—

ob upoštevanju členov 6, 153, 156 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 21, 23, 24, 25, 26, 31, 32, 33, 34 in 35 (v nadaljnjem besedilu: Listina),

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča EU, ki potrjujejo, da je načelo nediskriminacije glede na starost temeljno načelo v pravu Unije, saj gre za posebno vprašanje enakega obravnavanja (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. junija 2010 o aktivnem staranju,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 9. septembra 2020 o človekovih pravicah, participaciji in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije,

—

ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ciljev trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju politične izjave in mednarodnega akcijskega načrta o staranju, ki je bil sprejet na drugi svetovni skupščini o staranju v Madridu od 8. do 12. aprila 2002,

—

ob upoštevanju ministrske izjave o staranju, ki je bila sprejeta 22. septembra 2017 na 4. ministrski konferenci Ekonomske komisije Organizacije združenih narodov v Lizboni, z naslovom „A Sustainable Society for all Ages: Realizing the potential of living longer“ (Trajnostna družba za vse starosti: izkoriščanje potenciala daljšega življenja),

—

ob upoštevanju poročila neodvisnega strokovnjaka OZN za uveljavljanje vseh človekovih pravic starejših oseb o učinku koronavirusne bolezni (COVID-19) na uveljavljanje vseh človekovih pravic starejših oseb, predloženega na 75. zasedanju Generalne skupščine OZN 21. julija 2020,

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

—

ob upoštevanju Sklepa št. 940/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2011 o evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijski solidarnosti (2012) (2) in predhodnega sporočila Komisije z dne 6. septembra 2010 o tem (COM(2010)0462),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (3),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (4),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2010 o vlogi žensk v starajoči se družbi (5) in z dne 15. novembra 2018 o storitvah oskrbe v EU za večjo enakost spolov (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o uporabi instrumentov kohezijske politike po regijah kot odgovor na demografske spremembe (11),

—

ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v pravi obravnavi 28. marca 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Erasmus+: programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (12),

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o vzpostavitvi splošnega okvira enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (13) ter določitvi načela nediskriminacije pri zaposlovanju in delu na podlagi vere, prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti,

—

ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta z dne 2. julija 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o predlogu z dne 2. aprila 2009 (14),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost (COM(2006)0571),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. decembra 2006 z naslovom „European Economy – the impact of ageing on public expenditure: projections for the EU-25 Member States on pensions, healthcare, long-term care, education and unemployment transfers (2004-2050)“ (Evropsko gospodarstvo: vpliv staranja na javne izdatke: projekcije za države članice EU-25 o pokojninah, zdravstvenem varstvu, izobraževanju in dodatkih za brezposelnost, 2004–2050),

—

ob upoštevanju poročila Komisije in Odbora za socialno zaščito za ministre Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 7. oktobra 2014 z naslovom „Adequate Social Protection for Long-Term Care Needs in an Ageing Society“ (Ustrezna socialna zaščita za potrebno dolgotrajno oskrbo v starajoči se družbi),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 z naslovom Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. novembra 2017 o staranju prebivalstva za leto 2018: glavne predpostavke in metodologija napovedi,

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 25. maja 2018 o staranju prebivalstva za leto 2018: gospodarske in proračunske projekcije za države članice EU (2016-2070),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 z naslovom Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. junija 2020 o vplivu demografskih sprememb (COM(2020)0241),

—

ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 1. aprila 2002 z naslovom Aktivno staranje: okvir politike,

—

ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 1. oktobra 2007 z naslovom „Global Age-Friendly Cities: A Guide“ (Smernice za starosti prijazna mesta),

—

ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 30. septembra 2015 o staranju in zdravju,

—

ob upoštevanju globalne strategije in akcijskega načrta Svetovne zdravstvene organizacije o staranju in zdravju za obdobje 2016–2020 ter sklepa Združenih narodov, da se desetletje 2021–2030 razglasi za desetletje zdravega staranja,

—

ob upoštevanju načel OZN za starejše, sprejetih z resolucijo Generalne skupščine št. 46/91 z dne 16. decembra 1991,

—

ob upoštevanju svetovnega indeksa staranja za leto 2015,

—

ob upoštevanju poročila OZN iz leta 2019 o staranju svetovnega prebivalstva,

—

ob upoštevanju, da je bilo aktivno staranje eden od osrednjih elementov strategije Evropa 2020,

—

ob upoštevanju programa znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost,

—

ob upoštevanju britanskega zakona o enakosti spolov iz leta 2010, po katerem je diskriminacija ljudi na podlagi spremembe spola, spolne usmerjenosti in spola nezakonita,

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (15) (direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov v obliki predlogov sprememb,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0194/2021),

A.

ker je staranje evropskega prebivalstva demografski pojav, pri katerem se zmanjšujeta rodnost in smrtnost ter podaljšuje pričakovana življenjska doba;

B.

ker se prebivalstvo EU zmanjšuje; ker so prebivalci EU leta 1960 šteli 13,5 % svetovnega prebivalstva, leta 2018 6,9 %, do leta 2070 pa naj bi se ta delež zmanjšal na okrog 4 % (16); ker je ta položaj med drugim povezan z upadom rodnosti v EU v primerjavi z drugimi regijami po svetu, kar vodi v staranje prebivalstva in vpliva na starostno sestavo in relativne deleže različnih starostnih skupin ter prispeva k preobratu v demografski piramidi; ker je demografski prehod univerzalen pojav in ker je upadanje deleža EU v svetovnem prebivalstvu del globalnega procesa, ki se je začel že prej (17); ker aktivne udeležbe starejših v družbi ne bi smeli podcenjevati; ker v formalnih in/ali neformalnih prostovoljnih dejavnostih sodeluje več kot 20 % starejših v starosti od 65 do 74 let in okrog 15 % starejših v starosti 75 let in več (18);

C.

