Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2019/C 235/07)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od dneva te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„VALLAGARINA“

PGI-IT-A0756-AM03

Datum vloge: 20. 6. 2017

1.   Predpisi, ki se uporabijo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1   Dodajanje novih kategorij penečih vin

Sprememba se nanaša na dodajanje naslednjih kategorij in vrst penečega vina:

belega „penečega vina“ in „penečega vina“ rosé;

belega „kakovostnega penečega vina“ in „kakovostnega penečega vina“ rosé;

belega „kakovostnega aromatičnega penečega vina“.

S spremembo se določi, da:

—	se kategoriji „peneče vino“ in „kakovostno peneče vino“ pridobivata izključno iz naslednjih sort vinske trte: chardonnay, pinot bianco, pinot grigio, pinot nero in müller thurgau; razen imena pinot grigio se pri označevanju lahko navede ime ene ali dveh izmed navedenih sort vinske trte,

—	se vrsta „kakovostno aromatično peneče vino“ pridobiva izključno iz sorte vinske trte moscato giallo, ki se lahko navede v označbi in predstavitvi proizvoda.

Številna vodilna peneča vina se v pokrajinah Trento in Verona že dolgo proizvajajo z metodo sekundarnega vrenja v velikih posodah (metoda charmat). Namen te zahteve za spremembo je ta vina z vključitvijo v specifikacijo proizvoda za ZGO „Vallagarina“ zaščititi na višji ravni in tesneje povezati z ozemljem porekla, s čimer bodo zanje začela veljati enaka pravila, ki se že dolgo uporabljajo za mirna in biser vina.

Možnost razvrstitve teh proizvodov pod ZGO „Vallagarina“ naj bi poleg seznanjenja potrošnikov z natančnim podatkom o geografskem porekla proizvoda, tudi upravičila njegovo večjo vrednost na cenovni lestvici, saj bi se prilagodila cena na steklenico in posledično tudi vrednost uporabljenega grozdja.

Poleg tega bi razlikovanje z imenom ZGO „Vallagarina“ omogočilo, da bi lokalna proizvodnja izstopala iz množice brezimnih splošnih ali sortnih penečih vin in bi se ognila cenovnim prisilam zaradi splošne razširjenosti takšnih proizvodov na trgu.

Opis povezave z geografskim okoljem prikazuje, kako dolga je tradicija proizvodnje treh kategorij penečih vin (peneča vina, kakovostna peneča vina in kakovostna aromatična peneča vina) na ozemlju ZGO „Vallagarina“.

Sprememba se nanaša na oddelke 2.3 (Kategorije proizvodov vinske trte), 3.4 (Opis vin), 2.5 (Posebni enološki postopki) in 2.8 (Povezava z geografskim območjem) enotnega dokumenta ter člene 1, 2, 5 in 6 specifikacije proizvoda.

2.2   Vključitev novih sort, razvrščenih v skupino „se opazuje“, v trsni izbor

Opis in razlogi

Opis: sprememba se nanaša na vključitev naslednjih sort v pokrajinah Trento in Verona v trsni izbor za ZGO „Vallagarina“:

—	BRONNER* (B) / (Trento);

—	HELIOS* (B) / (Trento);

—	JOHANNITER* (B) / (Trento);

—	SOLARIS* (B) / (Trento);

—	TURCA (N) / (Trento);

—	ANCELLOTTA (N) / (Verona);

—	GOLDTRAMINER (B) / (Verona);

—	GOSEN (N) / (Verona);

—	OSELETA (N) / (Verona);

—	PETIT VERDOT (N) / (Verona);

—	REBO (N) / (Verona);

—	ROSSIGNOLA (N) / (Verona);

—	SANGIOVESE (N) / (Verona);

—	SAUVIGNON (B) / (Verona);

—	SENNEN (N) / (Verona);

—	SYRAH (N) / (Verona);

—	TREBBIANO GIALLO (N) / (Verona);

—	TREBBIANO ROMAGNOLO (B) / (Verona);

—	VELTLINER (B) / (Verona).

Uporaba teh sort za proizvodnjo vin z ZGO je v skladu z zakonodajo Evropske unije dovoljena na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje o razvrščanju sort vinske trte.

Te nove sorte vinske trte se zato dodajo tistim, ki so že vsebovane v specifikaciji proizvoda. Sorte, ki so na zgornjem seznamu označene z zvezdico, izvirajo iz medvrstnih križancev med vrsto Vitis vinifera in drugimi vrstami.

Namen spremembe je v trsni izbor za ZGO „Vallagarina“ vključiti nove sorte vinske trte v zadevnih pokrajinah Trento in Verona.

Dodana vrednost torej lahko izhaja iz večjega števila vin z ZGO „Vallagarina“ v ponudbi zaradi novih sort, ki so bile v nekaterih primerih posledica oživitve starih lokalnih sort, ki jim grozi izumrtje, v drugih pa iz spodbujanja gojenja nekaterih „odpornih“ sort, pri katerih je potrebna samo omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

Te sorte se ne morejo uporabljati za proizvodnjo vin z ZOP, vendar se lahko na podlagi spremembe navedejo in predstavijo pri označevanju zadevnih vin z ZGO.

