalce trendov, inovatorje in vlagatelje itd.

(ii)

Strategija razvoja izdelkov in novosti (obsega uresničitev novih možnosti, zamisli in pobud, kar prispeva k inovacijam in novim stvaritvam). Ukrepi, ki naj bi se uporabili, vključujejo strukturno razvojne programe, ustanovitev poslovnih forumov za mala podjetja, inovacijske projekte, povezane z različnimi učnimi ustanovami, tekmovanja v oblikovanju/arhitekturi, razvoj novih izdelkov v okviru novih tržnih segmentov (kot je rekreacijski trg; objekti/infrastruktura za „javne površine“; leseni izdelki za zdravstvo itd.) in razvojne projekte, ki se osredotočajo na ustvarjanje dobička v vrednostni verigi (kot so surovine, stranski proizvodi, trgovina z lesom in elektronska trgovina). Drugi ukrepi vključujejo ustanovitev foruma in struktur za razvoj novosti in inovacije, študentske projekte za inovacije in tekmovanje v arhitekturi in oblikovanju za povečanje uporabe določenih lesnih materialov.

(iii)

Strategija sodelovanja in učinkovitosti (obsega izboljšave pri pretoku blaga in procesov v vrednostni verigi in stroškovni učinkovitosti, ustvarjanje vrednosti in dobičkonosnosti ter optimalno uporabo človeških virov in infrastrukture). Ukrepi vključujejo razvoj integriranega sistema logistike za izboljšanje časovnega okvira za distribucijo blaga ter kakovosti in cene izdelkov, informacijske tehnologije za prihranek stroškov na ravni prodaje/distribucije in razvoj sistemov IT za komuniciranje po vsej vrednostni verigi za izboljšanje kakovosti. Drugi ukrepi vključujejo tekmovanja, pripravljalne študije o razvoju integriranega sistema IT in digitalizaciji informacij o blagu po vsej vrednostni verigi, programe usposobljenosti o stroškovni učinkovitosti v razvoju vrednosti ter (ukrepe za) ustvarjanje dobičkov na področju gozda, lesne industrije in trgovine.

Interne smernice EGP določajo upravičene stroške za MSP, usposabljanje ter raziskave in razvoj, pa tudi za „naložbe“ (MSP in v regionalnih območjih). Prevedena različica opisa upravičenih stroškov v internih smernicah EGP je priložena temu dokumentu kot Priloga I (32).

Čeprav interne smernice EGP določajo intenzivnost pomoči za MSP (33), je intenzivnost pomoči za druge vrste pomoči navedena samo s sklicevanjem na tabelo z naslovom „Največji obseg financiranja za sheme, ki jih upravlja Innovasjon Norge – velikost podjetja in območja, upravičena do pomoči“. Tabela, ki ne vsebuje sklicevanja na Lesno shemo, je navedena v prevedeni različici Priloge II spodaj.

Ker se tabela nanaša na dve različni intenzivnosti pomoči v pripravljalnih študijah za raziskave in razvoj po shemah z naslovom „OFU/IFU“ in „Omstilling og nyskapning“, so organi razložili, da se za Lesno shemo uporablja intenzivnost pomoči, določena za shemo „OFU/IFU“. Razlika med intenzivnostjo pomoči v teh dveh primerih je v tem, da lahko intenzivnost pomoči za študije tehnične izvedljivosti, ki jih izvajajo velika podjetja v kontekstu predkonkurenčnih raziskav (za velika podjetja) v okviru sheme „Omstilling og nyskapning“ znaša do 55 %, medtem ko je ustrezna intenzivnost pomoči v okviru sheme „OFU/IFU“ lahko samo 50 %.

Subvencije v okviru Lesne sheme so načeloma odvisne od prispevkov prejemnikov v obliki financiranja in delovne sile (34). Splošna minimalna zahteva za sofinanciranje ne obstaja, ampak se njegov delež razlikuje glede na cilje in naravo projekta. V tem kontekstu so norveški organi izjavili, da se pomoč v okviru Lesne sheme daje v skladu z intenzivnostjo pomoči, kot je določena v internih smernicah EGP, tako da v bistvu vselej obstaja neka vrsta sofinanciranja.

Kljub temu je po razlagi organov njihova praksa v okviru Lesne sheme takšna, da nekateri projekti prejmejo sredstva za 100 % stroškov – v tem primeru ni sofinanciranja. V tem okviru organi navajajo Poročilo delovne skupine, ki določa, da se: „Delež financiranja po shemi lahko spreminja glede na cilj in naravo projektov. Iz sheme se lahko financira celoten projekt [stroški], če je težko določiti, kdo bi lahko imel neposredno korist od projekta, na primer pri čistih študijskih projektih ali pripravljalnih študijah. Delež financiranja po shemi je lahko ustrezno nizek v primeru projektov, za katere se pričakuje, da bodo udeleženci v projektu imeli od njih pomembno in neposredno korist. Uporabljati je treba pravila EGP o državni pomoči. V okviru teh pravil je treba oblikovati načela in upravno prakso za shemo (35).“

Organi so razložili tudi, da se je praksa dodeljevanja 100 % sredstev uporabljala v primerih, ko je bilo težko opredeliti deležnike, ki bi imeli od projektov neposredno korist (ali ko se šteje, da so posamezna podjetja imela samo skromno korist), kot je to v primeru predhodnih študij in poročil na posebnih ciljnih področjih. Tak primer, ki so ga navedli organi, je dodelitev 125 000 NOK Norsk Treteknisk Instituttu za projekt razvoja oblanih plošč za notranjo uporabo (36). Norveški organi so navedli, da so rezultati (projekta) na voljo podjetjem, ki so njegovi člani, in da je v vsakem primeru mnogo informacij Norsk Treteknisk Institutta na splošno dostopnih prek njegove knjižnice.

2.5   Pomoč de minimis

Norveški organi so navedli, da subvencije, dodeljene na podlagi posebnih določb iz Lesne sheme, izpolnjujejo pogoje za opredelitev kot pomoč de minimis. Poleg tega so organi pojasnili, da pri pomoči, ki je dodeljena kot pomoč de minimis, dopis o odobritvi, poslan prejemniku, vsebuje sklicevanje na prag in časovni okvir de minimis ter na obveznost prejemnika pomoči, da organe obvesti o pomoči, ki jo je v treh letih od datuma, ko je bila dana odobritev za dodelitev pomoči, prejel iz drugih virov (37).

Poleg tega so organi pojasnili obstoj administrativne prakse, po kateri se lahko pomoč, dodeljena na primer za raziskave in razvoj, lahko kombinira s pomočjo de minimis. Ta praksa je izrecno predvidena v internih smernicah EGP v različicah iz septembra 2004 in julija 2005 (38).

2.6   Trajanje

Norveški organi so izjavili, da se je Lesna shema začela izvajati 1. julija 2000 (tj. datum, ko se lahko vložijo zahtevki za podporo) in je veljala pet let do konca leta 2005 (zadnje soglasje je bilo izdano 30. decembra 2005) (39).

2.7   Trgovina z lesnimi proizvodi

Iz Bele knjige vlade za parlament o ustvarjanju vrednosti in priložnostih v gozdarskem sektorju izhaja, da Norveška svoje lesne proizvode izvaža v EU. V zvezi s tem je v oddelku 4.3 Bele knjige posebej navedeno, da „Norveška izvozi približno 85 do 90 % proizvodnje lesnih in papirnih izdelkov za veleprodajo ter približno 35 % proizvodnje gradbenega lesa. Dobave v države EU znašajo 70 % in 90 % celotnega izvoza. Kakršne koli strategije ali politična posredovanja v EU, ki lahko vplivajo na uvoz izdelkov gozdarske industrije v EU, bi lahko imeli velike posledice za norveški gozdarski sektor“ (40). Poleg tega iz Eurostatove statistike izhaja, da se v EU veliko trguje z lesnimi izdelki (41). Nazadnje iz statistike, ki jo je pripravila „Statistika Norveške“(Statistisk sentralbyrå), izhaja, da tudi Norveška uvaža precejšnje količine gradbenega lesa, predelanega lesa in lesnih izdelkov („Tømmer, trelast og kork …“) iz EU (42).