ker aktualne demografske razmere močno vplivajo na socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo EU; ker mora EU demografske vidike vključiti v vse svoje politike; ker naj bi se število delovno zmožnega prebivalstva (oseb v starosti med 15 in 64 let) po pričakovanjih precej zmanjšalo, in sicer s 333 milijonov leta 2016 na 292 milijonov leta 2070; ker naj bi do leta 2100 ljudje, v starosti 80 let in več, po napovedih predstavljali 14,6 % prebivalstva (19);

D.

ker je enakost spolov ena od temeljnih vrednot EU, priznana v Pogodbah in Listini, in ker se je EU zavezala, da jo bo vključila v vse svoje dejavnosti;

E.

ker je dolgoživost izjemen skupni dosežek, ki temelji na velikem napredku pri gospodarskem in socialnem razvoju ter zdravju, kar je močno izboljšalo kakovost življenja in prispevalo k desetletnemu podaljšanju povprečne pričakovane življenjske dobe moških in žensk v zadnjih 50 letih; ker naj bi se pričakovana življenjska doba med letoma 2016 in 2070 podaljšala z 78,3 na 86,1 leta za moške in s 83,7 na 90,3 leta za ženske; ker je treba podaljševanje povprečne pričakovane življenjske dobe v vseh okoliščinah razumeti kot dejavnik civilizacijskega napredka in nikoli kot oviro; ker je leta 2018 ocenjeno število zdravih let življenja pri ženskah znašalo 64,2 leta, pri moških pa 63,7 leta (20); ker pa je neskladje med pričakovano življenjsko dobo in zdravimi leti življenja zaskrbljujoče in bi ga bilo treba nujno obravnavati;

F.

ker je daljše in bolj zdravo življenje dragoceno za posameznike in družbe, saj ustvarja nove priložnosti za sodelovanje starejših v gospodarskem in družbenem življenju ter vključevanje vanj; ker družbeno udejstvovanje v starosti po drugi strani prispeva k zdravju in dobremu počutju posameznikov; ker obstaja povezava med dolgoživostjo in družbenim statusom; ker sodelovanje v različnih družabnih dejavnostih, kot so prostovoljstvo, šport in hobiji, ter reden stik z družino in prijatelji pozitivno vplivata na zdravje starejših in preprečujeta njihovo izoliranost;

G.

ker je naravni prirast prebivalstva EU od leta 2012 negativen, pri čemer je bilo leta 2019 v EU več smrti (4,7 milijona) kot rojstev (4,2 milijona); ker stopnja rodnosti pada, in sicer je leta 2018 v EU znašala 1,55; ker je to povezano z različnimi dejavniki, kot sta boljše zdravje in višja stopnja izobrazbe (21), pa tudi s splošnimi socialno-ekonomskimi razmerami, vključno z negotovostjo in devalvacijo dohodka, ki zadeva vse skupine, predvsem pa mlade, zlasti pa vpliva na njihovo kakovost življenja, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter načrtovanje življenja; ker bi lahko demografske spremembe srednje- in dolgoročno vplivale na gospodarsko in socialno vzdržnost EU; ker je dostop do kakovostnih javnih storitev odločilen dejavnik kakovosti življenja; ker je zaradi gospodarskih in socialnih posledic demografskih sprememb očitno, da je treba okrepiti sisteme socialne varnosti in zdravstvenega varstva;

H.

ker raziskave kažejo na korelacijo med rodnostjo in politikami, ki spodbujajo boljše zaposlitvene možnosti, dostojne delovne in življenjske pogoje, prožno ureditev dela, dostojno podporo za družine, finančno podporo med materinskim dopustom, očetovski in starševski dopust, kakovostno otroško varstvo od zgodnjih let ter enakomernejšo porazdelitev obveznosti oskrbe med moškimi in ženskami;

I.

ker je s krajšim delovnim časom zaposlenih več žensk (31,3 %) kot moških (8,7 %), prav tako več starejših žensk (64,1 %) kot starejših moških (49,8 %); ker je leta 2018 v EU-28 povprečno število običajnih delovnih ur na teden pri moških v starosti med 65 in 74 let znašalo 30,3, pri ženskah enake starosti pa 24,1, in ker se predvideva, da bodo moški del delovne sile 38,6 leta, ženske pa 33,7 leta (22);

J.

ker je odprava vrzeli v stopnji zaposlenosti po spolu odvisna od izpolnjevanja temeljnih socialnih pravic in zagotavljanja osnovnih socialnih storitev;

K.

ker je stopnja zaposlenosti žensk v starosti med 55 in 64 let nižja kot pri moških iz iste starostne skupine (52,4 % v primerjavi s 65,4 %), pri teh ženskah pa je tudi najverjetneje, da bodo doma opravljale storitve neformalne oskrbe (23);

L.

ker se bo skupno število delovno zmožnega prebivalstva (15–64 let) v EU v obdobju 2005–2030 zmanjšalo za 20,8 milijona, ko se bo upokojila generacija „baby boom“, zaradi česar bodo zdravstveni in pokojninski sistemi držav članic še bolj obremenjeni; ker naj bi skupno razmerje odvisnosti do leta 2100 doseglo 57 %, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2019 (31 %);

M.

ker se je mediana starosti v EU-28 z 38,3 leta v letu 2001 povišala na 43,1 leta v letu 2018 (24); ker je bilo leta 2018 19 % državljanov EU starih 65 let in več in ker bi bilo treba njihove potrebe upoštevati pri političnem odločanju na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni;

N.

ker življenje prinaša spremembe, kot so izguba partnerja, sorodnikov ali prijateljev, poslabšanje zdravja in spremembe posameznikovih navad, delovnih vzorcev in finančnega položaja; ker so starejši še zlasti izpostavljeni socialni izključenosti in izoliranosti; ker se vse več odraslih v EU sooča z družbeno izolacijo (75 milijonov ljudi, kar je 18 % prebivalstva); ker je tveganje družbene izolacije največje med starejšimi, medtem ko je občutek osamljenosti najizrazitejši v starostni skupini 26–45 let (25);

