Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022AE3219

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Kratkoročne intervencije na trgu energije in dolgoročne izboljšave zasnove trga električne energije – načrt za ukrepanje (COM(2022) 236 final)

    EESC 2022/03219

    UL C 75, 28.2.2023, p. 185–189 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    28.2.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 75/185

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Kratkoročne intervencije na trgu energije in dolgoročne izboljšave zasnove trga električne energije – načrt za ukrepanje

    (COM(2022) 236 final)

    (2023/C 75/27)

    Poročevalka:

    Alena MASTANTUONO

    Zaprosilo

    Evropska komisija, 28. 6. 2022

    Pravna podlaga

    člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

    Pristojnost

    strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

    Datum sprejetja na seji strokovne skupine

    4. 10. 2022

    Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

    26. 10. 2022

    Plenarno zasedanje št.

    573

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    179/3/1

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    		 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je zelo zaskrbljen nad razvojem na energetskih trgih, zato pozdravlja dejstvo, da Komisija v sporočilu razmišlja o kratkoročnih intervencijah na trgih energije in dolgoročnim izboljšavam zasnove trga električne energije. Poudarja ugotovitev Komisije, da „so na nekaterih področjih potrebne prilagoditve zasnove trga električne energije v EU, da bi se upoštevali prihodnji energetski zemljevid in mešanica proizvodnje, nove nastajajoče tehnologije, geopolitični razvoj ter izkušnje, pridobljene v sedanji krizi. Take prilagoditve bi morale prispevati k optimizaciji delovanja zasnove trga električne energije, zagotoviti, da bo primernejši za spodbujanje stroškovno učinkovitega razogljičenja sektorja električne energije, zagotoviti dostopne cene za odjemalce ter povečati njegove sposobnosti, da vzdrži nestanovitnost cen.“

    1.2

    		 Dobro delujoči trgi energije so ključni za doseganje vseh osnovnih ciljev trajnostnega energetskega sistema, in sicer zanesljive oskrbe, razumnih stroškov in cen ter podnebne nevtralnosti, zato EESO meni tudi, da je treba omogočiti in ohranjati primerne razmere za prihodnost. Prihodnji ukrepi ne bi smeli spodkopavati teh pogojev in bi morali omogočati srednje- in dolgoročna podnebna prizadevanja.

    1.3

    		 EESO obenem poudarja, da sedanja kriza cen energije negativno vpliva na evropska gospodinjstva in podjetja. Izredno visoke cene energije spodbujajo inflacijo in prispevajo k negotovi gospodarski situaciji. EESO zato podpira pristop Komisije, ki obsega sprejemanje kratkoročnih ukrepov, da bi evropskim državljanom in podjetjem zagotovili dostopne cene ter nižje stroške, vključno z neposredno finančno podporo za ranljive odjemalce, pa tudi za najbolj prizadeta mala in srednja podjetja ter energetsko intenzivne industrijske panoge. Vendar meni, da bi morala začasnim intervencijam slediti prilagoditev zasnove trga na področjih, na katerih so potrebne prilagoditve zasnove trga električne energije v EU, kakor navaja Komisija.

    EESO poziva oblikovalce politike, naj ljudi spodbujajo in podpirajo ter jim omogočijo, da bodo namesto zanašanja na stalna nadomestila postali proizvajalci-odjemalci energije in ustvarili lokalne energetske skupnosti, da bodo manj odvisni od cen na skupnem trgu. Nadalje poziva države članice in Evropsko komisijo, naj prek posebnih programov pomagajo ranljivim potrošnikom, da postanejo proizvajalci-odjemalci.

    1.4

    		 Po mnenju EESO je glavni problem visoka cena zemeljskega plina, zato bi morali biti vsi ukrepi na evropski in nacionalni ravni namenjeni odpravljanju tega temeljnega vzroka za višje cene električne energije, omogočanju večje proizvodnje in uporabi energije iz nefosilnih virov v obsegu, ki ustreza povpraševanju po energiji. Odbor zato pozdravlja ukrepe na strani povpraševanja, ki jih je Evropska komisija predlagala 14. septembra 2022, in poziva k skupnim prizadevanjem gospodinjstev, javnega sektorja in podjetij. Zmanjšanje povpraševanja je najlažji način za obvladovanje računov za energijo in znižanje emisij. EESO poziva tudi k večjim naložbam v hitrejši prehod na podnebno nevtralen energetski sistem, ki ne bo temeljil na fosilnih gorivih.