Po nedavnih spremembah nacionalne zakonodaje zaradi uskladitve z ustreznimi določbami zakonodaje EU se je med drugim odprla možnost, da se za proizvodnjo vin z ZGO uporabijo sorte vinske trte, ki izvirajo iz medvrstnih križancev vrste Vitis vinifera in drugih vrst.

Ker so takšne sorte naravno odporne proti glavnim patogenom vinske trte (peronospori in oidiju), je pri njih potrebna samo omejena uporaba kemičnih sredstev. Ta posebna značilnost pomeni, da rastejo predvsem v bližini „občutljivih“ območij, kot so šole, mestna območja, športni objekti, kolesarske poti, bolnišnice itd., zato se na njih omogoči visoka raven varovanja zdravja.

Zato je zaradi teh okoljskih lastnosti, povečanja površine, zasajene z zadevnimi sortami, in ugodnih rezultatov pri pridelavi vina iz teh inovativnih sort namen te spremembe tudi ta, da se takšnim proizvodom dasta potrebna raven prepoznavnosti in zaščite.

Možnost, da se vina z ZGO dajo na trg z etiketami, na katerih so navedena imena takšnih sort, bi povečala njihovo vrednost.

Možnost navedbe teh sort na etiketi skupaj z geografsko označbo „Vallagarina“ bi povečala vrednost posameznih proizvodov. Upoštevati je treba, da potrošniki včasih teh sort ne poznajo dobro ali jih ne cenijo, ker jih do zdaj ni bilo mogoče navesti na etiketah zadevnih vin.

V vsakem primeru se ohranja možnost, da se takšne vrste v kakršnem koli razmerju uporabijo za proizvodnjo belih vin z ZGO „Vallagarina“.

Sprememba se nanaša na oddelek 2.7 enotnega dokumenta (Glavne sorte vinske trte) ter člene 2, 5 in 8 specifikacije proizvoda.

2.3   Odstopanja v zvezi s pridelavo vina na sosednjih območjih

V skladu z ustrezno zakonodajo EU se doda in opredeli geografsko območje za odstopanja pri izvajanju postopkov predelave.

V zvezi s tem je določeno, da se vina razen na območju pridelave grozdja, opredeljenem v členu 3, lahko proizvajajo tudi na celotnem upravnem ozemlju pokrajin Trento in Verona.

Poleg tega se lahko vina z ZGO „Vallagarina“ predelujejo po vsej deželi Benečiji in v sosednji deželi Lombardiji, če lahko zadevna vinogradniška gospodarstva dokažejo nepretrgano tradicijo pridelave vin z ZGO „Vallagarina“ in/ali njihove predelave v biser vina v zadnjih petih vinorodnih sezonah.

Ta sprememba torej v skladu z veljavno uredbo določa pravila za predelavo vin z ZGO „Vallagarina“ tudi v sosednjih upravnih enotah opredeljenega območja pridelave grozdja, ki vključuje deželi Benečijo in Lombardijo. Da bi zadevna vinogradniška gospodarstva bila upravičena do odstopanja, ki bi jim omogočilo pridelavo vina in/ali njegovo predelavo v biser vino v navedenih upravnih enotah, ki sta večji od pokrajin, morajo dokazati nepretrgano izvajanje teh dejavnosti z vini z ZGO „Vallagarina“ v zadnjih petih vinorodnih sezonah.

To odstopanje temelji na uveljavljeni tradiciji in zadevnim proizvajalcem omogoča, da uporabljajo tudi predelovalne obrate na navedenih območjih, ki mejijo na območje pridelave grozdja; obenem odstopanje ne vključuje drugih predelovalnih podjetij, tudi zaradi poenostavitve potrebnih pregledov.

Ta sprememba se nanaša na oddelek 2.9 enotnega dokumenta (Bistveni dodatni pogoji) in člen 5 specifikacije proizvoda.

2.4   Podrobnosti o enološkem postopku tipiziranja vin

Odstavek člena 5 o enološkem postopku tipiziranja vin in grozdnega mošta se preoblikuje tako, da se izključi možnost – tudi le delne – uporabe vin, pridobljenih iz sort vinske trte, ki niso sorte, ki se lahko gojijo v pokrajinah Trento in Verona.

Namen spremembe je izvajalcem dati jasnejše informacije o možnostih uporabe tradicionalnega postopka tipiziranja, čeprav je v primerjavi s prejšnjo specifikacijo bolj omejujoča. Namen tega pojasnila je preprečiti, da bi praksa tipiziranja s sortami vinske trte, ki niso sorte, ki se lahko gojijo v zadevnih pokrajinah, škodljivo vplivala na opis lastnosti in značilne lastnosti zadevnih vin.

Ta sprememba se nanaša na oddelek 2.5 enotnega dokumenta (Enološki postopki) in člen 5 specifikacije proizvoda.

2.5   Izločitev sortne vrste vina „pinot grigio“

Sorta vinske trte „pinot grigio“ se ne sme več navesti v imenu in predstavitvi mirnih, biser in penečih vin z ZGO „Vallagarina“, med drugim tudi ne, kadar sta na etiketi navedeni dve sorti vinske trte.