2.8   Obseg uporabe Sporazuma EGP

Člen 8(3) Sporazuma EGP določa:

„Če ni določeno drugače, se določbe tega sporazuma uporabljajo samo za:

(a)	izdelke iz poglavij 25 do 97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga razen izdelkov, navedenih v Protokolu 2;

(b)	izdelke iz Protokola 3, ob upoštevanju posebne ureditve iz navedenega protokola.“

Les in lesni izdelki so zajeti v poglavju 44.

2.9   Razlogi za začetek postopka

Nadzorni organ je začel formalni postopek preiskave na podlagi predhodne ugotovitve, da Lesna shema vključuje državno pomoč, ki ne bi bila upravičena do nobene od oprostitev, predvidenih v Sporazumu EGP. Posledično je Nadzorni organ dvomil o tem, da bi Lesna shema lahko veljala za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP. Navedeno je bilo, da dokumenti, ki so jih predložili norveški organi o Lesni shemi, niso vsebovali posebnih opredelitev upravičenih projektov, upravičenih stroškov ali zgornje meje obsega pomoči, ki se lahko odobri.

Norveški organi so bili pozvani k predložitvi podatkov o obstoju kakršnih koli notranjih navodil, ki bi narekovala, da je treba shemo izvajati v skladu s Smernicami o državni pomoči in/ali uredbami o skupinskih izjemah. Vendar je Nadzorni organ poudaril, da četudi bi bilo tako upravno prakso mogoče dokazati, lahko Nadzorni organ še vedno šteje Lesno shemo za nezdružljivo z delovanjem Sporazuma EGP glede na obstoj prakse v okviru Lesne sheme, da se dodeli 100-odstotna podpora projektom, pri katerih je upravni organ domneval, da subvencije ni mogoče šteti za pomoč, ker dejavnosti ni bilo mogoče pripisati posameznim podjetjem in ker naj bi prinesla samo skromno korist.

Glede na to, ali subvencije, odobrene na podlagi posebnih določb o pomoči de minimis v okviru Lesne sheme izpolnjujejo pogoje, da lahko veljajo za pomoč de minimis na podlagi Smernic o državni pomoči ali naknadne uredbe de minimis (ki je v tem smislu s 1. februarjem 2003 nadomestila Smernice o državni pomoči) (43), je Nadzorni organ sprejel stališče, da je videti, da ustrezne določbe niso skladne s pravili o dodelitvi pomoči de minimis.

3.   Pripombe norveških oblasti

3.1   Postopek

Norveški organi priznavajo, da bi shema morala biti formalno priglašena Nadzornemu organu, vendar samo dejstvo, da Lesna shema ni bila priglašena, ne pomeni, da Nadzorni organ lahko samo na tej podlagi sklepa, da je nezdružljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

3.2   Vsebina

Norveški organi trdijo, da so bila v praksi upoštevana vsebinska pravila o državni pomoči Sporazuma EGP. Prvič, višja politika Innovasjon Norge zahteva, da je treba vsakršno financiranje odobriti v okviru omejitev, določenih z mednarodnimi sporazumi, h katerim je Norveška pristopila. Drugič, skrbniki primerov Innovasjon Norge so (prek Poročila delovne skupine) dobili navodila, da morajo Lesno shemo izvajati v skladu s Sporazumom EGP. Interne smernice EGP so bile napisane zato, da izboljšajo skladnost s Sporazumom EGP. Tretjič, skrbniki primerov imajo izkušnje s Smernicami o državni pomoči in se udeležujejo tečajev o tej temi. Če so v dvomih, lahko prosijo za nasvet pravno službo Innovasjon Norge.

Kar zadeva prakso financiranja 100 % stroškov projekta, so norveški organi trdili, da ta praksa vključuje projekte, ki niso predmet Sporazuma EGP bodisi zato, ker ne gre za državno pomoč v smislu v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ali ker je bila pomoč dodeljena kot pomoč de minimis. Organi so predstavili tabelo, ki kaže, kako se je dodeljevala pomoč v okviru Lesne sheme.

Organi trdijo, da je bila v osmih zadevah (ki jih predstavljata dva primera) pomoč dodeljena za projekte, ki vključujejo izdelke (kot so na primer „neposekana drevesa“), ki niso na seznamu poglavij 25–97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga in torej ne spadajo v okvir Sporazuma EGP.

Organi nadalje navajajo, da se 114 upravičencev v okviru Lesne sheme ne uvršča med „podjetja“ v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ker ne opravljajo gospodarske dejavnosti. 15 zadev se uvršča med „ustanove za izobraževanje in raziskave“, 25 zadev v zvezi z „osebami javnega prava“ vključuje pomoč občinam, 74 zadev pa je povezanih s podporo „podružnicam“.

Kar zadeva „ustanove za izobraževanje in raziskave“ (ki jih predstavljata dva primera, od katerih eden vključuje neprofitno organizacijo), organi menijo, da ne spadajo v okvir člena 61(1) Sporazuma EGP na podlagi oddelka 2.2 v prejšnjem poglavju 14 Smernic o državni pomoči o raziskavah in razvoju, po katerih „neprofitna visokošolska ustanova za izobraževanje in raziskovanje običajno ni zajeta v členu 61(1) Sporazuma EGP“ ter ki določa: „če so rezultati javno financiranih projektov raziskav in razvoja, ki so jih te ustanove izvajale, brez razlikovanja na voljo evropski industriji, Nadzorni organ Efte domneva, da po navadi ne gre za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP“.

Norveški organi trdijo, da pomoč „podružnicam“ (ki jih sestavljajo neprofitne interesne organizacije, ki se ukvarjajo z objavljanjem informacij) ne pomeni državne pomoči, ker financiranje ni (neposredno) namenjeno podjetjem, ampak se usmerja prek podružnic, ki ne veljajo za podjetja. Navajajo odločbo Komisije v zvezi z Asetro, ki je bila po mnenju norveških organov oproščena, ker Asetra ni podjetje v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (44). Trdijo tudi, da je Sodišče v več primerih razlagalo „koncept gospodarske ugodnosti“ in da v zadevi C-143/99 Adria Wien utemeljitev Sodišča kaže, da je treba ločevati med abstraktnimi ugodnostmi (tj. stroški, ki običajno ne bi bili „vključeni v proračun“ podjetja) in tistimi, ki bi bili vključeni vanj (45).

Organi tudi trdijo, da v nadaljnjih 31 zadevah (od katerih je predstavljenih nekaj primerov) upravičenci niso pridobili gospodarske ugodnosti, ker so v zameno opravili storitev, torej zadeve ne spadajo v okvir člena 61(1) Sporazuma EGP.

Norveški organi se sklicujejo na dopis o odobritvi, po katerem mora prejemnik predložiti informacije „o pomoči, prejeti na podlagi potencialnih novih zahtevkov za javno pomoč … Ta obveznost velja tri leta od datuma dopisa o odobritvi. Prejemnik pomoči ne more prejeti pomoči de minimis, ki v katerem koli obdobju treh let znaša skupno več kot 100 000 EUR (okoli 815 000 NOK)“.

Organi trdijo, da sklicevanje na „katero koli obdobje treh let“ jasno pomeni, da prejemnik pomoči ni upravičen do prejema pomoči de minimis v katerem koli obdobju treh let, ne glede na to, ali je to pred prejetjem dopisa o odobritvi ali po njem. Obveznost pošiljanja informacij o prejeti pomoči v obdobju treh let od dopisa o odobritvi je treba brati v sobesedilu v zvezi z obveznostjo, da se pomoč ne prejme v „katerem koli“ obdobju treh let. Po mnenju organov to zagotavlja združljivost z uredbo de minimis. Organi poleg tega trdijo, da je v vsakem primeru večina dodeljenih pomoči pod mejo de minimis.