    1.5

    		 EESO poudarja, da sta pred vsakršnim nadaljnjim ukrepanjem potrebni temeljita razprava in analiza učinka, in želi v tej razpravi sodelovati. Komisija in države članice bi se morale vzdržati kratkoročnih predlogov, ki bi lahko ogrozili temeljne cilje trajnostnega energetskega sistema.

    2.   Splošne ugotovitve

    2.1

    		 Sporočilo Komisije o kratkoročnih intervencijah na trgu energije in dolgoročnih izboljšavah zasnove trga električne energije temelji na več nedavnih dokumentih o hitrem dvigu cen energije in pomislekih glede zanesljivosti oskrbe z energijo zaradi ruske invazije Ukrajine, neločljivo povezano pa je tudi s pobudami za energetski prehod na podnebno nevtralnost. EESO poudarja, da ga je treba obravnavati v tem splošnem kontekstu, in se sklicuje na svoja predhodna mnenja o teh temah (1).

    2.2

    		 Dobro delujoči trgi energije so ključni za izpolnjevanje vseh osnovnih ciljev trajnostnega energetskega sistema, in sicer zanesljive oskrbe, dostopnih stroškov in cen ter podnebne nevtralnosti. Ker so vsi ti cilji zdaj ogroženi, bi se EU morala osredotočiti na ukrepe, ki prinašajo korist z vidika vseh ciljev in upoštevajo potrebe evropskega ekonomskega in socialnega modela. EESO zato meni, da se je treba vrniti k osnovam in se osredotočiti na učinkovite pogoje za bolj povezane trge energije.

    2.3

    		 Trgi energije so zaradi povezovanja sektorjev medsebojno vse bolj povezani, zato je lažje cenovno učinkovito razogljičiti energetski sistem in obravnavati njegovo povečano nestanovitnost. Obstoječa zasnova trga mora akterje spodbuditi k razogljičenju, kar je nujno, da bi Evropa napredovala pri doseganju podnebne nevtralnosti, po drugi strani pa sedanja zasnova trga z določanjem cen električne energije na podlagi vrstnega reda gospodarnosti močno trpi zaradi izjemno visokih cen plina.

    2.4

    		 Notranji trg je ključen, da lahko EU učinkovito dodeljuje sredstva, kar velja tudi za energijo. Obenem na energetski sistem EU znatno vplivajo tudi mednarodni trgi, zlasti prek trgov goriva. Zaradi geopolitičnih sprememb se je pokazalo, da si mora EU prizadevati za večjo strateško avtonomnost na področju energije in z njo povezanih surovin. Za doseganje cilja manjše odvisnosti EU od nezanesljivih tretjih držav je potrebno tesnejše sodelovanje med državami članicami, pri čemer je opaznejša njihova medsebojna odvisnost. Pomembno je, da EU v celoti izkoristi razpoložljive lastne vire in obstoječe zmogljivosti, vendar ni realistično ali koristno, da se izolira od mednarodnih trgov, ampak bi si bilo treba raje prizadevati za koristno sodelovanje z zanesljivimi partnerji.

    2.5

    		 Dobro delujoče trge je mogoče vzpostaviti le, če so urejeni temelji. EESO poudarja, da je ustrezna energetska infrastruktura nujna osnova za vsak energetski sistem in da prispeva k splošnemu delovanju trgov energije, vključno z razpoložljivostjo in cenovno dostopnostjo energije, zato je odstranjevanje ovir za pretok energije eden ključnih ukrepov za bolje delujoče trge. Za delovanje trga so temeljna tudi ustrezna tržna pravila, saj se med drugim z določitvijo pravil o konkurenci poveča preglednost ter vzpostavijo in okrepijo enaki konkurenčni pogoji.

    2.6

    		 Za razvoj in učinkovito odzivanje energetskih sistemov in trgov na sedanje trende, vključno z elektrifikacijo, lokalizacijo, digitalizacijo ter povečanjem proizvodnje in uporabe energije iz obnovljivih virov, so nujno potrebne naložbe v energetsko strukturo. Da bi jih olajšali, morajo oblikovalci politik in pristojni organi omogočiti hitrejše upravne postopke in postopke za izdajo dovoljenj, kakor tudi ustrezno posvetovanje z deležniki. Sodobna in za prihodnost primerna infrastruktura mora poleg priključkov za prenos in distribucijo vključevati tudi zmogljivost skladiščenj električne energije ter digitalne sisteme za vzpostavitev pametnih energetskih sistemov. Po drugi strani je treba preprečiti učinke vezanosti, ki bi vodili do nasedlih naložb.