O.

ker je več kot 50 % neformalnih oskrbovalcev, mlajših od 65 let, tudi zaposlenih; ker so, kot pogosto poudarja Komisija, obveznosti oskrbe eden glavnih razlogov za manjšo udeležbo žensk na trgu dela, saj ženske zaradi opravljanja teh obveznosti bodisi opravijo manj delovnih ur bodisi povsem zapustijo plačano delo, zaradi česar Evropa vsako leto izgubi 370 milijard EUR; ker po ocenah 80 % celotne oskrbe v EU opravijo neformalni oskrbovalci, ki so večinoma ženske (75 %), kar pomeni, da obstajajo razlike med ženskami in moškimi pri oskrbi, ki močno vplivajo na razlike v pokojninah med spoloma; ker je še posebno problematična oskrba, ki jo neformalni oskrbovalci zagotavljajo brez uradne pogodbe o zaposlitvi, saj zaradi tega delujejo zunaj trga dela in nimajo možnosti, da bi pravno uredili svoj položaj; ker take razmere povzročajo dvojni negativen učinek, s tem da so na eni strani ti neformalni oskrbovalci (večinoma ženske) praviloma slabo plačani, niso socialno zaščiteni, ne plačujejo prispevkov za socialno varnost in zato po koncu delovnega življenja ne prejemajo pokojnin ali prejemajo le minimalno pokojnino, na drugi strani pa so država in njene zadevne institucije prikrajšane za prispevke za socialno varnost in davke, ki jih plačujejo delodajalci in zaposleni;

P.

ker so različno stari invalidi ali ljudje, ki pripadajo etničnim, rasnim, jezikovnim, spolnim ali drugim manjšinam, prikrili ali prikrivajo del svoje identitete zaradi strahu pred zavračanjem ali zlorabo ali zaradi grožnje zavračanja ali zlorabe; ker se starejši invalidi ali osebe različnega rasnega, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika ali spolne usmerjenosti srečujejo z večjo diskriminacijo, stigmatizacijo in postopki, s katerimi ne soglašajo, ter so izpostavljeni večjemu tveganju socialne izključenosti;

Q.

ker pandemija covida-19 močno vpliva tudi na demografijo; ker so mnogi starejši umrli, nekatere študije pa kažejo, da je koronavirus precej vplival na trende gibanja prebivalstva v EU, kot sta skrajševanje pričakovane življenjske dobe in načrtovanje družine;

R.

ker bi morali pri oblikovanju politik o staranju ustrezno upoštevati vpliv razlik med spoloma pri zdravju in neenakosti v zdravju, povezanih z družbeno-kulturnimi dejavniki; ker imajo nekatere s starostjo povezane bolezni in stanja, kot so depresija in srčno-žilne bolezni, različne učinke na ženske in moške; ker nekatere bolezni in stanja prizadenejo več žensk kot moških, npr. Alzheimerjeva bolezen ali demenca, rak dojk, inkontinenca, osteoporoza in osteoartritis; ker se bo razširjenost teh stanj v naših starajočih se družbah povečala;

S.

ker demografske spremembe ne vplivajo na vse države in regije enako, vendar močneje vplivajo na regije, ki že zdaj zaostajajo v razvoju, s čimer se obstoječe teritorialne in družbene neenakosti še povečujejo; ker je odseljevanje najbolj prizadelo podeželske, obrobne in najbolj oddaljene regije, vključno z otoki, saj ta območja zapuščajo predvsem mladi in ženske, zaradi česar se povečuje delež starejših, ki tam živijo, kar bi lahko povečalo tveganje družbene izolacije; ker je v nekaterih regijah verjetnost, da bi bilo podeželsko prebivalstvo izpostavljeno nevarnosti revščine in socialne izključenosti, manjša kot pri mestnem prebivalstvu (26);

T.

ker se bo število starejših oseb v EU (starih 80 let in več) med letoma 2010 in 2030 povečalo za 57,1 % (27), kar bo imelo precejšnje posledice za sistem socialne varnosti;

U.

ker so ukrepi zapore zaradi covida-19 in recesija nesorazmerno vplivali na ženske zaradi neuravnotežene porazdelitve obveznosti oskrbe, sektorske specializacije in povečanega nasilja v družini;

V.

ker se je delež prebivalstva v EU, v starosti 60 let in več, v obdobju 2000–2015 v mestih povečal za 68 %, na podeželju pa za 25 %;

W.

ker Evropsko omrežje za spremljanje prostorskega razvoja napoveduje, da se bo prebivalstvo v evropskih aglomeracijah do leta 2050 povečalo za 24,1 milijona in bo predstavljalo skoraj polovico celotnega prebivalstva EU, podeželsko prebivalstvo pa se bo zmanjšalo za 7,9 milijona;

X.

ker je pri starejših ženskah navadno bolj kot pri starejših moških verjetno, da bodo imele resne težave pri dostopu do osnovnih dobrin in storitev, kot so zdravstvene storitve, dolgotrajna oskrba in dostojna nastanitev, kar je posledica vrste dejavnikov, kot so razlika med plačami moških in žensk ter razlika v pokojninah med spoloma, daljša življenjska doba žensk ali večji delež starejših žensk, ki živijo same (28);

Y.

ker je bolj verjetno, da bodo starejši imeli omejen dostop do interneta, pa tudi premalo ozaveščenosti in znanja o obstoječih in nastajajočih tehnologijah; ker ima le 35 % ljudi, starih od 55 do 74 let, osnovne digitalne spretnosti in znanja v primerjavi z 82 % oseb, starih od 16 do 24 let (29), zaradi česar so starejši bolj izpostavljeni izključenosti, vključno z digitalno izključenostjo; ker so tako socialno kot digitalno izključenost starejših še poslabšali omejitev gibanja in ukrepi omejevanja stikov, ki so jih države članice sprejele v odziv na pandemijo covida-19; ker lahko uporabnikom prijazne tehnologije brez ovir pomagajo premagati te izzive; ker je Svet obravnaval ta problem v letu 2020 in sprejel sklepe o človekovih pravicah, participaciji in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije;