Izločitev sortne vrste vina „pinot grigio“ je povezana z vzporedno zahtevo za zaščito ZOP „Delle Venezie“, za katero se uporablja le ta sortna vrsta vina. Ta odločitev je bila sprejeta znotraj proizvodne verige, njen namen pa je podeliti vinu, pridobljenem iz sorte „pinot grigio“, ki je najznačilnejše in najbolj reprezentativno v severovzhodni Italiji, najvišji status označbe porekla.

Ta sprememba se nanaša na oddelke 2.4 (Opis vin), 2.7 (Glavne sorte vinske trte) in 2.9 (Bistveni dodatni pogoji) enotnega dokumenta ter člena 2 in 7 specifikacije proizvoda.

2.6   Sprememba inšpekcijskega organa

Inšpekcijski organ se spremeni: namesto Ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo se za inšpekcijski organ imenuje Trgovinska, industrijska, obrtna in kmetijska zbornica pokrajine Trento.

Razlog za spremembo je, da je Trgovinska, industrijska, obrtna in kmetijska zbornica pokrajine Trento 1. avgusta 2012 prevzela nalogo izvajanja inšpekcijskih pregledov v proizvodni verigi ZGO „Vallagarina“.

Ta sprememba se nanaša na člen 9 specifikacije proizvoda in ne spreminja enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Vallagarina

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.

Peneče vino

5.

Kakovostno peneče vino

6.

Kakovostno aromatično peneče vino

8.

Biser vino

4.   Opis vin

Belo vino „Vallagarina“ – kategoriji vino (1) in biser vino (8), vključno z navedbo ene ali dveh sort vinske trte, razen sorte pinot grigio

Na voljo so različne vrste belih vin v razponu različnih barv od slamnato do zlato rumene, včasih z odtenki bledo zelene ali bakrene. Imajo prefinjen vonj s sadnimi, včasih aromatičnimi notami, ki odražajo glavno sorto vinske trte, iz katere so pridobljena. Okus je skladen in dobro strukturiran, suh do sladek, z ustreznim razmerjem vsebnosti alkohola in kisline.

Ogljikov dioksid v belem biser vinu daje vinu svežino in živahnost.

Navedeni kategoriji in vrste belih vin, na katerih je navedeno ime ene ali dveh sort vinske trte, morajo imeti organoleptične lastnosti ustrezne sorte ali sort vinske trte, iz katerih je bilo pridobljeno vino, zlasti pa lastnosti, ki se nanašajo na barvo.

Pridelava vina iz grozdja dveh različnih sort enake barve je uveljavljena in razširjena praksa. Da bi ta vina odražala lastnosti obeh sort vinske trte, iz katerih so pridobljena, mora „drugotna“ sorta vinske trte še vedno obsegati več kot 15 % skupnega deleža, sorti pa je treba navesti na etiketi v padajočem vrstnem redu po dejanskem deležu uporabljenega grozdja.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 9,0 %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Vino rosé „Vallagarina“ – kategoriji vino (1) in biser vino (8), vključno z navedbo ene ali dveh sort vinske trte, razen sorte pinot grigio

Ta vina rosé so skupina proizvodov, pripravljenih za pitje ter pridelanih predvsem iz sort vinske trte schiava in merlot.

So različno intenzivne rožnate barve, odvisno od postopka pridelave vina in trajanja stika s kožicami. Imajo nežne sadne arome, ki spominjajo na gozdno jagodičevje; okus vina je suh do sladek in ima značilno visoko stopnjo svežine in pitnosti, zlasti pri biser vinu.

Ogljikov dioksid v biser vinu rosé daje vinu svežino in živahnost.

Navedeni kategoriji in vrste vin, na katerih je navedeno ime ene ali dveh sort vinske trte, morajo imeti organoleptične lastnosti ustrezne sorte ali sort vinske trte, iz katerih je bilo pridobljeno vino, zlasti pa lastnosti, ki se nanašajo na barvo.

Pridelava vina iz grozdja dveh različnih sort enake barve je uveljavljena in razširjena praksa. Da bi ta vina odražala lastnosti obeh sort vinske trte, iz katerih so pridobljena, mora „drugotna“ sorta vinske trte še vedno obsegati več kot 15 % skupnega deleža, sorti pa je treba navesti na etiketi v padajočem vrstnem redu po dejanskem deležu uporabljenega grozdja.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 9,0 %;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 15,0 g/l.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Rdeče vino „Vallagarina“ – kategoriji vino (1) in biser vino (8), vključno z navedbo ene ali dveh sort vinske trte

Ta vina so različno intenzivne rubinasto rdeče barve in imajo včasih oranžne odtenke, ki nastanejo s staranjem.

Imajo sadno aromo, včasih z različno intenzivnimi eteričnimi notami, ki se razvijejo, če se vino stara. Okus je harmoničen in je lahko suh do sladek. Vonj in okus vrste „novello“ sta povezana s posebno tehniko ogljikove maceracije, ki se uporablja za pridelavo vina iz grozdja.

Ogljikov dioksid v rdečem biser vinu daje vinu svežino in živahnost.

Navedeni kategoriji in vrste rdečega vina, na katerih je navedeno ime ene ali dveh sort vinske trte, morajo imeti organoleptične lastnosti ustrezne sorte ali sort vinske trte, iz katerih je bilo pridobljeno vino, kar zlasti velja za barvo.