    2.7

    		 EESO meni, da je pri iskanju rešitev in izboljšav za trenutno stanje smiselno razlikovati med kratko- in dolgoročnimi ukrepi. Zavedati se je treba, da uresničevanje številnih ukrepov, zlasti velikih naložb, traja dlje. Pri nekaterih ukrepih je potrebnega več časa, da se omogoči primerno načrtovanje, izvedljivost in združljivost ukrepov z osnovnimi energetskimi cilji ter preprečijo kratkoročni ukrepi, za katere bi se lahko pokazalo, da imajo dolgoročno nasproten učinek od želenega.

    2.8

    		 Dolgoročno načrtovanje je potrebno tudi za zanesljivo oskrbo z energijo ter pripravljenost na izredne razmere in motnje na trgih. To kaže, da so dejavnosti predvidevanja pomembne za prepoznavanje tveganj ter ustvarjanje možnosti za izboljšanje odpornosti in obravnavo tveganj, med drugim z načrti izrednih ukrepov.

    2.9

    		 EESO poleg tega meni, da bi z nekaterimi oblikami mehanizmov zmogljivosti lahko prispevali k zanesljivi oskrbi, zlasti v primerih konične porabe, hkrati pa preprečili neustrezna izkrivljanja trga v skladu z načeli zasnove teh mehanizmov iz uredbe o notranjem trgu električne energije.

    2.10

    		 EESO poziva oblikovalce politik, naj stalno in dosledno upoštevajo vse osnovne cilje trajnostnega energetskega sistema, vendar poudarja tudi, da se je treba osredotočiti na temeljne vzroke težav. Če ne bo uporabljen tovrstni pristop, obstaja veliko tveganje, da bodo za odpravo akutnih težav sprejeti ukrepi, ki bodo neučinkoviti, v najslabšem primeru pa v nasprotju z osnovnimi cilji. V tem primeru bi morali oblikovalci politik jasno določiti časovni okvir za tak izredni scenarij.

    2.11

    		 EESO poudarja, da bi moral vsak ukrep, bodisi na ravni držav članic bodisi na ravni EU, temeljiti na zanesljivih znanstvenih dejstvih, trdnih dokazih in temeljitih ocenah učinka. O politikah in ukrepih bi se bilo treba podrobno posvetovati z ustreznimi deležniki, tudi s civilno družbo.

    2.12

    		 Na splošno bi moral razvoj trgov energije po krizi vse bolj temeljiti na inovacijah in konkurenčnosti, ne pa na subvencijah in trgovinskih ovirah. Poleg tega se je treba zavedati, da ima lahko intervencija kjerkoli na trgu energije EU posledice za celotni trg, zato morajo biti ukrepi v državah članicah pravilno usmerjeni in začasni s čim manjšim učinkom izkrivljanja trga EU.

    3.   Posebne ugotovitve

    3.1

    		 Vsakršno morebitno intervencijo na trgih energije je treba oceniti ob upoštevanju osnovnih ciljev, saj ne sme ogroziti celovitosti enotnega trga in enakih konkurenčnih pogojev ali povzročiti negotovosti, ki bi oslabile naložbeno okolje. Prav tako ne sme ogroziti prizadevanj za razogljičenje in energetsko učinkovitost.

    3.2

    		 To je stroga zahteva, saj bi lahko imela vsaka intervencija na trgu energije negativne posledice. V številnih primerih bi bile te izkrivljanja trga, fiskalni stroški, motnje oskrbe ali negativni učinek na naložbe ali vedenje odjemalcev. EESO zato poudarja, da mora vsaka intervencija temeljiti na skrbni analizi gospodarskih, socialnih in okoljskih posledic.

    3.3

    		 EESO meni, da je neposredna finančna podpora za blaženje učinka višjih cen energije na tiste, ki so v stiski, kot nujni ukrep v krizi brez dvoma najbolj uresničljiva možnost, vendar bi morali biti morebitni podporni ukrepi za blaženje krize začasni in usmerjeni k tistim, ki so najbolj prizadeti, ne glede na to, ali gre za državljane, mala in srednja podjetja ali energetsko intenzivno industrijo.