Organi pa so tudi razložili, da „se [postopkovni] okvir pomoči de minimis v [nekaterih] primerih kljub vsemu ni upošteval, saj je veljalo, da je pomoč združljiva z vsebinskimi pravili in skupinskimi izjemami o pomoči za MSP, raziskave in razvoj ter pomoči za usposabljanje“. Organi so naknadno razložili, da sklicevanje na premajhno skladnost z „vsebinskimi pravili“ pomeni, da je bila v desetih zadevah pomoč dodeljena do dovoljene meje intenzivnosti, ki pa ji je bila dodana pomoč de minimis, ne da bi prejemnik poslal obvestilo o elementu pomoči de minimis.

Norveški organi trdijo, da Nadzorni organ pri ocenjevanju združljivosti pomoči ni bil dovolj pozoren na prakso in postopke, ki jih je izvajal Innovasjon Norge.

Organi v osnovi trdijo, da ni bila dana nikakršna pomoč v smislu regionalne pomoči iz naslova Lesne sheme in da je ta nesporazum morda povzročil pregled (priložen internim smernicam EGP), ki določa največjo intenzivnost pomoči (tudi regionalne). Organi takoj zatem navajajo, da obstajajo primeri, pri katerih je bila pomoč dodeljena do zgornje meje intenzivnosti pomoči, ki je dovoljena kot pomoč za raziskave in razvoj, vendar ji je bila dodana pomoč s 5-odstotnim bonusom regionalne pomoči. Kot primer je navedena pomoč podjetju Trysil Skog AS.

Kar zadeva 78 zadev raziskav in razvoja (od katerih so omenjeni trije primeri), organi trdijo, da je bila pomoč dodeljena v skladu z vsebinskimi načeli v Smernicah o državni pomoči. Upoštevan je bil obseg, do katerega projekt predvideva razvoj nove tehnologije, znanja ali metod; prednost pa je bila dana najbolj inovativnim projektom. Upoštevalo se je tudi, ali je projekt upravičen do financiranja iz drugih virov, kot na primer v okviru sheme „Skattefunn“.

Organi trdijo, da čeprav v internih smernicah EGP ni navedeno sklicevanje na naslov in objavo uredb o skupinskih izjemah za MSP in pomoč za usposabljanje, so uredbe „v precejšnjem obsegu vključene“.

II.   OCENA TVEGANJA

1.   Prisotnost državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP

Člen 61(1) Sporazuma EGP določa:

Da bi ukrep označili za državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, mora ta izpolnjevati naslednja štiri merila: ukrep mora (i) prejemnikom prinesti gospodarsko ugodnost, ki je ne bi bili deležni pri običajnem poteku poslovanja; (ii) ugodnost mora dodeliti država ali mora biti dodeljena iz državnih sredstev; (iii) ukrep mora dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; ter (iv) ukrepi morajo izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med pogodbenicami.

1.1   Gospodarska ugodnost

Ukrep mora prejemnikom prinesti gospodarsko ugodnost, ki je ne bi bili deležni pri običajnem poteku poslovanja.

Norveški organi v okviru Lesne sheme dodeljujejo finančne subvencije podjetjem, organom, podjetniškim združenjem, združenjem itd., ki lahko prispevajo k ciljem iz sheme. Podjetja, ki prejmejo take subvencije, prejmejo gospodarsko ugodnost, tj. subvencijo, ki je ne bi prejela pri svojem običajnem poteku poslovanja.

1.2   Prisotnost državnih sredstev

Ugodnost mora dodeliti država ali mora biti dodeljena iz državnih sredstev.

Subvencije, dodeljene v okviru Lesne sheme, financira Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano in se poravnajo neposredno iz državnega proračuna.

1.3   Dajanje prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga

Ukrep mora dajati prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga.

Iz različnih zakonodajnih pripravljalnih dokumentov (kot so na primer Bela knjiga, Priporočilo in Poročilo delovne skupine), ki so podlaga za ustanovitev Lesne sheme, izhaja, da je shema namenjena (i) povečanju vrednosti lesnopredelovalne dejavnosti in (ii) izboljšanju odnosov na različnih ravneh trgovanja med gozdarstvom in trgom (kar vključuje dobavo surovin za lesnopredelovalno industrijo), skupaj s splošnim ciljem povečanja sedanje uporabe lesa.

Subvencije v okviru Lesne sheme se torej dodeljujejo samo, kadar se meni, da lahko koristijo lesnopredelovalnemu sektorju in povezanim lesnim industrijam ter dobavi surovin za take industrije. Lesna shema torej daje prednost podjetjem v sektorju lesne industrije ob izključitvi drugih sektorjev, zato je po svoji naravi selektivna. V zvezi s tem je Sodišče Efte razsodilo, da je ukrep lahko selektiven, četudi zajema celoten sektor (podjetja v celotnem sektorju) (46).

Čeprav se lahko subvencije v okviru Lesne sheme dodelijo tudi podjetjem v drugih industrijah (na primer v industrijah, ki raziskujejo uporabo lesa v kombinaciji z drugimi materiali), je treba opozoriti, da je ta možnost na voljo samo za take industrije, ki lahko prispevajo k splošnemu cilju Lesne sheme, tj. splošnemu izboljšanju vrednosti v lesnopredelovalni dejavnosti. Nadzorni organ torej meni, da je tudi ta možnost nazadnje namenjena dajanju prednosti podjetjem v lesnopredelovalni industriji in povezanih lesnih industrijah.

1.4   Izkrivljanje konkurence in vpliv na trgovino med pogodbenicami

Ukrepi morajo izkrivljati konkurenco in vplivati na trgovino med pogodbenicami.

Norveški organi v okviru Lesne sheme dodeljujejo subvencije podjetjem v lesnopredelovalni industriji (in povezanih industrijah). Poleg tega norveška industrija izvozi velik del svojega gradbenega lesa in obdelanih lesnih izdelkov za veleprodajo (do 90 %) v druge države EGP, kjer se veliko trguje z lesnimi izdelki. Norveška pa tudi uvaža gradbeni les, predelan les in lesne izdelke iz EU. V takih okoliščinah bo dodelitev podpore podjetjem v okviru Lesne sheme okrepila položaj prejemnikov v primerjavi z drugimi podjetji na Norveškem ali v drugih državah EGP, ki konkurirajo v lesnopredelovalni dejavnosti (in povezanih dejavnostih). In ker je les samo ena od surovin, ki se uporabljajo v gradbeni dejavnosti, bodo subvencije, ki jih prejmejo gradbena podjetja v okviru Lesne sheme, tudi okrepile in utrdile njihov položaj v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v gradbeni dejavnosti (47).

Na podlagi tega Nadzorni organ meni, da bo dodelitev finančne podpore podjetjem v okviru Lesne sheme izkrivila konkurenco in vplivala na trgovino.

1.5   Sklep in obstoj sheme pomoči

Glede na zgoraj navedeno Nadzorni organ sklepa, da Lesna shema izpolnjuje preskus člena 61(1) Sporazuma EGP in torej pomeni državno pomoč. Vendar so norveški organi trdili, da nekatere od subvencij, dane v okviru Lesne sheme, ne spadajo v okvir Sporazuma EGP ali se ne uvrščajo med državno pomoč.

Nadzorni organ je sprejel stališče (ki mu norveški organi niso oporekali), da je Lesna shema ukrep, na podlagi katerega se lahko brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov dodelijo posamezne pomoči podjetjem, opredeljenim v ukrepu na splošni in abstraktni način. Shema torej pomeni shemo pomoči v smislu člena 1(d) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. V tem smislu Nadzorni organ opozarja, da je v zadevi C-310/99 Evropsko sodišče izjavilo, da: „Ni bilo potrebe, da bi spodbijana odločitev vsebovala analizo pomoči, dane v posameznih primerih na podlagi sheme. Šele v fazi izterjave pomoči je treba pregledati posamezno stanje vsakega zadevnega podjetja.“ (48) V skladu s to sodno prakso je Nadzorni organ ocenil Lesno shemo na podlagi značilnosti sheme (v nasprotju z značilnostmi posameznih dodelitev subvencij v okviru sheme). Utemeljitve norveških organov ne morejo vplivati na to oceno, ampak se upoštevajo šele če in ko se razpravlja o izterjavi. Sklepanje o združljivosti sheme z delovanjem Sporazuma EGP ne prejudicira vprašanja o izterjavi v posameznih primerih dodeljene pomoči. Kot piše v zgoraj navedeni sodbi, je to drugi korak in izterjava se bo odredila samo v tistih primerih, v katerih so bile vsebinske določbe o državni pomoči dejansko kršene.