Pridelava vina iz grozdja dveh različnih sort enake barve je uveljavljena in razširjena praksa. Da bi ta vina odražala lastnosti obeh sort vinske trte, iz katerih so pridobljena, mora „drugotna“ sorta vinske trte še vedno obsegati več kot 15 % skupnega deleža, sorti pa je treba navesti na etiketi v padajočem vrstnem redu po dejanskem deležu uporabljenega grozdja.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola:

—	11,0 % pri vrsti vina „novello“,

—	9,0 % pri drugih vrstah vina;

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 18,0 g/l.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Belo vino „Vallagarina“ – kategoriji peneče vino (4) in kakovostno peneče vino (5), vključno z navedbo ene ali dveh sort vinske trte, razen sorte pinot grigio

Te vrste se lahko proizvajajo samo iz sort chardonnay, pinot bianco, pinot grigio, pinot nero in müller thurgau, bodisi iz ene same ali iz kombinacij več sort.

Barva vin sega od slamnato do zlato rumene z odtenki bledo zelene, vino ima nežno in obstojno peno ter fino, včasih sadno aromo s pridihom kvasa.

Okus je živahen in skladen ter sega od popolnoma suhega do sladkega.

Navedeni kategoriji in vrste penečega vina, na katerih je navedeno ime ene ali dveh sort vinske trte, morajo imeti organoleptične lastnosti ustrezne sorte ali sort vinske trte, iz katerih je bilo pridobljeno vino, zlasti pa lastnosti, ki se nanašajo na barvo, razen pri jagodah sorte pinot nero, pri katerih vrenje soka ne poteka na njihovih kožicah ter ki se uporabljajo za proizvodnjo penečih vin in kakovostnih penečih vin.

Pridelava vina iz grozdja dveh različnih sort enake barve je uveljavljena in razširjena praksa. Da bi ta vina odražala lastnosti obeh sort vinske trte, iz katerih so pridobljena, mora „drugotna“ sorta vinske trte še vedno obsegati več kot 15 % skupnega deleža, sorti pa je treba navesti na etiketi v padajočem vrstnem redu po dejanskem deležu uporabljenega grozdja.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,0 %.

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Vino rosé „Vallagarina“ – kategoriji peneče vino (4) in kakovostno peneče vino (5), vključno z navedbo ene ali dveh sort vinske trte, razen sorte pinot grigio

Te vrste se lahko proizvajajo samo iz vin, pridelanih iz sort chardonnay, pinot bianco, pinot grigio, pinot nero in müller thurgau, bodisi iz ene same ali iz kombinacij več sort.

Peneča vina rosé so različno intenzivne rožnate barve, imajo nežno in obstojno peno ter fino, včasih sadno aromo s pridihom kvasa.

Okus je živahen in skladen ter sega od popolnoma suhega do sladkega.

Ob sprostitvi v porabo morajo kategoriji in vrste penečega vina rosé, na katerih je navedeno ime ene ali dveh sort vinske trte, poleg navedenih značilnosti imeti organoleptične lastnosti ustrezne sorte ali sort vinske trte, iz katerih je bilo pridobljeno vino.

Pridelava vina iz grozdja dveh različnih sort enake barve je uveljavljena in razširjena praksa. Da bi ta vina odražala lastnosti obeh sort vinske trte, iz katerih so pridobljena, mora „drugotna“ sorta vinske trte še vedno obsegati več kot 15 % skupnega deleža, sorti pa je treba navesti na etiketi v padajočem vrstnem redu po dejanskem deležu uporabljenega grozdja.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,0 %.

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	10,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

Belo vino „Vallagarina“ – kategorija kakovostno aromatično peneče vino (6), vključno z navedbo sorte vinske trte moscato giallo

Ta vrsta se lahko proizvaja samo iz grozdnega mošta ali delno prevretega grozdnega mošta sorte moscato giallo.

Barva belega aromatičnega penečega vina sega od slamnato do zlato rumene z odtenki bledo zelene, vino pa ima nežno in obstojno peno. Je aromatično, prefinjeno in značilno za sorto moscato, okus pa je živahen ter sega od zelo suhega do sladkega.

Najmanjši volumenski delež skupnega alkohola: 11,0 %.

najmanjši ekstrakt brez sladkorja: 14,0 g/l.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	6,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	5,0 grama na liter, izražena kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vsi analitski parametri, ki niso navedeni, so skladni z omejitvami iz nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU.

5.   Enološki postopki

(a)    Osnovni enološki postopki

Enološki postopek tipiziranja grozdnih moštov in vin

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Specifikacija proizvoda v skladu z ustrezno zakonodajo Evropske unije omogoča tipiziranje grozdnih moštov in vin v deležu do 15 %, vključno z grozdnimi mošti in vini z drugih italijanskih vinorodnih območij, če so bili pridobljeni iz nearomatičnih sort vinske trte, ki so v pokrajinah Trento in Verona razvrščene v skupini „primerno za gojenje“ ali „se opazuje“.

Enološki postopek predelave v peneče vino

Ustrezne omejitve pri proizvodnji vin

Vino se lahko v peneče vino predeluje izključno z metodo sekundarnega vrenja v velikih posodah (avtoklavih).

