13.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 182/20

(1)

Ta odločba je naslovljena na Chisso Corporation (v nadaljnjem besedilu „Chisso“), Daicel Chemical Industries, Ltd (v nadaljnjem besedilu „Daicel“), Hoechst AG (v nadaljnjem besedilu „Hoechst“), The Nippon Synthetic Chemical Industry Co. Ltd (v nadaljnjem besedilu „Nippon“) in Ueno Fine Chemicals Industry, Ltd (v nadaljnjem besedilu „Ueno“).

(2)

Naslovniki so bili udeleženi pri eni, nepretrgani kršitvi člena 81(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu „Pogodba ES“ ali „Pogodba“) in, od 1. januarja 1994, člena 53(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“) na področju celotnega EGP, v kateri so:

(3)

Podjetja so pri kršitvi sodelovala vsaj od 31. decembra 1978 do vsaj 30. novembra 1995 v primeru podjetja Nippon in do vsaj 31. oktobra 1996 v primeru vseh ostalih strank.

(4)

Sorbati so kemični konzervansi (protimikrobna sredstva), ki lahko zavirajo ali preprečijo rast mikroorganizmov, npr. kvasovk, bakterij, plesni ali gliv, in se uporabljajo predvsem v prehrani in pijači. Njihovi glavni mehanizmi služijo za zmanjševanje razpoložljivosti vode in povečevanje kislosti. Včasih so ti dodatki uporabljeni tudi za konzerviranje drugih pomembnih lastnosti hrane, npr. okusa, barve, teksture in hranilne vrednosti. Poleg tega da so uporabni kot konzervansi v hrani in pijači, se sorbati dobro odrežejo tudi pri stabiliziranju drugih vrst proizvodov, npr. farmacevtskih proizvodov, kozmetike, hrane za domače živali in živalske krme.

(5)

Obstajajo tri glavne vrste sorbatov: sorbinska kislina, kalijev sorbat in kalcijev sorbat.

(6)

Sorbinska kislina je osnovni proizvod. Je fiziološko inertna maščobna kislina, ki se v telesu razgradi in uporabi. Na vonj in okus proizvodov, ki jih konzervira, nima nobenega učinka. Veliko se uporablja v margarini, majonezi, solatah, siru, ribjih proizvodih, mesu in klobasah, sadnih proizvodih, pijači, slaščičarskih in pekovskih proizvodih ter fungistatičnih embalažnih materialih. Postopek pridobivanja te snovi je tehnično zahteven, medtem ko druge sorbatne proizvode pridobivamo iz sorbinske kisline s tehnično enostavnejšim korakom predelave. Za proizvodnjo sorbinske kisline sta potrebni dve surovini: keten in krotonski aldehid (plin), ki ga je treba proizvajati na mestu. Visoki stroški investicij, potrebni za proizvodne obrate, predstavljajo pomembne ovire za potencialne nove člane na trgu.

(7)

Kalijev sorbat se uporablja, kjer je potrebna visoka topnost v vodi. Uporaba sorbinske kisline je omejena, saj ima v vodi nizko topnost. Zato je kalijev sorbat osnovna oblika, ki se uporablja v večini proizvodov z visoko vsebnostjo vode.

(8)

Kalcijev sorbat se proizvaja v majhnih količinah, uporablja se za premaze ovojnega papirja za sir v Franciji in Italiji.

(9)

Sorbinska kislina in njene soli (vključno s kalijevim sorbatom) se uvršča med glavne konzervanse, ki se uporabljajo v Zahodni Evropi. Sorbinska kislina predstavlja 30 % prodaje sorbatov in kalijev sorbat predstavlja ostalih 70 %.

(10)

Konzervansi so zreli izdelki, ki se jih intenzivno ne raziskuje in razvija, zato so možnosti, da bi na trg vstopili novi konzervansi, minimalne.