    3.4

    		 EESO poziva oblikovalce politike, naj ljudi spodbujajo in podpirajo ter jim omogočijo, da bodo namesto zanašanja na stalna nadomestila postali proizvajalci-odjemalci energije in ustvarili lokalne energetske skupnosti, da bodo manj odvisni od cen na skupnem trgu. Vse bolj bi si bilo treba prizadevati tudi za usmerjanje in podpiranje državljanov in malih podjetij pri dejavnostih za prihranke energije in energetsko učinkovitost ter pri odzivanju na spremenljivo proizvodnjo s prožnim odjemom. Iz številnih analiz EESO je očitno, da imajo zlasti ranljivi odjemalci, ki jih visoke cene energije najbolj prizadenejo, najmanj možnosti, v mnogih primerih pa sploh nobenih, da bi postali proizvajalci-odjemalci. Evropska komisija in države članice morajo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni oblikovati programe za pomoč potrošnikom pri premagovanju različnih ovir (npr. informacijske in aktivacijske kampanje, finančna sredstva, dostop do kapitala, dostop do zemljišča in streh za namestitev sončnih in vetrnih elektrarn itd.).

    3.5

    		 EESO se je v svojem že sprejetem mnenju (2) strinjal s sklepi iz poročila agencije ACER (3), da se je med krizami izkazalo, da trg električne energije deluje dobro, saj je bilo mogoče preprečiti izpade električne energije in celo razpade sistema na nekaterih območjih. Ocena ACER kaže tudi, da bi bila nestanovitnost cen veliko večja v posamezni državi, ki bi ukrepala ločeno. Vendar se EESO dobro zaveda, da cene plina zvišujejo cene energije zaradi sedanje zasnove trga, kjer vrstni red gospodarnosti določa ceno. EESO opozarja na skupne vrednote EU glede storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 14 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki so opredeljene v Protokolu št. 26 o storitvah splošnega pomena, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU). (4)

    3.6

    		 Bolj na splošno je treba priznati tudi velik napredek pri povezovanju trgov energije EU v zadnjih desetletjih, kar je prineslo izjemne koristi v smislu razpoložljivosti in cenovne dostopnosti energije, ki ju imamo pogosto za samoumevni. Brez sodelovanja in povezovanja trgov bi bili stroški zanesljive oskrbe z energijo in ekologizacije energetskega sistema veliko višji.

    3.7

    		 Ta pozitivni razvoj povezovanja trgov energije bi bilo treba nadaljevati. Koristi povezovanja trgov električne energije čez nacionalne meje in interes za to postajajo vedno opaznejši zaradi vse večje odvisnosti od obnovljivih virov energije. Povečanje povezav znotraj držav in čezmejnih povezav prispeva k zanesljivi oskrbi, povzroča pa tudi izenačevanje cen. Kratkoročno je to morda pomanjkljivost za tiste, ki v razponu različnih cen plačujejo nižje cene, dolgoročno pa prispeva k znižanju in stabilizaciji cen.

    3.8

    		 Agencija ACER ocenjuje, da bi bilo smiselno ohraniti sedanjo zasnovo trga. Vendar se EESO strinja s Komisijo, da so na nekaterih področjih potrebne prilagoditve trga električne energije v EU, da bi cilje razogljičenja EU dosegli z nižjimi stroški in zagotovili zanesljivo oskrbo, zlasti zaradi povečanja proizvodnje in uporabe energije iz obnovljivih virov ter zagotavljanja stabilnosti cen in cenovne dostopnosti.

    3.9

    		 EESO predlaga, naj se na primer preuči, ali sedanja zasnova trga, vključno z njegovim regulativnim okvirom, daje zadostne spodbude za naložbe v različne druge možnosti (kot so shranjevanje, preusmeritev obremenitve in zeleni vodik). Brez spremembe postopka zbiranja ponudb, s čimer so povezana precejšnja tveganja, obstaja veliko priložnosti, ki bi lahko spodbudile sistemu prijazne tehnologije, vključno s sistemom omrežnin, ki nagrajuje enakomerno obremenitev omrežja pri proizvodnji in porabi električne energije.