(b)    Največji donosi

Bele, rosé in rdeče vrste vina „Vallagarina“ brez navedbe sorte vinske trte

23 000 kilogramov grozdja na hektar

Vrste vina „Vallagarina“ z navedeno sorto vinske trte – za grozdje, potrgano v pokrajini Verona

23 000 kilogramov grozdja na hektar

Vrste vina „Vallagarina“ z navedeno sorto vinske trte – za grozdje, potrgano v pokrajini Trento

19 500 kilogramov grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje pridelave vinske trte, ki se uporablja za proizvodnjo vin „Vallagarina“, obsega:

—	celotno upravno ozemlje občin Ala, Aldeno, Avio, Besenello, Brentonico, Calliano, Cimone, Garniga, Isera, Mori, Nogaredo, Nomi, Pomarolo, Rovereto, Terragnolo, Trambileno, Vallarsa, Villa Lagarina in Volano v avtonomni pokrajini Trento,

—	opredeljeni del ozemlja občin Brentino Belluno, Dolcè in Rivoli Veronese v pokrajini Verona.

Območje proizvodnje obsega območje, ki je geografsko in zgodovinsko znano kot „Vallagarina“ in obsega približno 60 km dolg pas ob reki Adiži med pokrajinama Trento in Verona.

Spada v vinorodni coni „C I“ (tj. območje v pokrajini Trento) in „C II“ (tj. območje v pokrajini Verona).

7.   Glavne sorte vinske trte

Grapariol B.

Gosen N.

Goldtraminer B.

Garganega B. – garganego

Franconia N.

Forsellina N.

Maor B.

Manzoni bianco B. – incrocio manzoni 6.0.13 B.

Malvasia istriana B. – malvasia

Malvasia bianca lunga B. – malvoisier

Corbina N. – corbinella

Chardonnay B.

Lagrein N.

Lagarino B.

Kerner B.

Johanniter B.

Helios B.

Groppello di revò N. – groppello

Bianchetta trevigiana B. – bianchetta

Barbera N.

Durella B. – durello

Dindarella N.

Croatina N. – bonarda

Corvinone N.

Corvina N. – cruina

Cortese B. – bianca fernanda

Ancellotta N. – lancellotta

Casetta N.

Carmenère N. – cabernet nostrano

Cabernet sauvignon N. – cabernet

Cabernet franc N. – cabernet

Bronner B.

Verdealbara B.

Veltliner B. – grüner veltliner

Turchetta N.

Tocai friulano B. – tuchì

Moscato bianco B. – moscato reale

Teroldego N.

Syrah N. – shiraz

Sylvaner verde B. – sylvaner

Spigamonti N.

Solaris B.

Sennen N.

Schiava grossa N. – großvernatsch

Schiava grigia N. – grauvernatsch

Riesling renano B. – riesling

Riesling italico B. – welschriesling

Rebo N.

Raboso veronese N. – raboso

Turca N.

Trebbiano toscano B. – procanico

Trebbiano romagnolo B. – trebbiano

Trebbiano giallo B. – rossetto

Trebbiano di soave B. – turbiana

Traminer aromatico Rs. – gewürztraminer

Petit verdot N.

Pavana N.

Paolina B.

Oseleta N.

Nosiola B.

Schiava gentile N. – mittervernatsch

Sauvignon B. – sauvignon blanc

Sangiovese N. – sangioveto

Saint Laurent N.

Rossignola N. – rossetta

Rossara N.

Rondinella N.

Molinara N.

Meunier N.

Merlot N.

Marzemino N. – berzemino

Marzemina grossa N. – marzemina bastarda

Pinot nero N. – pinot

Pinot grigio – pinot

Pinot bianco B. – pinot

Lambrusco a foglia frastagliata N. – enantio N.

Negrara N.

8.   Opis povezave

ZGO „Vallagarina“ – vse kategorije proizvodov: vino (1), peneče vino (4), kakovostno peneče vino (5), kakovostno aromatično peneče vino (6), biser vino (8)

Naravni dejavniki, pomembni za povezavo

Vallagarina obsega območje, ki se širi vzdolž pasu ob reki Adiži med pokrajinama Trento in Verona. Vinogradništvo je glavna kmetijska dejavnost na tem območju, tudi z vidika krajine. Območje ima značilne obrise velikih ledeniških dolin s strmimi pobočji, ki jih obdajajo navpične skalnate pečine. Trte rastejo na nadmorski višini od 100 do 700 metrov. Tla na dnu doline sestavljajo aluvialne naplavine s prevladujočo meljasto-peščeno teksturo in velikim deležem mivke; na splošno niso skeletna, razen na nekaj poplavnih območjih v bližini aluvialnih stožcev. Tla so razmeroma mlada in globoka do zelo globoka s prevladujočo ilovnato do peščeno-ilovnato teksturo in pogosto z visoko vsebnostjo apnenca; voda na splošno dobro odteka iz tal. Hribovito območje sestoji iz apnenčastih stožcev, ki imajo na splošno visoko raven karbonatov ter so precej skeletni. Tla v hribih med občinama Isera in Brentonico so nastala iz bazaltnih substratov. Strmejša pobočja so terasirana s suhimi kamnitimi zidovi. Vallagarina je prehodno območje med alpskim podnebjem in zmernejšim podnebjem beneškega predgorja. Poletja so vroča, toda za hribovita območja je zlasti pozno poleti značilno znatno nihanje med dnevno in nočno temperaturo. Zime so mrzle in temperature se lahko spustijo pod ničlo; zaradi zračnih tokov iz okolice Gardskega jezera so temperature milejše kot na severnejših območjih. Padavine so značilne za Sredozemlje, z letnimi povprečji od 850 do 1 000 mm dežja.