Z.

ker se je število prebivalcev v nekaterih regijah EU med letoma 1998 in 2018 zmanjšalo za do 15 % zaradi hitrega odseljevanja in staranja prebivalstva; ker hitre demografske spremembe povzročajo nesorazmerno velike stroške prilagajanja; ker imata skoraj dve tretjini regij, v katerih se prebivalstvo hitro zmanjšuje, nizek BDP na prebivalca (30); ker staranje prebivalstva povzroča zmanjševanje števila delovno sposobnega prebivalstva, zaradi njega pa lahko pride tudi do upada občin in vasi po vsej EU; ker lahko popolno izginotje občin in vasi povzročijo tudi odločitve za združitev občin in vasi ali njihovo vključitev v druge občine;

AA.

ker je treba v vseh politikah, s katerimi se obravnavajo demografske priložnosti in izzivi, uporabiti vključujoč pristop, ki temelji na pravicah in dokazih ter je osredotočen na ljudi, in upoštevati načela enakosti, zlasti enakosti spolov in nediskriminacije, ter zaščititi pravice žensk, vključno z njihovimi spolnimi, reproduktivnimi in ekonomskimi pravicami; ker spopadanje z demografskimi izzivi nikakor ne sme omajati reproduktivne neodvisnosti posameznika; ker je dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter dobrin bistven za dobro fizično, duševno in socialno počutje;

AB.

ker v nekaterih državah članicah obstajajo težnje po instrumentalizaciji demografskih sprememb, da bi spodkopali spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter tako prispevali k odpravi osebnih svoboščin; ker morajo vse politike, ki obravnavajo demografske spremembe, temeljiti na pravicah, biti osredotočene na ljudi, prilagojene potrebam in temeljiti na dokazih ter spoštovati spolne in reproduktivne pravice;

AC.

ker morajo biti ukrepi EU na področju staranja in demografskih sprememb v celoti skladni s strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025; ker obstaja tesna povezava med demografskimi izzivi in vključevanjem načela enakosti spolov, kar bi se moralo odražati v ustreznih političnih odzivih;

AD.

ker je iz statističnih podatkov o uporabi časa razvidno, da je po vsej Evropi obveznost oskrbe neenakomerno porazdeljena med spoloma; ker ženske nosijo nesorazmeren delež bremena oskrbe (pri tem sicer obstajajo velike razlike med državami, ki so povezane z razširjenostjo storitev socialnega varstva in socialnih storitev ter razlikami v stopnji delovne aktivnosti žensk), kar močno vpliva na njihovo uspešnost na trgu dela in na odločitev, da imajo otroke;

AE.

ker je treba tudi visoki starosti nameniti posebno pozornost, da bi ljudem, ki izgubijo samostojnost, po potrebi pomagali, da ne bi postali izolirani;

AF.

ker se v EU delež upokojencev v starosti 65 let ali več, ki so izpostavljeni tveganju revščine, od leta 2013 postopno povečuje;

AG.

ker starejši prispevajo k družbi in to počnejo tudi med pandemijo covida-19 kot delavci, oskrbovalci ali prostovoljci; ker so se denimo številni starejši zdravstveni delavci vrnili iz upokojitve na delo, da bi pomagali pri prizadevanjih za zajezitev pandemije; ker so neformalni oskrbovalci, večinoma ženske, okrepili prizadevanja, da bi nadomestili zmanjšani obseg storitev izobraževanja, varstva otrok in dolgotrajne oskrbe med pandemijo;

AH.

ker lahko starejše prebivalstvo zagotavlja znanje o lokalnih tradicijah, hrani in življenjskih navadah na podeželju, ki se lahko uporabi za razvoj lokalnega turizma in podjetništva;

AI.

ker naj bi prihodnja dolgoročna vizija za podeželje začrtala strategijo EU, s katero naj bi se spoprijeli z vplivom demografskih sprememb na socialno in ekonomsko tkivo naše družbe;

AJ.

ker je zamenjava generacij eden od izrecnih ciljev skupne kmetijske politike za obdobje po letu 2020; ker sta prenos znanja in medgeneracijsko učenje bistvena za povečanje medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, s čimer bi premostili generacijsko vrzel;

AK.

ker je treba vedno ustrezno upoštevati etična tveganja, ki izhajajo iz uporabe tehnologije na področju zdravja;

AL.

ker STO opredeljuje zdravo staranje kot proces razvoja in vzdrževanja funkcionalne sposobnosti, ki na starost omogoča dobro počutje; ker obstaja povezava med zaznanim zdravjem in dohodkom; ker je leta 2017 manj kot tretjina (32,4 %) starejših v prvem dohodkovnem kvintilu (20 % prebivalstva z najnižjimi dohodki) svoje zdravje ocenila kot dobro ali zelo dobro, ta odstotek pa je pri 20 % starejšega prebivalstva z najvišjimi dohodki znašal 54,7 % (31); ker rezultati evropske ankete o zdravju kažejo, da ima večina starejših kakšno bolezen ali kronične zdravstvene težave, in samo vsaka deveta oseba poroča, da nima težav, ter ker se številne oblike invalidnosti pojavijo ali postanejo izrazitejše v poznejši starosti; ker ima skoraj polovica starejšega prebivalstva (v starosti 65 let in več) težave z najmanj eno dejavnostjo v osebni negi ali gospodinjstvu (32); ker se je leta 2018 z dolgotrajnimi omejitvami zaradi zdravstvenih težav spoprijemala približno četrtina prebivalstva EU (33); ker ima približno 15 % odraslih, v starosti 60 let in več, duševno motnjo;

AM.