Nadzorni organ ugotavlja, da norveški organi niso ugovarjali temu, da Lesna shema omogoča subvencioniranje prejemnikov za izdelke, zajete v Sporazumu EGP, kot je na primer les. Norveški organi tudi niso ugovarjali temu, da Lesna shema vsebuje možnost financiranja subjektov, ki se uvrščajo med podjetja v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Navsezadnje je tudi nesporno, da se iz sheme niso financirali samo upravičenci, ki so v zameno ponudili storitev.

Z drugimi besedami je shema sama predvidela dajanje državne pomoči. Možnost, da nekateri prejemniki v okviru Lesne sheme ne morejo biti predmet Sporazuma EGP (s sklicevanjem na dejstvo, da njihovi izdelki niso zajeti v Sporazumu, ali da oni sami niso podjetja v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP), ne vpliva na obravnavo Lesne sheme kot sheme pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

2.   Postopkovne zahteve

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču se „Nadzorni organ Efte pravočasno obvesti, kar mu omogoča, da lahko predloži pripombe na kakršne koli načrte izvedbe ali spremembe pomoči (…). Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev“.

Nadzorni organ najprej ugotavlja, da je treba glede na dejstvo, da je poglavje 44 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga (za les in lesne izdelke) zajeto v Sporazumu EGP, Lesno shemo oceniti na podlagi Sporazuma. Norveški organi Lesne sheme niso priglasili pred njenim izvajanjem, zato niso spoštovali svojih obveznosti iz člena 1(3) dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Državna pomoč iz Lesne sheme torej pomeni „nezakonito pomoč“ v smislu člena 1(f) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču.

3.   Združljivost pomoči

Nadzorni organ v izhodišču ugotavlja, da medtem ko je Lesna shema vsebovala na primer podrobnosti o ciljih in upravičenih stroških, pa kaže, da ni vsebovala pogojev, na podlagi katerih naj bi bila pomoč dodeljena. Shema brez specifičnih omejitev pri dajanju pomoči (npr. kar zadeva intenzivnost) ni nekaj, kar bi Nadzorni organ lahko potrdil kot združljivo z delovanjem Sporazuma EGP. Dejstvo, da so bile Smernice Nadzornega organa o državni pomoči v praksi v nekaterih posameznih primerih upoštevane, tega stališča ne spremeni, ampak, kakor je navedeno v točki I-1.5, vpliva samo na to, ali je izterjava potrebna ali ne.

Vendar Nadzorni organ v tem kontekstu ugotavlja, da so norveški organi izjavili, da je sklicevanje v Poročilu delovne skupine na izvajanje sheme na podlagi „načel in prakse“ v okviru prava EGP implicitno sklicevanje na interne smernice EGP. Nadzorni organ razume argument, da je te smernice, ki so na primer opredelile največjo intenzivnost pomoči, dovoljeno po pravu EGP v različnih situacijah, treba upoštevati kot pravila sheme in pogoje, pod katerimi se lahko daje pomoč v okviru Lesne sheme. Z drugimi besedami, shema je dejansko vsebovala razpoznaven sklop pravil, ki omejujejo dajanje pomoči iz naslova te sheme.

Glede na to, da norveški organi ugotavljajo, da se „smernice nenehno preverjajo“, je treba spomniti, da se združljivost nezakonite državne pomoči z delovanjem Sporazuma EGP ocenjuje v skladu z vsebinskimi merili, določenimi v dokumentu, ki je veljal ob dodelitvi pomoči ali – v primeru sheme – takrat, ko je bila shema ustanovljena. Poleg tega je treba oceniti vsako revizijo pravil sheme, zato da se ugotovi, ali pomeni spremembo sheme v smislu Odločbe št. 195/04/COL (49). Spodaj navedena ocena torej analizira, ali interne smernice EGP v Innovasjon Norge skupaj z naknadnimi spremembami kot pravila Lesne sheme lahko štejejo za združljive z delovanjem Sporazuma EGP in zlasti s Smernicami Nadzornega organa o državni pomoči in uredbami o skupinskih izjemah, kot so se uporabljale ob vsakokratnem dajanju pomoči.

3.1   Združljivost s členom 61(2) Sporazuma EGP

V tem primeru se ne uporablja nobena od izjem iz člena 61(2) Sporazuma EGP, saj Lesna shema ni namenjena ciljem, navedenim v teh določbah.

3.2   Združljivost s členom 61(3)Sporazuma EGP

Ukrep državne pomoči velja za združljivega z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(a) Sporazuma EGP, kadar je namenjen pospeševanju gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. Ker pa norveški zemljevid regionalne pomoči ne opredeljuje nobenih takih območij, se ta določba ne uporablja (50).

Poleg tega se izjema iz člena 61(3)(b) Sporazuma EGP ne uporablja, ker državna pomoč, dodeljena v okviru Lesne sheme, ni namenjena pospeševanju izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu Norveške.

Vendar pa bi se lahko uporabljala izjema iz člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, ki določa, da se državna pomoč lahko šteje za združljivo z delovanjem skupnega trga, kjer pospešuje razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Tako je, če je ukrep skladen s Smernicami o državni pomoči ali veljavnimi uredbami o skupinskih izjemah.

Podjetja postanejo upravičena do regionalne pomoči, če imajo sedež v določenih regijah, ki jih opredeljuje zgoraj navedeni norveški zemljevid regionalne pomoči, in če so izpolnjeni pogoji iz Smernic o državni pomoči za regionalno pomoč (51).

Norveški organi so trdili, da pomoč v okviru Lesne sheme ni bila dana v obliki regionalne pomoči. Kljub temu pa Nadzorni organ ugotavlja, da se je Lesna shema izvajala na podlagi internih smernic EGP, ki omogočajo dajanje regionalne pomoči (za naložbe) (52). Poleg tega so organi navedli primere, v katerih je bil pomoči za raziskave in razvoj navržen 5-odstotni bonus regionalne pomoči (en tak primer je podjetje Trysil Skog AS).

Nadzorni organ opaža, da morajo biti pogoji, določeni v Smernicah o državni pomoči za dajanje regionalne pomoči, izpolnjeni tudi pri dajanju bonusa regionalne pomoči. Vendar niti Poročilo delovne skupine niti interne smernice EGP ne navajajo pogojev, ki jih je treba izpolniti za pridobitev regionalne pomoči, kot je na primer ugotavljanje regionalnih ugodnosti (v obliki naložb v proizvodnjo ali odpiranja delovnih mest), niti se ne sklicujejo na zemljevid regionalne pomoči na Norveškem. Nadzorni organ v teh okoliščinah ne more biti prepričan, ali so določbe o regionalni pomoči v okviru Lesne sheme skladne s Smernicami o državni pomoči za regionalno pomoč.

Državna pomoč za raziskave in razvoj lahko velja za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, če so izpolnjeni ustrezni pogoji v Smernicah o državni pomoči (53). Smernice o državni pomoči opredeljujejo različne vrste raziskav in razvoja, kot so „temeljne raziskave“, „industrijske raziskave“ in „predkonkurenčna razvojna dejavnost“, ter intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo za vsako od teh kategorij.

Nadzorni organ ugotavlja, da upravičene raziskave, upravičeni stroški in intenzivnost pomoči v internih smernicah EGP ustrezajo tistim, ki so določeni v Smernicah o državni pomoči za raziskave in razvoj, razen kar zadeva tehnične pripravljalne študije. Tabela o intenzivnosti pomoči v internih smernicah EGP sicer navaja dve različni stopnji pomoči za tehnične pripravljalne študije, ki jih izvajajo velika podjetja v kontekstu predkonkurenčnih raziskav, in sicer 50 % ter 55 % (54), vendar Smernice o državni pomoči izrecno določajo, da kombinacija bonusov ne sme povzročiti, da se intenzivnost pomoči poveča nad 50 % za predkonkurenčne raziskave (55).