Zgodovinski in človeški dejavniki, pomembni za povezavo

Gojenje vinskih trt na območju sega v čas starovenetske ali etruščansko-retijske civilizacije (7.–5. stoletje p. n. št.). Že v rimskih časih je strateški položaj območja, ki povezuje severni in južni del Evrope, omogočal, da so se vina širila na trge v obeh smereh. Pomemben dokaz za to je nagrobna plošča iz 2.–3. st. n. št., posvečena trgovcu z vinom Publiju Tenaciju Essimnu iz pokrajine Trento, ki so jo našli v kraju Passau v Nemčiji. Priključitev k Beneški republiki je z uvedbo sorte marzemino v Vallagarini, ki sega prav v to obdobje, bistveno okrepila vinogradništvo na tem območju. To je nato izgubilo nekaj svojega pomena, ko so se lokalni kmetje preusmerili na gojenje murv za prehrano sviloprejk. Območje Vallagarina je z obnovo vinogradov po okužbi s trtno ušjo in po vojni že v 50. letih prejšnjega stoletja ponovno postalo pomembno v nacionalni proizvodnji vina. Glede na vire se ime „Vallagarina“ od takrat nenehno uporablja, zato je bila leta 1995 priznana istoimenska geografska označba. Geografsko ime „Vallagarina“ se je v preteklosti uporabljalo tudi v poročilih o trgu Trgovinske zbornice pokrajine Trento in katalogih vinskih dogodkov v regiji od začetka 20. stoletja.

Vse od takrat je na območju Vallagarina zaznati pozitiven vpliv na vinogradniško in enološko dejavnost zaradi bližine šol za vinarstvo v zgodovinskih krajih San Michele all’Adige (Trento) in Conegliano Veneto (Treviso), ki imata zaslugo, da sta vse od svoje ustanovitve prispevali k širjenju novih vinogradniških in vinarskih tehnik in znanja.

Ključen pa je tudi prispevek lokalnih deležnikov (vinogradnikov in vinarjev) pri uporabi metod proizvodnje, ki temeljijo na okoljski in gospodarski trajnosti, in sprejemanju inovativnih proizvodnih tehnik in tehnologije.

Značilnosti in kakovost vin z ZGO „Vallagarina“ so sad znanja in spretnosti proizvajalcev vin, ki delujejo na ozemlju, kjer je zaradi oblikovitosti in razdrobljenosti posesti potrebnih veliko delovnih ur na leto (za obdelovanje 1 hektara vinograda je potrebnih več kot 600 ur). Večina tega časa je namenjena zlasti opravilom za čim boljšo rast rastlin in zorenje grozdja, spodbujanje naravne odpornosti proti patogenim organizmom in zmanjševanje uporabe fitosanitarnih ukrepov. Pri tem je treba poudariti, da se skoraj celotna površina, zasajena z vinsko trto, obdeluje po načelih integriranega in vse pogosteje ekološkega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

Vinogradništvo je danes ena od glavnih gospodarskih dejavnosti na območju Vallagarina, ki ima več kot 800 vinogradniških gospodarstev in pozitivno vpliva na številna področja, kot so ljudsko izročilo, kultura, umetnost in gastronomija. Z okoljskega vidika so trte tudi lastnost krajine, značilne za ozemlje območja Vallagarina, in so predpogoj za vinski turizem.

ZGO „Vallagarina“ – kategorija (1) vino

Informacije o posebni kakovosti proizvodov, ki jo je mogoče pripisati geografskemu poreklu, ter vzročna povezava z naravnimi in človeškimi dejavniki na geografskem območju

Tla in podnebne razmere območja pridelave grozdja, kot so ugodna izpostavljenost, vetrovi, struktura in sestava tal, blažilni učinek Gardskega jezera ter znatna nihanja med dnevno in nočno temperaturo, ustvarjajo optimalne razmere za pridobivanje grozdja visoke kakovosti s kopičenjem aromatičnih snovi in ohranjanjem ustreznega ravnotežja med vsebnostjo sladkorja in kislin ter posledičnimi organoleptičnimi lastnostmi vin.

Ta čas se večinoma porabi za „zeleno rez“, tj. opravila za čim boljšo rast rastlin in zorenje grozdja, spodbujanje naravne odpornosti proti patogenim organizmom in zmanjševanje uporabe fitosanitarnih ukrepov.

Poznavanje značilnosti različnih sort vinske trte na različnih območjih pridelave proizvajalcem omogoča načrtovanje trgatev (ki se še vedno izvajajo ročno) tako, da najboljši možen čas za trgatev določijo na podlagi želenih lastnosti vina.