ker v večini razvitih držav za starejše osebe veljajo osebe, stare 65 let in več; ker je starostna skupina nad 65 let zelo heterogena, pri čemer so znotraj nje precejšnje razlike glede zdravja, življenjskega sloga, statusa ter življenjskih in socialnih razmer; ker bi se bilo zato treba izogibati posploševanju; ker opredelitev starosti 65 let kot zgornje starostne meje za zbiranje podatkov pogosto ne ustreza dejanskemu stanju glede ekonomskih in družbenih dejavnosti starejših, zaradi česar so podatki nepopolni in netočni; ker se starejši v številnih statistikah in pri zbiranju podatkov ne upoštevajo, saj se statistični podatki običajno ne zbirajo za ljudi, starejše od 65 let; ker to ni več ustrezno, saj se povečuje delež prebivalstva, ki doseže višjo starost;

AN.

ker je razlika med spoloma v stopnji izobrazbe v večini evropskih držav sicer v prid ženskam, vendar so na področju dela ženske kljub temu v slabšem položaju zaradi materinstva, medtem ko moški prejemajo očetovske delovne dodatke za stopnjo aktivnosti in dodatke na plačo; ker je pomembno opozoriti na težave, s katerimi se srečujejo ženske, ki želijo materinstvo uskladiti z razvojem poklicne poti, saj imajo na voljo manj možnosti za tako materinstvo kot tudi razvoj poklicne poti; ker se usklajevanje poklicne poti in materinstva običajno konča tako, da se ženske za materinstvo odločijo pozneje, zaradi česar se zmanjša potencialno število otrok, ali pa sploh nimajo otrok; ker se zaradi vseh teh dejavnikov zmanjšuje stopnja rodnosti, ki ne dosega stopnje umrljivosti, zato se prebivalstvo stara;

AO.

ker se število ljudi, ki so odvisni od pomoči drugih ali potrebujejo zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo, s starostjo povečuje; ker je delež posameznikov, ki potrebujejo take storitve, večji pri osebah, starih 80 let ali več; ker odvisnost narašča s starostjo, na to pa vplivajo tudi drugi elementi, kot so socialno-ekonomske in okoljske razmere, stopnja izobrazbe, medosebni odnosi in dobro počutje; ker so potrebe po oskrbi in podpori raznolike, prav tako pa se razlikujejo ustrezna sredstva za zagotavljanje samostojnosti in neodvisnosti; ker veliko večino oskrbe starejših vzdrževanih oseb zagotavljajo neformalne, običajno neplačane oskrbovalke, ki so tudi same stare 60 let ali več;

AP.

ker so neformalni in formalni sistemi oskrbe pod pritiskom zaradi demografskih sprememb, kar še stopnjuje pomanjkanje formalnih negovalcev; ker raziskave Eurofounda kažejo, da je treba za ljudi z manjšimi potrebami po dolgotrajni oskrbi omogočiti oskrbo na domu ali v skupnosti, ne le za podporo neformalnim negovalcem in izboljšanje življenja negovanih, temveč tudi za hitro zaznavanje nastajajočih potreb in odzivanje nanje;

AQ.

ker v EU nimamo enotne opredelitve odvisnosti; ker višja starost ne pomeni nujno odvisnosti;

AR.

ker nekateri starejši ne morejo izkoristiti ukrepov in politik aktivnega staranja zaradi različnih dejavnikov, kot so kraj prebivanja, zdravstveno stanje, pomanjkanje motivacije, pomanjkanje navad ali priložnosti za redne telesne, duševne, kulturne ali družbene dejavnosti in rekreacijo; ker imajo lahko starejši tudi težave pri dostopu do športnih in kulturnih centrov ter centrov za fizično rehabilitacijo ter se soočajo s finančnimi omejitvami ali pomanjkanjem oziroma neustreznostjo dejavnosti, prilagojenih njihovemu individualnemu psihofizičnemu stanju; ker bi morala učinkovita strategija staranja pozitivno vplivati na starejše, družbo in gospodarstvo na splošno;

AS.

ker se bodo z vzpostavitvijo pogojev za zdravo staranje ter samozadostnost moških in žensk s celovitim pristopom k starosti kot življenjskemu obdobju ter s prilagoditvijo stanovanj in lokalnih okolij tako, da bodo lahko starejši v lastnem domu in njegovi okolici prebivali čim dlje, ustvarile sistemske in individualne koristi;

AT.

ker bi morali z oskrbo in podporo stremeti k temu, da starejši ohranijo samostojnost, neodvisnost in dobro počutje; ker je zamisel o staranju v svoji skupnosti in v starosti prijaznem okolju ključnega pomena za urbanistično načrtovanje in spodbujanje prehoda z institucionalne oskrbe na storitve v skupnosti; ker so možnosti za ohranitev samostojnosti in neodvisnosti odvisne tudi od pogojev, kot so starostnikom prijazno okolje, dostopnost in cenovna sprejemljivost storitev, vključno s kakovostnimi stanovanji in oskrbo v skupnosti; ker demografske spremembe terjajo ustrezen odziv na specifične zdravstvene potrebe ter podporne storitve in zmogljivosti;

AU.

ker nestandardne oblike dela postajajo vse bolj razširjene in ker sicer zagotavljajo prožnost za izvajanje obveznosti oskrbe, vendar ne ustrezajo vedno potrebam delovno aktivnih ljudi, in ker ženske težje usklajujejo materinstvo in delo, saj oskrbe ni mogoče organizirati;

AV.