(11)

Sorbati so vodilni proizvodni segment v sektorju konzervansov. Glavni nadomestki za sorbate so natrijev in kalijev benzoat, skupaj parabeni. Vseeno pa veliko proizvajalcev kljub višji ceni raje uporablja sorbate, saj so bolj kakovostni. Noben od teh izdelkov ne predstavlja popolnega nadomestka, še posebej parabeni zavzemajo le tržno nišo v industriji konzervansov za hrano. Povpraševanje po sorbatih ni cenovno prožno, saj obstaja le nekaj, če sploh kaj, nadomestkov za njihovo uporabo.

(12)

Upoštevani trg je geografsko svetovnega merila. Zato presega geografsko območje, na katerem sankcija velja, in sicer EGP.

(13)

Struktura, organizacija in delovanje kartela so temeljili na deljeni oceni trga. Hoechst je predstavljal evropski trg in Daicel, Chisso, Nippon ter Ueno, kot skupina, so predstavljali japonski trg.

(14)

Sestanki kartela so potekali na več različnih nivojih. Sestanki dvakrat na leto med podjetjem Hoechst in štirimi japonskimi proizvajalci („skupni sestanki“); pripravljalni sestanki japonskih proizvajalcev („pripravljalni sestanki“ ali „pred-sestanki“) in dvostranski sestanki ter telefonski stiki („dvostranski stiki“).

(15)

Japonski proizvajalci so pred vsakim skupnim sestankom imeli več pripravljalnih sestankov, da bi se dogovorili o cenah in količinskih kvotah, o katerih naj bi razpravljali s podjetjem Hoechst.

(16)

Dodatno so poleg sestankov skupine potekali tudi številni dvostranski sestanki ter telefonski stiki med podjetjem Hoechst in japonskimi proizvajalci.

(17)

Komisija, ob upoštevanju narave kršitve v tem primeru, njenega dejanskega vpliva na trg sorbatov in dejstva, da je pokrivala celotni skupni trg ter, po ustanovitvi le-tega, tudi celotni trg EGP, meni, da so podjetja, ki jih ta odločba zadeva, zagrešila kršitev člena 81(1) Pogodbe ES in člena 53(1) Sporazuma EGP, ki je bila zelo resna.

(18)

Lestvica verjetnih glob znotraj kategorije zelo resnih kršitev omogoča uporabo diferencirane obravnave za podjetja, zato da se upošteva učinkovita gospodarska zmogljivost kršiteljev, da bi konkurenci povzročili veliko škodo. Ta postopek je še posebej potreben, kjer, tako kot v tem primeru, obstajajo precejšnje razlike v velikosti trga podjetij, ki sodelujejo pri kršitvi.

(19)

V okoliščinah tega primera, ki vključuje več podjetij, bo pri določanju osnovnega zneska glob treba upoštevati specifično težo in zato realen vpliv dejavnosti vsakega posameznega kršitelja na konkurenco. Zato je za ta namen zadevna podjetja mogoče razdeliti v različne skupine, ustanovljene glede na to, kolikšna je njihova relativna pomembnost na upoštevanem trgu.

(20)

Komisija v tem primeru zato meni, da je primerno vzeti svetovni promet proizvoda v zadnjem celotnem letu kršitve (1995), kot temelj za primerjanje relativne pomembnosti vsakega posameznega podjetja na zadevnem trgu.

(21)

Glede na svetovni promet proizvoda, ki so ga priskrbele družbe same kot odgovor na zahtevo Komisije po informacijah, je bil leta 1995 Hoechst daleč največji proizvajalec sorbatov na svetovnem trgu, s tržnim deležem […]* (2) % (v EGP […]* %). Zato je postavljen v prvo skupino. Daicel, Chisso Nippon in Ueno imajo vsi tržne deleže med […]* % in […]* % (v EGP med […]* % in […]* %). Zato so postavljeni v drugo skupino.

(22)

Na podlagi zgoraj omenjenega so primerni začetni zneski za globe, naložene v tem primeru, ki izhajajo iz kriterija relativne pomembnosti na zadevnem trgu, za vsako skupino naslednji:

(23)

Da bi zagotovili, da bo globa imela zadosten učinek odvračanja na velika podjetja, in upoštevali, da imajo velika podjetja pravno in gospodarsko znanje ter infrastrukture, ki jim omogočajo, da še lažje prepoznajo, ali njihove dejavnosti predstavljajo kršitev, in so zato lahko pozorni na posledice, ki izhajajo iz te dejavnosti v okviru zakonodaje o konkurenci, je treba začetni znesek za podjetje Hoechst še prilagoditi.