Glede na to, da intenzivnost pomoči, določena v internih smernicah EGP, ni v skladu s Smernicami o državni pomoči, in da ni dokazov, da bi skrbniki primerov imeli navodila, naj uporabljajo intenzivnost pomoči za shemo OFU/IFU, ki je skladna s Smernicami o državni pomoči, kaže, da pravila Lesne sheme predvidevajo možno intenzivnost pomoči, ki presega zgornjo mejo, določeno v Smernicah o državni pomoči. Poleg tega Nadzorni organ ni prejel nobenih argumentov za to, da bi sprejel višjo intenzivnost pomoči, kot je določena v Smernicah o državni pomoči.

Pomoč, dodeljena v skladu z uredbama o skupinskih izjemah za MSP in/ali pomoč za usposabljanje, se šteje za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP, če shema izpolnjuje vse pogoje zadevne uredbe o skupinskih izjemah in vsebuje izrecno sklicevanje nanjo (z navedbo njenega naslova in objave v Uradnem listu Evropske unije) (56). Vendar pa niti državni proračuni niti Poročilo delovne skupine niti katera koli druga zakonodajna pripravljalna dela v zvezi z Lesno shemo ne vključujejo sklicevanja na uporabo uredbe o skupinskih izjemah za MSP niti uredbe o skupinskih izjemah za pomoč za usposabljanje. Poleg tega Nadzorni organ od norveških organov ni prejel informacij o uporabi katere koli od uredb o skupinskih izjemah za objavo v Uradnem listu Evropske unije. Norveški organi torej niso izpolnili zahtev iz uredb o skupinskih izjemah, zato se Lesna shema ne more obravnavati kot skladna s skupinskimi izjemami.

Kljub temu Lesna shema lahko velja za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP v luči vsebinskih načel, ki jih vsebujejo uredbe o skupinskih izjemah za MSP in pomoč za usposabljanje. V tem smislu Nadzorni organ ugotavlja, da vse opredelitve, upravičeni stroški in intenzivnost pomoči za usposabljanje v internih smernicah EGP (57) ustrezajo uredbi o skupinskih izjemah za pomoč za usposabljanje. Poleg tega opredelitve, upravičeni stroški in veljavna intenzivnost pomoči za svetovalne storitve in sejme za MSP v internih smernicah EGP (58) ustrezajo uredbi o skupinskih izjemah za MSP.

Vendar se glede na oddelek 4.3.2 internih smernic EGP pomoč za MSP lahko dodeli za „omrežje in sodelovanje“, to je namen, ki očitno ne sodi v okvir vsebinskih določb v uredbi o skupinskih izjemah za MSP. Vprašanje je torej, ali se financiranje za te namene lahko šteje kot združljivo na podlagi Smernic o državni pomoči za MSP ali na podlagi vsebinskih načel, vzpostavljenih neposredno po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP (59).

Smernice o državni pomoči navajajo, da se MSP lahko dodelijo sredstva za „sodelovanje“, če to ne vpliva na konkurenco v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Glede na to Nadzorni organ meni, da je možnost financiranja MSP na podlagi internih smernic EGP za „opredelitev poslovnih partnerjev, strategij in za formalizacijo sodelovanja v fazi ustanavljanja“ lahko sprejemljiva.

Nasprotno pa Nadzorni organ meni, da možnost financiranja nedoločenih „izrednih skupnih ukrepov“ (60) med „operativno fazo“ ob vsakem času odpira možnost financiranja široke palete ukrepov, kar ne pomeni samo v okviru sodelovanja med MSP in torej lahko vpliva na konkurenco v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Ko so o tej zadevi povprašali norveške organe, so ti trdili, da je financiranje po tej določbi namenjeno samo svetovalnim storitvam. Vendar so v istem kontekstu organi izjavili, da je ta določba tudi odprla možnost za financiranje „povezanih storitev“ v kontekstu omrežne pomoči.

Nadzorni organ meni, da na podlagi tako nejasnih in odprtih določb ne more biti prepričan, da so pravila sheme v zvezi s financiranjem MSP skladna s Smernicami o državni pomoči za MSP ali vsebinskimi načeli v njih in zato na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP ne more potrditi njene skladnosti z delovanjem Sporazuma EGP.

Poročilo delovne skupine pravi, da se iz sheme lahko financirajo vsi stroški projekta, če je težko ugotoviti, kdo bi lahko imel od projekta neposredno korist. Organi so razložili, da do stoodstotnega financiranja stroškov projekta prihaja na primer takrat, ko je težko določiti neposredne upravičence, ali takrat, ko se šteje, da prejemniki dobijo samo skromno ugodnost (npr. predhodne študije in poročila v posebnih ciljnih območjih), saj v teh primerih ni prisotna nobena pomoč (61).

Glede na to prakso je nujno pripomniti dvoje: (1) čeprav norveški organi navajajo predhodne študije in poročila kot primere, v katerih ni prisotna nobena pomoč, Smernice o državni pomoči za raziskave in razvoj določajo največjo intenzivnost pomoči za študije tehnične izvedljivosti, ki kažejo, da financiranje študij (tudi če so te pripravljalne) lahko vključuje državno pomoč (62); in (2) razen če je znesek zadevne pomoči nižji od praga de minimis, pa prejetje skromne ugodnosti samo po sebi ne izključuje prisotnosti državne pomoči.

Na tej podlagi Nadzorni organ meni, da praksa pokrivanja 100 % stroškov za projekt ne temelji na merilih, ki bi zagotovili odsotnost državne pomoči, in ker stoodstotno financiranje po nobenem oddelku Smernic o državni pomoči ni sprejemljivo, in ker se v tem primeru ni spodbijalo, da je tovrstna intenzivnost pomoči upravičena neposredno po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP, Nadzorni organ meni, da shema, ki takšno prakso omogoča, ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP.

Iz prej navedenega izhaja, da Lesna shema v več ozirih ni združljiva s Smernicami o državni pomoči in ne izpolnjuje pogojev za oprostitev neposredno po členu 61(3)(c) Sporazuma EGP. Nadzorni organ zato meni, da Lesna shema ne more veljati za združljivo z delovanjem Sporazuma EGP.

3.3   Pomoč de minimis

Po mnenju norveških organov Lesna shema vsebuje določbe, ki določajo pogoje, ki, kadar so izpolnjeni, zagotavljajo, da subvencije štejejo za pomoč de minimis. Nadzorni organ meni, da ustrezne določbe v okviru Lesne sheme niso združljive s pravili de minimis.

Dodelitev pomoči je mogoče šteti za de minimis na podlagi Smernic o državni pomoči ali naknadne uredbe de minimis, posledica česar je, da ukrep ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP in da ni obveznosti priglasitve. Ker se je Lesna shema izvajala med 1. julijem 2000 in koncem leta 2005, za shemo prideta v poštev oba niza pravil de minimis  (63).

Iz uredbe de minimis in Smernic o državni pomoči izhaja, da lahko nacionalni organi dodelijo pomoč de minimis šele, ko so preverili, da skupni znesek pomoči de minimis, ki jo je prejelo podjetje, ni zvišan na podlagi druge pomoči de minimis, prejete v preteklih treh letih. V skladu z uredbo de minimis in Smernicami o državni pomoči je eden od sprejemljivih načinov preverjanja praga de minimis ta, da se od prejemnika pridobijo informacije o tej zadevi (64).

Kadar je v okviru Lesne sheme dodeljena pomoč de minimis, se navede sklic na pravila de minimis in prejemniki so obveščeni o obveznosti, da organe obvestijo o drugi pomoči de minimis, prejeti tri leta po tem, ko je bila dana odobritev za dodelitev pomoči de minimis.

V odločbi, s katero je bil odprt formalni postopek preiskave, je Nadzorni organ sprejel stališče, da glede na to, da obveznost obveščanja velja samo za pomoč de minimis, prejeto potem, ko je bila prejeta pomoč v okviru Lesne sheme, prejemnikom ni treba pošiljati obvestil o tem, ali so prejeli pomoč de minimis pred prejemom pomoči de minimis v okviru Lesne sheme. Vendar so norveški organi trdili, da se dopis o odobritvi nanaša tudi na pravilo, da pomoč, prejeta v „katerem koli obdobju treh let“, ne sme presegati praga de minimis.