ker se zaradi vseh zdravstvenih tveganj, poškodb in kroničnih bolezni, ki posameznika prizadenejo v življenju, poveča tveganje invalidnosti; ker starejši pogosteje obiskujejo splošne zdravnike in specialiste, vendar imajo v nekaterih državah članicah tudi več težav pri dostopu do zdravstvenih storitev kot povprečno prebivalstvo, med drugim zaradi cen zdravstvenih storitev, dolgih razdalj in dolgih čakalnih dob (34); ker so naložbe v gospodarstvo oskrbe bistvene za zagotovitev dostojnega življenja vsem, ki potrebujejo oskrbo, in negovalcem; ker so starejši ljudje bolj ranljivi in dovzetni za bolezni ter zaplete in smrt, povezane z različnimi boleznimi, vključno s covidom-19; ker se je med pandemijo covida-19 še bolj pokazalo, da potrebujemo trdnejše zdravstvene sisteme in več zmogljivosti oskrbe; ker bi bilo treba v zvezi s tem nujno zagotoviti dostop do zdravljenja in osebno zaščitno opremo v ustanovah za dolgotrajno oskrbo;

AW.

ker je pandemija covida-19 pokazala, da so splošne in visokokakovostne javne storitve ter dostopne storitve oskrbe učinkovit odgovor na potrebe prebivalstva, vključno s potrebami starejših, ki so med pandemijo doživeli in še naprej doživljajo diskriminacijo pri dostopu do zdravstvenih storitev in oskrbe na podlagi starosti, tudi pri dostopu do zdravljenja na splošno; ker je pandemija covida-19 ponovno opozorila na pomanjkanje primernih nastanitev, kakovostnih ustanov za oskrbo ter zadostnih storitev oskrbe in podpore; ker je največji delež okužb s covidom-19 in smrti v EU povezan z domovi za nego in oskrbo, stanovanjskimi storitvami za starejše in invalide ter drugimi socialnimi storitvami (35); ker so številni starejši med pandemijo umrli zaradi preobremenjenosti enot za intenzivno nego; ker je bilo v nekaterih primerih eno od glavnih meril za odločitev o tem, kdo je upravičen do zdravljenja na enoti za intenzivno nego, starost bolnika; ker se številni starejši spoprijemajo z ovirami pri dostopu do zdravljenja, ki ni povezano s covidom-19, zdravstvene storitve na splošno pa so med pandemijo omejene ali popolnoma prekinjene;

AX.

ker staranje prebivalstva EU prinaša nove izzive za enakost spolov, saj oskrbo (tako plačano kot tudi neplačano) v večini opravljajo ženske (36); ker se je to stanje zaradi koronavirusne krize še poslabšalo;

AY.

ker so starejši manj odporni proti ekstremnim vremenskim pojavom, kot so ponavljajoči se vročinski valovi;

AZ.

ker zagotavljanje dostojnega življenja pomeni, da imajo delavci pravico do pravočasne upokojitve, ki jim omogoča zdravo in neodvisno življenje v pokoju; ker mora biti pravica do upokojitve povezana z delovno dobo in ne sme biti odvisna od sprememb povprečne pričakovane življenjske dobe ali katerega koli drugega razloga, ki se izkorišča za izvajanje pritiska na delavce; ker bi moralo uživanje v upokojitvi temeljiti na dohodku, ki omogoča dostojne življenjske pogoje, vključno z varovanjem zdravja, kulturnim bogatenjem ter pridobivanjem novih znanj in spretnosti, ter polno vključenost upokojencev v socialno okolje, v katerem živijo;

BA.

ker dostojanstvenega življenja, zlasti starejših, ni mogoče ločiti od pravice do zdravih in udobnih bivališč z ustreznim dostopom, ki omogočajo staranje v varnem zavetju družbe in družine; ker so v več primerih zaradi pritiska špekulacij z nepremičninami najprej izselili starejše, zaradi česar sta se povečali njihova družbena izolacija in funkcionalna odvisnost;

BB.

ker so ženske bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti, med drugim zaradi stalnega problema zaposlovanja glede na spol, razlik v plačah in pokojninah, več prekinitev poklicne poti zaradi družinskih obveznosti in obveznosti oskrbe ter več zaposlitev s krajšim delovnim časom (37), ki so včasih tudi prekarne in začasne (38), zlasti pri materah samohranilkah; ker zato številne ženske pozneje v življenju težje prihranijo denar, zaradi česar so še posebej izpostavljene revščini v starosti;

BC.

ker po navedbah Eurostata ženske v vseh državah članicah EU prejemajo nižje pokojnine od moških; ker ženske v starosti 65 let in več v Evropski uniji prejemajo pokojnino, ki je v povprečju za 30 % nižja od pokojnine moških;

BD.

ker je raziskava Eurobarometra iz leta 2019 pokazala, da se 40 % oseb v EU počuti diskriminiranih zaradi starosti; ker se diskriminacija na podlagi starosti kaže na različnih ravneh in v različnih oblikah, tudi v individualnih pristopih in dojemanju sebe ter v medgeneracijskih odnosih; ker se je izkazalo, da se zaradi diskriminacije na podlagi starosti zmanjšujeta zdravje in pričakovana življenjska doba ter da ovira polno udeležbo v družbenem, kulturnem in civilnem življenju, zaradi nje pa bi starejši utegnili imeti manj dostopa do storitev ali aktivne udeležbe na trgu dela na nacionalni ravni in ravni EU ter storitev na delovnem mestu, kar vodi v marginalizacijo in socialno izključenost; ker je bila glede na najnovejšo evropsko raziskavo o delovnih razmerah diskriminacija na podlagi starosti najpogostejša oblika diskriminacije na delovnem mestu; ker starejši opozarjajo tudi na druge oblike diskriminacije, kot so dostop do finančnih produktov in storitev, zdravstveno varstvo, izobraževanje, usposabljanje in prosti čas (39); ker je uspešen boj proti diskriminaciji na podlagi starosti in stereotipom o starosti, tudi na trgu dela, bistven za aktivno staranje, večjo solidarnost med generacijami in zanašanje na izkušnje starejših delavcev; ker je v zvezi s tem nujno okrepiti enak dostop do blaga in storitev;

BE.