Belo grozdje se običajno trga zgodaj, da se ohranijo kisline, ki so potrebne za značilno svežino in sadne note vina; grozdje, iz katerega se pridobi rdeče vino, pa se trga pozneje, da lahko bolj dozori in postane bolj kompleksno, s čimer se okrepijo alkoholne in polifenolne sestavine.

Bela vina imajo razpon barv, ki sega od slamnato do zlato rumene, včasih z odtenki bledo zelene, imajo sadne arome in so sveža ter rahlo kisla v ustih; kadar so vina pridobljena iz aromatičnih ali polaromatičnih sort, se ta lastnost pri okušanju bolj ali manj pokaže in izrazi.

Bela vina prihajajo predvsem s hribovitih območij in imajo običajno srednje močno telo, vendar so zelo cenjena zaradi svoje svežine, vonja in splošno skladnega okusa. Večina belih vin je pridelana iz mednarodnih sort, ki pa že dolgo rastejo na območju: to so chardonnay, müller thurgau in sauvignon, ki so se jim pridružile številne domače sorte, kot sta nosiola in traminer aromatico.

Rdeča vina prihajajo predvsem iz globokih sedimentnih tal na dnu doline. Večja vsebnost mineralnih snovi v tleh je ugodna za pridelavo vin, ki so precej kompleksna in strukturirana, pa tudi primerna za staranje, kar je mogoče še okrepiti z zmernim obdobjem shranjevanja v lesenih sodih. Vina so različno intenzivne rubinasto rdeče barve, odvisno od trajanja vrenja na kožicah; barva se lahko s staranjem spreminja do odtenkov oranžne. Večina rdečih vin je prav tako pridelana iz mednarodnih sort, kot so merlot in caberneti, ki so se jim pridružile številne domače sorta, kot so schiava, lagrein in teroldego.

Vina rosé so po količini manjšina med vini „Vallagarina“ in so večinoma pridelana iz več sort (schiava, merlot), pri katerih vrenje soka jagod ne poteka na kožicah jagod ali kvečjemu poteka ob kratkotrajnem stiku s kožicami. Za ta vina je značilna svetla rožnata barva; imajo fino aromo, ki spominja na gozdno jagodičevje, sadni pridih pri okušanju pa spremljata svežina in pitnost.

Součinkovanje naravnih dejavnikov (sorta vinske trte, podnebje, tla), izkušenj, ki so jih pridobili lokalni izvajalci, ter sodobnih tehnik gojenja in pridobivanja vina omogoča proizvodnjo kakovostnih vin, katerih značilnosti so povezane z območjem pridelave in sorto vinske trte, iz katere so pridobljena. Zlasti kombinacija naravnih, okoljskih in podnebnih dejavnikov daje vinu dobro telo, zmerno vsebnost alkohola, posebno svežino, povezano z visoko vsebnostjo kislin, ter neobičajno sveže in intenzivne arome.

ZGO „Vallagarina“ – kategorije (4) peneče vino, (5) kakovostno peneče vino in (6) kakovostno aromatično peneče vino

Informacije o posebni kakovosti proizvodov, ki jo je mogoče pripisati geografskemu poreklu, ter vzročna zveza z naravnimi in človeškimi dejavniki na geografskem območju

Pri penečem vinu je povezava z območjem vzpostavljena s tradicijo proizvodnje penečih vin, s katerimi se to območje lahko ponaša. Proizvodnja penečega vina sega v začetek 20. stoletja in se je sčasoma razvila tako po številu vinogradov, ki proizvajajo vino, kot po proizvodni tehnologiji, ki je na voljo izvajalcem. V močni tradiciji pridelave penečih vin so se vinske trte sort chardonnay, pinot bianco, pinot grigio, pinot nero in müller-thurgau še posebej uveljavile kot ustrezne za proizvodnjo penečih vin in kakovostnih penečih vin, tako sortnih kot zvrstnih, domača sorta vinske trte moscato giallo pa se je uveljavila kot edina primerna za proizvodnjo „kakovostnega aromatičnega penečega vina“. Značilne lastnosti penečih vin z ZGO „Vallagarina“ temeljijo na razpoložljivosti surovin z vinorodnih območij na visokih nadmorskih višinah, kjer vinske trte bolj kot kjer koli drugje ohranjajo ravnotežje med vsebnostjo sladkorja in kislin, oboje pa krepijo nihanja med dnevno in nočno temperaturo, kar se izraža sorazmerno z večanjem nadmorske višine vinogradov.

Peneče vino kot končen proizvod zaradi teh lastnosti ter posebne skrbnosti med gojenjem vinske trte in pridelavo vina ter v nadaljnjem obdobju sekundarnega vrenja dobi posebno prefinjenost in eleganco.

Za ta peneča vina sta značilna nastanek nežne in obstojne pene ter barva, ki sega od slamnato do zlato rumene z odtenki bledo zelene. Imajo fino, včasih sadno aromo s pridihom kvasa. Okus je prefinjen in skladen ter značilen za sorto moscato, če se peneče vino pridobi iz te sorte vinske trte.

Za peneče vino rosé, ki se pridobiva pretežno iz sorte vinske trte pinot nero, je značilna nežna in obstojna pena ter različno intenzivna rožnata barva. Ima značilno in fino aromo s pridihom kvasa. Okus je prefinjen in značilen.