Nadzorni organ ugotavlja, da je zahteva, po kateri mora prejemnik poslati obvestilo o pomoči, dani „od datuma dopisa o odobritvi“ v nasprotju s sklicevanjem na pravilo, da pomoč, prejeta v „katerem koli obdobju treh let“, ne sme presegati praga de minimis. V teh okoliščinah Nadzorni organ ne more biti prepričan, da bo prejemnik to sporočilo jasno dojel kot obveznost poslati obvestilo o pomoči, prejeti v „katerem koli obdobju treh let“. Nadzorni organ zato ostaja pri prvotnem stališču, da glede na to, da je treba zadevne določbe razumeti v okviru pravil sheme, ni mogoče sklepati, da vnaprej zagotavljajo upoštevanje določb o pomoči de minimis  (65).

Razen tega Nadzorni organ ugotavlja, da je Lesna shema vsaj v različicah internih smernic EGP iz septembra 2004 in julija 2005 predvidela prakso, po kateri se lahko državna pomoč, dodeljena na primer za raziskave in razvoj, kombinira z dodatno pomočjo, dodeljeno kot pomoč de minimis  (66). Nadzorni organ v skladu z Odločbo Komisije v zadevi Kahla Porzellan GmbH meni, da je treba, če pomoč presega prag de minimis – zaradi stoodstotnega financiranja, odobrenega istemu podjetju v treh letih – skupni znesek šteti kot državno pomoč (67). Na tej podlagi Nadzorni organ meni, da praksa, po kateri se prag de minimis spoštuje samo za del pomoči, dodeljene podjetju, po definiciji pomeni, da skupni odobreni znesek lahko presega prag de minimis  (68).

Glede na navedeno Nadzorni organ meni, da ustrezne določbe v okviru Lesne sheme niso skladne s pravili de minimis in da zato sheme ni mogoče odobriti kot združljive z delovanjem Sporazuma EGP.

4.   Sklepna ugotovitev

Na podlagi informacij, ki so jih predložili norveški organi, Nadzorni organ meni, da Lesna shema vključuje dodeljevanje državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ki ni združljivo s Sporazumom. Vendar Nadzorni organ v skladu s prakso Komisije v tem smislu meni, da čeprav Lesna shema, če jo gledamo kot shemo, ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP, pa posamezne pomoči, dodeljene v okviru Lesne sheme, ki izpolnjujejo merila, določena v Smernicah o državni pomoči za MSP in/ali raziskave in razvoj, ali so združljive z vsebinskimi pravili v uredbah o skupinskih izjemah glede pomoči za MSP in za usposabljanje, lahko veljajo za združljive z delovanjem Sporazuma EGP (69).

Ker Lesna shema ni bila priglašena Nadzornemu organu, kakršna koli pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, dodeljena v okviru Lesne sheme, pomeni nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču. Iz člena 14 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču izhaja, da Nadzorni organ odloči, da morajo upravičenci vrniti nezakonito pomoč, ki je nezdružljiva s pravili o državni pomoči iz Sporazuma EGP. To kljub temu ne vpliva na to, da (i) posamezne pomoči izpolnjujejo pogoje za pomoč de minimis na podlagi Smernic o državni pomoči ali uredbe de minimis; in (ii) da so posamezne pomoči združljive na podlagi svoje združljivosti s Smernicami o državni pomoči za MSP in/ali raziskave in razvoj ali z vsebinskimi pravili v uredbah o skupinskih izjemah glede pomoči za MSP in usposabljanje ter upoštevajo ustrezno intenzivnost pomoči, kakor je tam določena –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Lesna shema ni združljiva z delovanjem Sporazuma EGP v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

Člen 2

Posamezne pomoči, dodeljene v okviru Lesne sheme, niso državna pomoč, če izpolnjujejo pogoje o pomoči de minimis, določene v Smernicah o državni pomoči ali uredbi de minimis, kar koli od tega se je ob dodeljevanju pomoči uporabljalo.

Člen 3

Posamezne pomoči, dodeljene v okviru Lesne sheme, ki izpolnjujejo merila v Smernicah o državni pomoči za MSP in/ali raziskave in razvoj ali so združljive z vsebinskimi pravili v uredbah o skupinskih izjemah za pomoč za MSP in usposabljanje, so združljive z delovanjem Sporazuma EGP do zneska dovoljene intenzivnosti pomoči.

Člen 4

Norveški organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za izterjavo pomoči, navedene v členu 1, razen tiste, ki je navedena v členih 2 in 3.

Člen 5

Izterjava se izvrši brez odloga v skladu s postopki nacionalnega prava, če ti postopki omogočajo takojšnjo in učinkovito izvedbo te odločbe. Za zneske, ki jih je treba izterjati, se od datuma, ko so bili dani na razpolago upravičencu, do datuma dejanske izterjave zaračunavajo obresti. Obresti se obračunajo na podlagi člena 9 Odločbe št. 195/04/COL (70).

Člen 6

Norveški organi v dveh mesecih od prejetja uradnega obvestila o tej odločbi Nadzorni organ Efte obvestijo o ukrepih, sprejetih za uskladitev s to odločbo.

Člen 7

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 8

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

---

(1)  V nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ.

(2)  V nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP.

(3)  V nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(4)  Postopkovna in vsebinska pravila na področju državne pomoči – Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP in člena 1 dela I Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je Nadzorni organ sprejel in izdal 19. januarja 1994, objavljene v UL L 231, 3.9.1994, str. 1 in v Dopolnilu EGP št. 32, 3.9.1994, str. 1. Smernice so bile nazadnje spremenjene z Odločbo Nadzornega organa št. 154/07/COL z dne 3. maja 2007. V nadaljnjem besedilu „Smernice o državni pomoči“.

(5)  Uredba Komisije (ES) št. 68/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje (UL L 10, 13.1.2001, str. 20), Uredba Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L 10, 13.1.2001, str. 33) in Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5). Ta zadnja uredba nadomešča Uredbo Komisije (ES) št. 69/2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES o pomoči de minimis (UL L 10, 13.1.2001, str. 30) in poglavje 12 v Smernicah o državni pomoči (sprejetih z Odločbo Nadzornega organa št. 54/96/COL z dne 15. maja 1996, UL L 245, 26.9.1996, str. 28). Vse zgoraj navedene uredbe so bile vključene v Prilogo 15 k Sporazumu EGP (v točkah 1(d)–(f)).

(6)  UL C 272, 9.11.2006, str. 19 in Dopolnilo EGP št. 55, 9.11.2006.

(7)  Podrobnejše informacije o tem dopisovanju so navedene v Odločbi št. 147/06/COL o začetku formalnega postopka preiskave, katere povzetek je objavljen v UL C 272, 9.11.2006, str. 19 in v Dopolnilu EGP št. 55, 9.11.2006. Celotno besedilo odločbe je objavljeno na spletni strani Nadzornega organa: www.eftasurv.int

(8)  Podrobnosti o objavi so navedene v opombi št. 7 zgoraj.

(9)  Oddelek 7.3.3 Bele knjige.

(10)  Oddelek 7.3.3 Bele knjige.

(11)  Oddelek 2.4.1 Bele knjige.

(12)  Oddelek 6.1.1 Bele knjige. V zvezi z osredotočenostjo na norveško industrijo oddelek 6.1.1. Bele knjige tudi navaja (prevod Nadzornega organa): „Za večje ustvarjanje vrednosti je pomembno upoštevati možnost zmanjšanja stroškov na ravni predelave in prodaje ter povečati in izboljšati uporabo/izkoriščanje lesa, pridelanega na Norveškem.“.