ker je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije aktivno staranje postopek optimizacije priložnosti za zdravje, vključenost in varnost, da se izboljša kakovost življenja ljudi med staranjem, kar jim omogoča, da skozi celo življenje izkoriščajo svoj potencial za dobro počutje in sodelujejo v družbi glede na svoje potrebe, želje in zmožnosti, pri čemer se jim zagotovijo ustrezna zaščita, varnost in oskrba, ko potrebujejo pomoč;

BF.

ker EU in številne države članice aktivno sodelujejo pri razmisleku o novih pravnih instrumentih na mednarodni ravni za zaščito pravic starejših; ker bi bilo treba to mednarodno razmišljanje aktivno podpirati in spodbujati; ker Direktiva 2000/78/ES določa splošen okvir za enako obravnavo pri zaposlovanju in delu, vendar ne obravnava diskriminacije na drugih področjih družbenega življenja in večplastne diskriminacije;

BG.

ker so starejši včasih žrtve nasilja, zlorabe in drugih zaskrbljujočih dejavnosti, na primer goljufij in nepoštenih poslovnih praks, odrekanja pravne sposobnosti ali drugih načinov za upravljanje lastnih zadev; ker potrebujemo več podatkov in raziskav o pojavu zlorabe starejših in njegovi razširjenosti ter načinih za njegovo preprečevanje; ker si je treba prizadevati za celovitejše podatke o slabem ravnanju s starejšimi;

BH.

ker EU financira pilotne pobude, kot so EuROPEAN, MILCEA in WeDO, na področju preprečevanja kaznivih dejanj proti starejšim;

BI.

ker starejše na podeželju ali oddaljenih območjih bolj ogrožajo starostna tveganja, na primer revščina, slabši dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva in storitev, manjša socialna podpora ali manj priložnosti za družabno interakcijo in slab dostop do javnega prevoza;

BJ.

ker je bilo glede na raziskavo Eurobarometra iz leta 2012 60 % ljudi v EU proti dvigu zakonsko določene upokojitvene starosti, 61 % pa je menilo, da bi morali imeti možnost delati tudi po zakonsko določeni upokojitveni starosti; ker bi glede na svoje finančne potrebe skoraj polovica delavcev, starejših od 50 let, raje delala manj ur, precejšen delež upokojencev pa bi delal vsaj nekaj ur na teden (40); ker je delo po upokojitveni starosti povezano s politikami na delovnem mestu, ki podpirajo zaposljivost in da delavci ostanejo zaposleni dlje, če to želijo; ker so stopnje zaposlovanja starejših brez zaposlitve izredno nizke in ker so starejši izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo postali dolgotrajno brezposelni; ker je stopnja revščine in socialne izključenosti oseb, starih med 55 in 64 let, višja od povprečja EU za vse starosti; ker je 56 % ljudi v EU zaskrbljenih, da njihovi dohodki na starost ne bodo zadostni (41); ker se s starostjo zmanjšuje verjetnost, da bodo našli novo zaposlitev, kar kaže na strukturne ovire, tudi na diskriminacijo na podlagi spola (42); ker podatki kažejo, da so upokojenci, ki so se odločili, da bodo še naprej delali, v povprečju bolj zadovoljni s svojim življenjem kot polno upokojeni (43); ker občutek življenjskega smisla po 50. letu običajno upade, pri posameznikih, ki delajo tudi po upokojitvi ali ki so vključeni v varstvo otrok ali dolgotrajno oskrbo, pa ostane bistveno močnejši (44); ker je boj proti brezposelnosti med starejšimi v EU še vedno zelo pomemben;

BK.

ker bi lahko z ustreznimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji, kot je izboljšano zdravje in varnost pri delu, boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, starosti primerno delovno okolje, nižje zahteve glede količine dela in neodvisnost pri delovnem času, mnoge starejše spodbudili, da ostanejo na trgu dela, če to želijo;

BL.

ker je treba posebno pozornost nameniti potrebam delavcev na zelo fizično ali psihološko zahtevnih delovnih mestih; ker je to vprašanje mogoče obravnavati s strategijami za zdravje in varnost pri delu, politikami, ki podpirajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, dostopom do možnosti izobraževanja in usposabljanja na delovnem mestu ali zunaj njega, podporo medgeneracijskim izmenjavam na delovnem mestu in možnostjo postopne upokojitve, kar bo prineslo koristi posameznikom in družbi;

BM.

ker lahko starejša EU z manjšo delovno silo obremeni javne proračune ter sisteme socialne varnosti in zdravstvenega varstva; ker se ocenjuje, da bodo skupni stroški staranja (45) do leta 2070 znašali 26,7 % BDP (46); ker je bilo v študiji o srebrnem gospodarstvu (starejši od 50 let), ki je bila leta 2018 opravljena za Komisijo, ocenjeno, da bo prispevek srebrnega gospodarstva EU k BDP do leta 2025 dosegel 6,4 bilijona EUR in 88 milijonov delovnih mest; ker bi to pomenilo 32 % BDP EU in 38 % vseh delovnih mest v EU (47);

BN.

ker je za aktivno staranje bistveno, da bi delodajalce spodbujali h gledanju z vidika življenjskega cikla in jih ozaveščali o tem, kako pomembno je starosti prijazno delovno okolje; ker je boj proti brezposelnosti med mladimi in starejšimi v številnih regijah še vedno osrednji izziv; ker se morajo EU in države članice še vedno ustrezno odzivati na izzive na trgu dela; ker je treba prilagoditi znanja in spretnosti starejših delavcev, ki so še posebej ogroženi zaradi gospodarskega prestrukturiranja, ter izvajati politike za podporo mobilnosti starejših na trgu dela, zlasti z vidika ponovne zaposlitve;

BO.

ker delodajalci pogosto niso naklonjeni nudenju ustreznega usposabljanja za starejše delavce; ker vseživljenjsko učenje prispeva k aktivnemu staranju ter ljudem omogoča, da delajo in polno sodelujejo v družbi; ker je Parlament sprejel resolucijo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Erasmus+;