(24)

V primeru podjetja Hoechst, ki je daleč največje podjetje, ki ga zadeva ta odločba, Komisija meni, da je treba primeren začetni znesek za globo, ki izhaja iz kriterija relativne pomembnosti na zadevnem trgu, še dodatno prilagoditi navzgor, zato da bi upoštevali velikost podjetja in njegova celotna sredstva. Zato je treba začetni znesek globe, določen v uvodni izjavi (22), povečati za 100 %, na 40 milijonov EUR.

(25)

Komisija meni, da so Chisso, Daicel, Hoechst in Ueno kršili člen 81(1) Pogodbe in člen 53(1) Sporazuma EGP od 31. decembra 1978 do 31. oktobra 1996. Zakrivili so dolgoročno kršitev, ki je trajala 17 let in 10 mesecev. Začetni znesek glob, določen za resnost kršitve, za Chisso, Daicel, Ueno in Hoechst je zato treba povečati za 175 %.

(26)

Nippon je kršil člen 81(1) Pogodbe in člen 53(1) Sporazuma EGP od 31. decembra 1978 do 30. novembra 1995. Zakrivil je dolgoročno kršitev, ki je trajala 16 let in 11 mesecev. Začetni znesek globe, določen v uvodni izjavi (22) za resnost kršitve, je zato treba povečati za 165 %.

(27)

Komisija temu primerno določa osnovne zneske glob: za Chisso 18,315 milijonov EUR, za Daicel 18,315 milijonov EUR, za Hoechst 110 milijonov EUR, za Nippon 17,649 milijonov EUR in za Ueno 18,315 milijonov EUR.

(28)

Kot oteževalno okoliščino je treba upoštevati glavno vlogo podjetja Hoechst v kartelu in njegovo recidivistično obnašanje, kar upravičuje povečanja osnovnega zneska globe za 30 % oziroma 50 %.

(29)

Daicel je bil, poleg podjetja Hoechst, gonilna sila kartela. Ti dve podjetji sta bili daleč najvplivnejša člana kartela, z največjim tržnim deležem in enakimi interesi. Dejstvo, da je Hoechst igral glavno vlogo pri kršitvi, ne pomeni, da Daicel ni imel takšne vloge. Komisija pa sprejema, da so tudi drugi člani kartela imeli določene pobude, da bi izpolnili svoje skupne protikonkurenčne cilje. Ob upoštevanju zgoraj omenjenega je treba v primeru podjetja Daicel osnovni znesek povečati za 30 %.

(30)

V primeru podjetja Chisso v zvezi s kršitvijo ne obstajajo oteževalne okoliščine.

(31)

V primeru podjetja Nippon v zvezi s kršitvijo ne obstajajo oteževalne okoliščine.

(32)

V primeru podjetja Ueno v zvezi s kršitvijo ne obstajajo oteževalne okoliščine.

(33)

V primeru podjetja Hoechst v zvezi s kršitvijo ne obstajajo olajševalne okoliščine.

(34)

V primeru podjetja Daicel v zvezi s kršitvijo ne obstajajo olajševalne okoliščine.

(35)

V primeru podjetja Chisso v zvezi s kršitvijo ne obstajajo olajševalne okoliščine.

(36)

V primeru podjetja Nippon v zvezi s kršitvijo ne obstajajo olajševalne okoliščine.

(37)

Komisija bo v zvezi s primerom podjetja Ueno kot olajševalno okoliščino upoštevala neizvajanje v praksi dogovorjenih dodelitev količinskih kvot.