    3.10

    		 Poleg tega bi bilo treba po mnenju EESO nemudoma odpreti politično razpravo o tem, kako v okviru prihodnje zasnove trga zagotoviti naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in refinanciranje teh zmogljivosti v daljni prihodnosti, ko naj bi pokrivali celotni odjem električne energije z obnovljivimi viri energije, tržna cena pa bi lahko bila običajno nič ali celo negativna.

    3.11

    		 V razpravi o visokih cenah električne energije je bilo zelo jasno poudarjeno, da je treba sedanji sistem mejnih cen nadomestiti z drugo vrsto sistema, saj je plin pogosto vir mejnega ponudnika in zato v celoti določa ceno električne energije. V zvezi s tem EESO opozarja na izjavo predsednice EESO in predsednice strokovne skupine TEN z dne 8. septembra 2022, da „EESO poziva k skupnim evropskim ukrepom za zagotovitev stabilnosti cen električne energije in nujno reformo energetskega trga, hkrati pa poziva k hitrejšemu dokončnemu oblikovanju enotnega trga in izboljšanju infrastrukture.“

    3.12

    		 Dvige cen so v osnovi povzročili nepričakovani zunanji dejavniki, kot je vojna, ki so skupaj z načelom vrstnega reda gospodarnosti privedli do rekordnih tržnih cen električne energije. Temeljni vzrok trenutnih visokih cen električne energije je plin, zato bi bila idealna rešitev, da bi čim bolj zmanjšali uporabo plina ter toliko povečali proizvodnjo in uporabo energije iz nefosilnih virov, da bi zadostili povpraševanju po energiji.

    3.13

    		 Energija iz fosilnih virov vpliva na cene električne energije tudi prek pravic do emisije, katerih cena se je znatno povišala, čeprav je njen učinek v primerjavi s cenami plina še vedno omejen. Poleg tega velik delež cene električne energije za odjemalce še vedno predstavljajo različni davki.

    3.14

    		 Razlikovati bi bilo treba med cenovnimi šoki zaradi izrednih razmer, kot je vojna, in običajnejšimi cenovnimi nihanji. Slednja so odvisna od številnih dejavnikov, povezanih s ponudbo energije in povpraševanjem po njej. Zaradi velikega povečanja proizvodnje električne energije iz nestalnih obnovljivih virov se bo nestanovitnost cen v sistemu električne energije verjetno povečala, zato mora trg pošiljati ustrezne cenovne signale, da bi izpolnili potrebo po prožnosti.

    3.15

    		 EESO poudarja, da so zamejitve cen in druge intervencije na veleprodajnih trgih z energijo pogosto potrebne na sedanjem preobremenjenem energetskem trgu, vendar lahko vplivajo na zanesljivo oskrbo, naložbe in prihranke energije. Pri tem se zaveda, da so tržni cenovni signali potrebni za spodbujanje naložb v proizvodnjo energije, vendar je cena tudi spodbuda za varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost. Potrebna pa so tudi začasna in natančno usmerjena nadomestila za tiste, ki jih cene energije najbolj prizadenejo, naj gre za gospodinjstva ali podjetja, da se ublažijo posledice povečanja cen energije.

    3.16

    		 EESO pozdravlja predlog za preučitev pregleda okvira REMIT, da se zmanjša tveganje zlorabe trga s povečanjem transparentnosti trga in izboljšanjem kakovosti tržnih podatkov. Da bi se izognili negativnim učinkom na podjetja, gospodinjstva in družbo, EESO poziva tudi k preučitvi ukrepov za odpravo izkrivljajočih učinkov na določanje cen plina z morebitnimi zlorabami trga in špekulacijami na trgu.

    3.17

    		 EESO opozarja, da je treba nacionalne podnebne in energetske načrte pregledati v novih razmerah, da bi dosegli usklajen odziv na dolgoročne potrebe po električni energiji.

    V Bruslju, 26. oktobra 2022

    Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Christa SCHWENG

    (1)  UL C 275, 18.7.2022, str. 80, UL C 323, 26.8.2022, str. 123, UL C 443, 22.11.2022, str. 140.

    (2)  UL C 443, 22.11.2022, str. 140.

    (3)  Končna ocena zasnove veleprodajnega trga EU z električno energijo, ki jo je objavila Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev.

    (4)  UL C 275, 18.7.2022, str. 80.

    Top