BP.

ker je zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, vključno z dostojnimi plačami, zdravjem in varnostjo na delovnem mestu ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja na vsej poklicni poti, osnovni pogoj za trajnostno delo ter dejavno in zdravo staranje po upokojitvi; ker to ne pomeni le, da je treba zmanjšati obseg tveganj pri delu, temveč da je treba tudi spodbujati in podpirati zdrave navade delavcev in obravnavati tveganja, kot so psihosocialna tveganja in tveganja za kostno-mišična obolenja; ker zdravje in uspešnost starejših delavcev nista odvisna od njihove starosti, temveč od več tesno povezanih dejavnikov, kot sta življenjski slog posameznika in izpostavljenost nevarnostim pri delu (48); ker kakovostna, varna in zdrava delovna mesta niso pomembna le za dobro počutje delavcev, temveč tudi za konkurenčnost podjetij in trajnostnost sistemov socialnega varstva;

BQ.

ker se je zaradi učinka demografskih sprememb na trgu dela pokazalo, da je treba še izboljšati poslovno upravljanje in načine dela ter da imajo digitalne rešitve, kot je delo na daljavo, bistveno vlogo, zlasti med pandemijo covida-19, saj zagotavljajo številne možnosti za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih, tudi tistih, ki so blizu upokojitvene starosti, ter bolj vključujoče delovno okolje, zlasti za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter za invalide;

BR.

ker so za regije z visoko stopnjo brezposelnosti značilne višje stopnje staranja in zmanjševanje števila prebivalstva;

BS.

ker so zaposleni v starostni skupini od 55 do 64 let leta 2019 predstavljali 59,1 % delovne sile v EU (49); ker je bila leta 2016 približno tretjina nosilcev družinskih kmetij stara 65 let ali več, večina (57 %) pa je bila stara vsaj 55 let ali več; ker je bil samo vsak deseti nosilec kmetije mlajši od 40 let;

BT.

ker bi se morali programi, projekti in ukrepi, ki spodbujajo strategije aktivnega staranja, odražati na vseh področjih politike in ker bi morale države članice za reševanje demografskih izzivov uporabiti vse razpoložljive instrumente EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, zlasti Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus in instrument za povezovanje Evrope; ker je s sredstvi EU lažje zagotavljati osnovno infrastrukturo;

BU.

ker pobude, kot je nagrada za invalidom prijazno mesto (The Access City Award), dobro spodbujajo prilagajanje javnih prostorov potrebam starejših in oseb z zmanjšano mobilnostjo in pozitivno vplivajo na njihovo neodvisnost; ker takšne pobude izboljšujejo kakovost njihovega življenja, zagotavljajo njihovo socialno vključenost in enako uživanje temeljnih pravic, temveč, lahko pa tudi pozitivno vplivajo na gospodarstvo;

BV.

ker se je število enočlanskih gospodinjstev od leta 2010 zvišalo za 19 %; ker je v EU leta 2019 40 % žensk, starejših od 65 let, živelo samih, kar je več kot dvakrat toliko kot moških, ki živijo sami (50); ker so stanovanja za mlade, samske, starejše in invalide, kronično bolne ali ljudi s funkcionalnimi omejitvami v več državah članicah neustrezna zaradi težav z dostopnostjo, nizkimi standardi glede kakovosti ali visokimi stroški življenja in stanovanja; ker bi stanovanja morala biti cenovno sprejemljiva, dostopna, varna in udobna, kar je še zlasti pomembno za starejše; ker je manj verjetno, da bodo mnogi starejši obnovili svoje domove, če niso lastniki;

BW.

ker so človekove pravice univerzalne, neodtujljive, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane ter pripadajo vsem ljudem in vsem generacijam brez diskriminacije na kateri koli podlagi; ker so starejši, vključno z invalidi, dragoceni za družbo, zato bi morali v polnem obsegu sodelovati v njej ter živeti dostojanstveno in čim bolj neodvisno; ker bi moralo okrevanje EU temeljiti na medgeneracijski solidarnosti, da bi vzpostavili pravičnejšo, bolj vključujočo in odpornejšo družbo, v kateri nihče ne bo zapostavljen;

BX.

ker so vse države članice in EU podpisnice Konvencije Organizacije Združenih narodov o pravicah invalidov ter so zato pravno zavezane k zagotavljanju neodvisnosti posameznika, nediskriminacije, polnega in dejanskega sodelovanja v družbi ter enakih priložnosti in dostopnosti; ker je v Evropski uniji več kot 80 milijonov invalidov, od katerih jih je večina žensk in deklet, in ker se večina oblik invalidnosti razvije s starostjo; ker so starejši invalidi izpostavljeni večjemu tveganju revščine in diskriminacije (51); ker je treba s politikami o staranju zagotoviti varstvo in socialno vključenost invalidov ter njihov dostop do trga dela in storitev; ker je mobilnost bistvena za spodbujanje neodvisnega življenja in samostojnosti; ker je zagotavljanje popolnoma dostopne prevozne verige od vrat do vrat ključnega pomena;

BY.

ker so nevrodegenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence, v vseh evropskih državah še vedno diagnosticirane v premajhnem obsegu; ker obstajajo jasni znaki, da se bo sedanje število 9 milijonov potrjenih primerov ljudi z demenco do leta 2050 podvojilo (52); ker je v Evropski uniji glavni vzrok za odvisnost in invalidnost pri starejših demenca, za katero trenutno trpi približno 10 milijonov ljudi, njena razširjenost pa naj bi se do leta 2030 podvojila;

BZ.

ker je skupna kmetijska politika še vedno osrednji instrument za podporo podeželskemu gospodarstvu in ustvarjanju delovnih mest;

CA.

ker je naša prehranska varnost odvisna od uspešnega menjavanja generacij v kmetijstvu;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

90.

91.

92.

93.

94.

95.

96.

97.

98.

99.

100.

101.

102.

103.