(13)  Oddelek 1.4 Poročila delovne skupine navaja, da Lesna shema ne zajema gozdne kulture, infrastrukture, prevoza, gozdnih proizvodov za zeleno okrasje in bioenergije, ki naj bi jih reševali drugi ukrepi vlade. Oddelek 2.1 Poročila delovne skupine opredeljuje gozdarsko vrednostno verigo (ali gozdarski sektor) kot vse subjekte, vključene od štora do končnega uporabnika. „Gozd“ obsega dobavno stran (lastniki gozdov in njihova združenja) in tržno raven (gozdarski podjetniki, vključno s prevozom po terenu, merjenjem lesa in prometom, delom na gozdnih kulturah, operativnim načrtovanjem itd.). „Proizvodnja“ obsega predelavo lesa v izdelke, primerne za končne uporabnike, vendar s poudarkom na mehanski lesnopredelovalni verigi (ki obsega tradicionalno delo v žagah in tesarstvo ter nadaljnjo predelavo v vrata, okna, stopnišča in druge gradbene elemente ter proizvodnjo lesenega pohištva, lesenih hiš in ročnih izdelkov). „Trg“ obsega končne uporabnike, vendar vključuje tudi različne ravni trgovanja in druge subjekte v gozdarskem proizvodnem sistemu, kot so podizvajalci za blago in storitve za gozdarstvo in gozdarsko industrijo.

(14)  Oddelki 1.5, 6.2 in 6.3 Poročila delovne skupine. Od maja 2003 skupino sestavljajo tudi predstavniki iz alternativnih virov financiranja in urada okrajnega guvernerja.

(15)  Letna poročila o dejavnostih in razvoju sheme je treba poslati Ministrstvu za kmetijstvo in so osnova za pripravo proračuna in smernic v Innovasjon Norge (prej: SND); prim. oddelke 1.5, 6.2 in 6.3 Poročila delovne skupine.

(16)  Glej Pripombe norveških organov v zvezi z Odločbi o začetku formalnega postopka preiskave.

(17)  Višja politika je dokument s smernicami, ki določa nekatere zunanje omejitve dajanja subvencij s strani Innovasjon Norge (na primer izključitev operativne pomoči in izvozne pomoči) ter zahteva, da morajo biti sredstva podeljena v okviru omejitev, določenih v mednarodnih sporazumih, katerih pogodbenica je Norveška.

(18)  Dopis o dodelitvi z dne 6. oktobra 2000 vsebuje informacije o proračunu za izvajanje Lesne sheme s sklicevanjem na cilj, sektor in ciljne skupine sheme.

(19)  Norveški organi so se tudi sklicevali na zakon, ki ureja Innovasjon Norge in njegove „Standardne pogoje“ za dajanje razvojne pomoči, ki vsebujejo upravne predpise, med drugim glede rokov, dokumentacije, nadzornih ukrepov in izterjave pomoči.

(20)  Vključene so tudi določbe o kumulaciji, referenčnih stopnjah in izračunu pomoči.

(21)  Različice so iz januarja 2000; avgusta 2001; junija 2003; septembra 2004 in julija 2005; med seboj se bistveno ne razlikujejo. Zaradi poenostavitve se izraz „interne smernice EGP“ uporablja v naslednjih primerih v zadnji različici besedila in samo, kadar je primerno (zaradi odstopanja ali dodatnega besedila), so dane pripombe na besedilo v prejšnjih različicah.

(22)  Oddelek 1.3 Poročila delovne skupine navaja, da je treba financiranje podeliti v skladu s pravili EGP in oddelek 7.1 navaja: „Zakonodajo v Sporazumu EGP o državni pomoči je treba upoštevati. Program mora vzpostaviti lastna načela in prakse v okviru teh predpisov.“ Glej tudi Pripombe norveških organov v zvezi z Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave.

(23)  Glej Pripombe norveških organov v zvezi z Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave in elektronsko sporočilo norveških organov z dne 18. januarja 2008 (št. dogodka 461470).

(24)  Glej tudi pododdelek o sofinanciranju in 100-odstotnem financiranju stroškov projekta v oddelku I-2.4 spodaj.

(25)  Glej tudi revidiran proračun (St. prp. nr. 61 (1999–2000)). Lesna shema je poimenovana različno, vključno s „Treprogrammet“ in „Verdiskapningsprogrammet for tre“, ali z originalnim Priporočilom stalnega odbora za parlament (Innst. S. nr. 208 (1998–1999)).

(26)  2001: St. prp. nr. 1 (2000–2001) in revidiran proračun (St. prp. nr. 84 (2000–2001)); 2002: St. prp. nr. 1 (2001–2002) in revidiran proračun (St. prp. nr. 1 Tillegg nr. 4 (2001–2002)); 2003: St. prp. nr. 1 (2002–2003) in revidiran proračun (St. prp. nr. 65 (2002–2003)); 2004: St. prp. nr. 1 (2003–2004) in revidiran proračun (St. prp. nr. 63); 2005: St. prp. nr. 1 (2004–2005) in revidiran proračun (St. prp. nr. 65 (2004–2005)). V prvih štirih letih (2000–2003, vključno s tema dvema letoma) je bilo financiranje za Lesno shemo vključeno pod točko 71 poglavja 1142 državnega proračuna, medtem ko je bilo v zadnjih dveh letih (2004 in 2005) financiranje za Lesno shemo vključeno pod točko 71 poglavja 1149 državnega proračuna.

(27)  Dopis z dne 6. oktobra 2000, ki so ga norveški organi predložili Nadzornemu organu kot priponko 3 k Pripombam norveških organov v zvezi z Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave.

(28)  Oddelek 4.6 Poročila delovne skupine.

(29)  Glej dopis norveških organov z dne 29. septembra 2005 Nadzornemu organu, priložen dopisu norveške misije pri EU z dne 3. oktobra 2005 (št. dogodka 345465).

(30)  Glej dopis z dne 29. septembra 2005, citiran v opombi 29, in Pripombe norveških organov v zvezi z Odločbo o začetku formalnega postopka preiskave.

(31)  Oddelki 4.1–4.4 in 5 Poročila delovne skupine.

(32)  Prevod Nadzornega organa.

(33)  V primeru naložb je največja intenzivnost 7,5 % za srednje velika podjetja in 15 % za mala podjetja, medtem ko je stopnja za svetovalne storitve in trgovske sejme določena na 50 %.

(34)  Oddelka 1.4 in 7.1 Poročila delovne skupine.

(35)  Oddelek 7.1 Poročila delovne skupine.

(36)  Čeprav bi ta znesek lahko veljal kot de minimis, je Norsk Treteknisk Institutt prejel tudi druge pomoči.

(37)  Zahteva po informacijah se glasi: „EØS-regelverket – opplysningsplikt Tildelingen av tilskuddet skjer i henhold til reglene for bagatellmessig støtte. Ved eventuelle nye søknader om offentlig støtte (uansett støttekilde) har støttemottaker plikt til å opplyse om dette tilskuddet. Opplysningsplikten gjelder i 3 år fra tilsagnstidspunktet. Støttemottakeren må ikke motta mer enn til sammen 100 000 Euro (ca. kr 815 000,-) i støtte etter reglene for bagatellmessig støtte over et tidsrom på 3 år.“

(38)  Oddelek 4.2 internih smernic.

(39)  To je potrjeno v pripombah na predlog državnega proračuna v St. prp. nr. 1 (2000–2001) in Poročilu delovne skupine.

(40)  Prevod naslednjega citata, ki ga je zagotovil Nadzorni organ: „Norge eksporterer ca 85-90 % av produksjonen av tremasse og papirprodukter og ca 35 % av trelast-produksjonen. Leveransene til EU-land utgjør henholdsvis 70 % og 90 % av eksporten. Dogodekuelle strategier eller politiske vedtak innen EU som kan påvirke EUs import av skogindustriprodukter vil kunne få store konsekvenser for den norske skogsektoren.“

(41)  Eurostatova statistika za obdobje med letoma 1999 in 2004, ki obsega uvoz in izvoz različnih vrst obdelanega lesa in gradbenega lesa v EU (v kateri je vrednost izražena bodisi v tisoč kubičnih metrih ali tonah), kaže, da se v EU veliko trguje z lesnimi izdelki. Zadevna statistika je (i) uvoz in izvoz hlodovine znotraj EU-25; „tabela fores51“; (ii) uvoz lesne celuloze in papirja ter kartona znotraj EU-25; „tabela fores62“; (iii) izvoz lesne celuloze znotraj EU-25 „tabela fores62“; (iv) uvoz žaganega lesa in lesnih plošč znotraj EU-25; „tabela fores61“; in (v) uvoz žaganega lesa znotraj EU; „tabela fores61“. Vse na voljo na http://europa.eu.int/comm/eurostat ali tako, da se naveže stik z Eurostatom prek njegove spletne strani.