(38)

Jasno je, da uporaba obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 v tem primeru ni mogoča. Meja med uporabo ratione temporis obvestila iz leta 1996 in obvestila iz leta 2002 je bila zarisana v točki 28 obvestila iz leta 2002, kjer piše naslednje:

„Od 14. februarja 2002 to obvestilo nadomešča obvestilo iz leta 1996 za vse primere, v katerih nobeno podjetje ni stopilo v stik s Komisijo, da bi izkoristilo ugodno obravnavo, določeno v tistem obvestilu.“

(39)

V tem primeru pa je več podjetij – vključno s podjetjem Hoechst – pred tistim datumom že „stopilo v stik“ s Komisijo. Zato ostane v uporabi obvestilo o prizanesljivosti iz leta 1996.

(40)

Komisija, v skladu z razdelkom B obvestila o prizanesljivosti iz leta 1996, podjetju Chisso odobri 100 % zmanjšanje globe, ki bi podjetju sicer bila naložena, če ne bi sodelovalo s Komisijo.

(41)

Zato Komisija podjetju Chisso ne bo naložila globe.

(42)

Komisija, ob upoštevanju sodelovanja v okviru obvestila o prizanesljivosti iz leta 1996, podjetju Hoechst v skladu s prvo in drugo alineo razdelka D(2) obvestila odobri 50 % zmanjšanje globe, ki bi podjetju bila naložena, če ne bi sodelovalo s Komisijo.

(43)

Komisija, ob upoštevanju sodelovanja v okviru obvestila o prizanesljivosti iz leta 1996, podjetju Nippon v skladu s prvo in drugo alineo razdelka D(2) obvestila odobri 40 % zmanjšanje globe, ki bi podjetju bila naložena, če ne bi sodelovalo s Komisijo.

(44)

Komisija, ob upoštevanju sodelovanja v okviru obvestila o prizanesljivosti iz leta 1996 in ob upoštevanju stopnje, na kateri je bil postopek, ko se je sodelovanje dogajalo, podjetju Daicel v skladu s prvo in drugo alineo razdelka D(2) obvestila odobri 30 % zmanjšanje globe, ki bi podjetju bila naložena, če ne bi sodelovalo s Komisijo.

(45)

Komisija, ob upoštevanju sodelovanja v okviru obvestila o prizanesljivosti iz leta 1996 in ob upoštevanju stopnje, na kateri je bil postopek, ko se je sodelovanje dogajalo, podjetju Ueno v skladu s prvo in drugo alineo razdelka D(2) obvestila odobri 25 % zmanjšanje globe, ki bi podjetju bila naložena, če ne bi sodelovalo s Komisijo.

(46)

Končno, z upoštevanjem narave sodelovanja podjetij in z vidika pogojev, določenih v obvestilu o prizanesljivosti iz leta 1996, se globe, naložene naslovnikom te odločbe, zmanjšajo na sledeči način:

(47)

Chisso navaja, da se je finančno stanje podjetja v zadnjih letih poslabšalo zaradi resne in dolgotrajne gospodarske krize na Japonskem, ki traja več kot dve desetletji, in ogromne finančne izpostavljenosti podjetja za škodo in stroške čiščenja, ki so nastali zaradi bolezni Minamata. V svojem predlogu, vloženem dne 10. junija 2003, Chisso nadalje razlaga in opisuje svoj negotov finančni položaj in Komisiji zagotavlja finančne podatke.

(48)

Komisija ugotavlja, da podjetje Ueno ni pripravilo konsolidiranih podatkov. Komisija po preučevanju finančnega stanja podjetja Ueno na podlagi nekonsolidiranih podatkov zaključuje, da v primeru podjetja Ueno zneska globe ni primerno prilagoditi. Upoštevanje neugodnega finančnega stanja podjetja enakovredno priznavanju nepravične konkurenčne prednosti za podjetja, ki so najslabše prilagojena pogojem na trgu. Ker Komisija podjetju Chisso ne nalaga globe, je njihov argument nepomemben.

(49)

Končno, globe, naložene v skladu s členom 23(2) Uredbe (ES) št. 1/2003, so naslednje:

(50)

Navedena podjetja morajo takoj prenehati s kršitvijo, če tega do sedaj še niso storila. Vzdržati se morajo ponovitev katerega koli dejanja ali dejavnosti, kot je kršitev, odkrita v tem primeru v tem primeru, in katerega koli dejanja ali dejavnosti, ki ima enak ali podoben predmet ali učinek.