(42)  Glej spletno stran: http://www.ssb.no/muh/tab15-01.shtml ki prikazuje tabelo 15 z naslovom „Trgovina z izbranimi državami z dvomestnim SITC. Januar–marec 2006. V milijonih kron“.

(43)  Prejšnje poglavje 12 Smernic o državni pomoči je bilo črtano z Odločbo Nadzornega organa št. 198/03/COL z dne 5. novembra 2003. Vendar je že 1. februarja 2003 poglavje 12 nadomestila Uredba (ES) št. 69/2001, v nadaljnjem besedilu „uredba de minimis“).

(44)  Odločba Komisije z dne 31. marca 2000 o državni pomoči N 673/99 (UL C 184, 1.7.2000, str. 25).

(45)  Zadeva C-143/99 Adria Wien [2001] Recueil, str. I-8365.

(46)  Združene zadeve E-5/04, E-6/04 in E-7/04 Fesil in Finnfjord [2005] Poročilo Sodišča Efte, str. 117, odstavek 77. Ta sodba potrjuje sodno prakso Evropskega sodišča, kot je določena v zadevi C-75/97 Belgija proti Komisiji [1999] Recueil, str. I-3671, odstavek 33. Glej tudi zadevo C-66/02 Italija proti Komisiji [2005] ZOdl., str. I-10901, odstavek 95.

(47)  V zvezi s tem glej zadevo 730/79 Philip Morris proti Komisiji [1989] Recueil, str. 2671, odstavek 11, v katerem je navedeno, da „če se s finančno pomočjo države okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki konkurirajo v trgovini v Skupnosti, je treba slednjega obravnavati, kot da je ta pomoč vplivala nanj.“

(48)  Zadeva C-310/99 Italija proti Komisiji [2002] Recueil, str. I-2289, odstavek 91. V zadevi C-66/02 Italija proti Komisiji [2005] ZOdl., str. I-10901, odstavek 91, se je sodišče izreklo takole: „V primeru sheme pomoči se Komisija lahko omeji na preiskovanje splošnih značilnosti zadevne sheme, ne da bi ji bilo treba preiskati vsak posamezen primer, v katerem se shema uporablja […], da bi ugotovila, če shema vsebuje elemente pomoči.“ Glej tudi zadevo E-2/05 ESA proti Islandiji [2005] Poročilo sodišča EFTA, str. 202, odstavek 24.

(49)  Odločba Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 (UL L 139, 25.5.2006, str. 37), kakor je bila spremenjena z Odločbo Nadzornega organa št. 319/05/COL z dne 14. decembra 2005 (UL C 286, 23.11.2006, str. 9). Glej tudi zadevo T-195/01 Gibraltar proti Komisiji [2001] Recueil, str. II-3915. Treba je opozoriti, da je treba zato, ker je bila začetna ustanovitev sheme „nezakonita“ v smislu postopka, vse naknadne spremembe te sheme tudi obravnavati kot nezakonito pomoč.

(50)  Glej Odločbo Nadzornega organa št. 327/99/COL z dne 16. decembra 1999 o zemljevidu območij, ki prejemajo pomoč, in stopnjah pomoči (Norveška).

(51)  Prejšnje poglavje 25 Smernic o državni pomoči za regionalno pomoč, kakor so ga nadomestile nove smernice z dne 6. aprila 2006 in Uredba Komisije (ES) št. 1628/2006 (vključena s Sklepom Skupnega odbora št. 157/2006, objavljena v UL L 89, 29.3.2007, str. 33, in Dopolnilo EGP št. 15, 29.3.2007, str. 24). Uredba je začela veljati 9. decembra 2006.

(52)  Glej zgornje meje (regionalne pomoči), navedene v tabeli, priloženi k internim smernicam EGP in razlagalni del o pomoči za naložbe (oddelek 4.6).

(53)  Prejšnje smernice o raziskavah in razvoju so 7. februarja 2007 nadomestile nove smernice.

(54)  Različici za leto 2000 in 2001 sploh ne določata intenzivnosti posebne pomoči za tehnične pripravljalne študije.

(55)  Oddelek 5.3(7) takratnega poglavja 14 Smernic o državni pomoči za raziskave in razvoj.

(56)  Glej člen 3(3) uredb o skupinskih izjemah za MSP oziroma za pomoč za usposabljanje. Na podlagi skladnosti s formalnimi pogoji o skupinskih izjemah je ukrep pomoči oproščen obveznosti priglasitve.

(57)  Oddelek 4.4 internih smernic.

(58)  Oddelka 4.3 in 4.3.1 internih smernic.

(59)  Prejšnje poglavje v Smernicah o državni pomoči za MSP je s 26. junijem 2002 nadomestila uredba o skupinskih izjemah za MSP.

(60)  Ti ukrepi vključujejo ukrepe, podobne kot za izboljšavo učinkovitosti („kompetansehevning“).

(61)  Pri praksi financiranja 100 % stroškov projekta se zastavlja vprašanje prisotnosti državne pomoči in združljivosti. Glede na sklicevanje v Poročilu delovne skupine na to možnost se predpostavlja, da shema predvideva tako prakso in da je treba združljivost določb, ki urejajo to prakso, ocenjevati glede združljivosti (ta oddelek). Vprašanje prisotnosti (ali odsotnosti) državne pomoči bo relevantno samo v zvezi z izterjavo.

(62)  Oddelek 5.3(7) takratnega poglavja 14 o pomoči za raziskave in razvoj.

(63)  Kot so navedli norveški organi, je datum, ko so organi dali odobritev („tilsagn“), tisti, ki določa, ali se za zadevno subvencijo uporablja prejšnje poglavje 12 Smernic o državni pomoči ali naknadna uredba de minimis.

(64)  Glej v tem smislu sklicevanje na „način nadzora“ v Smernicah o državni pomoči.

(65)  Dejstvo, da so bila številna soglasja dana za pomoč pod pragom de minimis, ni pomembno, saj je Nadzorni organ pri analizi, ali je državna pomoč združljiva, omejen z upoštevanjem pogojev Lesne sheme. Dejansko stanje bo pomembno za vprašanje izterjave.

(66)  Glej oddelek I-2.5 zgoraj za opis prakse.

(67)  Odločba Komisije 2003/643/ES z dne 13. maja 2003 o Državni pomoči, ki jo izvaja Nemčija v korist Kahla Porzellan GmbH in Kahla/Thüringen Porzellan GmbH (UL L 227, 11.9.2003, str. 12). Podobno je treba pri ocenjevanju, ali je bila upoštevana ustrezna intenzivnost pomoči, določena v Smernicah o državni pomoči, upoštevati skupni znesek pomoči, dodeljene istemu podjetju.

(68)  Treba je opozoriti, da mora biti upoštevana tudi ustrezna intenzivnost pomoči. Če se pomoč de minimis dodeli v kombinaciji z drugimi vrstami pomoči, skupni znesek pomoči ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči za različne kategorije. To je seveda pomembno samo, če se ustrezna skupna pomoč ne šteje kot pomoč de minimis.

(69)  Glej na primer Odločbo Komisije 2004/343/ES z dne 16. decembra 2003 o shemi pomoči, ki jo izvaja Francija za prevzem podjetij v težavah (UL L 108, 16.4.2004, str. 38), in Odločbo Komisije 2003/86/ES z dne 20. decembra 2001 o shemi državne pomoči, ki jo je izvajala Španija leta 1993 za nekatera novoustanovljena podjetja v Vizcayi (Španija) (UL L 40, 14.2.2003, str. 11).

(70)  Glej opombo 49.

---

---

---