Vse kategorije penečih vin (peneče vino, kakovostno peneče vino, kakovostno aromatično peneče vino) in njihove vrste (belo, rosé) se lahko proizvajajo v različicah od „popolnoma suho“ do „sladko“, odvisno od vsebnosti nepovretega sladkorja v proizvodu ob zaužitju.

Součinkovanje naravnih dejavnikov (sorta vinske trte, podnebje, tla), izkušenj, ki so jih pridobili lokalni izvajalci, ter sodobnih tehnik gojenja in pridobivanja vina omogoča proizvodnjo kakovostnih vin, katerih značilnosti so povezane z območjem pridelave in sorto vinske trte, iz katere so pridobljena. Zlasti kombinacija naravnih, okoljskih in podnebnih dejavnikov daje vinu dobro telo, zmerno vsebnost alkohola, posebno svežino, povezano z visoko vsebnostjo kislin, ter neobičajno sveže in intenzivne arome.

ZGO „Vallagarina“ – Kategorija (8) biser vino

Informacije o posebni kakovosti proizvodov, ki jo je mogoče pripisati geografskemu poreklu, ter vzročna zveza z naravnimi in človeškimi dejavniki na geografskem območju

Povezava z območjem je vzpostavljena s tradicijo proizvodnje naravnih biser vin na območju Vallagarina. Ta vrsta proizvodnje, ki se je začela v 60. letih prejšnjega stoletja, da bi se zadovoljilo povpraševanje predvsem nemško govorečih trgov, je pozneje doživela uspeh tudi na lokalnem in nacionalnem trgu. Zaradi tega uspeha se je proizvodnja nadaljevala, proizvodne tehnike pa so se prilagodile, s čimer se je dvignila raven kakovosti vin.

Zamenjava sort „Vallagarina“ je pomenila, da so večino rdečega grozdja zamenjale sorte belega grozdja, s čimer se je povečala razpoložljivost vin z lastnostmi, ki so primerna za pridelavo biser vina. To so med drugim predvsem iste sorte, ki se uporabljajo tudi za pridelavo penečih vin. Biser vina se pridelujejo tudi iz rdečih vin in vin rosé, vendar manj.

Proizvodnja biser vin z ZGO „Vallagarina“ temeljijo na razpoložljivosti surovin z vinorodnih območij na visokih nadmorskih višinah, kjer vinske trte ohranjajo ravnotežje med vsebnostjo sladkorja in kislin, ki ga krepijo nihanja med dnevno in nočno temperaturo, kar se izraža sorazmerno z večanjem nadmorske višine vinogradov. Ta nihanja med dnevno in nočno temperaturo povzročajo precejšnje kopičenje aromatičnih predhodnih sestavin, ki dajejo vinom posebne organoleptične lastnosti.

Te lastnosti in posebna skrbnost med gojenjem vinske trte in pridelavo vina ter med nadaljnjim obdobjem sekundarnega vrenja dajejo biser vinom prepoznavne lastnosti svežine in živahnosti, ki so tudi povezane z zmernim sproščanjem ogljikovega dioksida.

Navsezadnje zaradi velikih naložb, potrebnih za predelavo biser vina, to vino proizvaja le omejeno število podjetij, ki izvajajo ta postopek tudi za tretje osebe. Ta podjetja, ki imajo tehnološko napredno opremo, so lahko zaradi svoje visoke specializiranosti izpopolnila tehnike sekundarnega vrenja v velikih posodah (avtoklavih), kar je pomagalo izboljšati kakovost biser vin.

Zaradi oblikovitosti zemljišča in razdrobljenosti posesti je za obdelovanje enega hektarja vinograda potrebnih veliko delovnih ur na leto (več kot 600). Ta čas se večinoma porabi za opravila za čim boljšo rast rastlin in zorenje grozdja, spodbujanje naravne odpornosti proti patogenim organizmom in zmanjševanje uporabe fitosanitarnih ukrepov. Pri tem je treba poudariti, da se skoraj celotna površina, zasajena z vinsko trto, obdeluje po načelih integriranega in vse pogosteje ekološkega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.

Součinkovanje naravnih dejavnikov (sorta vinske trte, podnebje, tla), izkušenj, ki so jih pridobili lokalni izvajalci, ter sodobnih tehnik gojenja in pridobivanja vina omogoča proizvodnjo kakovostnih vin, katerih značilnosti so povezane z območjem pridelave in sorto vinske trte, iz katere so pridobljena. Zlasti kombinacija naravnih, okoljskih in podnebnih dejavnikov daje vinu dobro telo, zmerno vsebnost alkohola, posebno svežino, povezano z visoko vsebnostjo kislin, ter neobičajno sveže in intenzivne arome.

Tudi v tem primeru je bližina šol kmetijskega inštituta v kraju San Michele all’Adige in šole za vinarstvo v kraju Conegliano pomagala k razvoju tehničnega znanja, potrebnega za proizvodnjo visoko kakovostnih biser vin z uporabo sort vinske trte, ki rastejo na tem območju, ter njegovemu širjenju med vinogradniki in vinarji.

9.   Bistveni dodatni pogoji

Odstopanja v zvezi z območjem pridelave vina

Pravni okvir: zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja: odstopanje v zvezi s proizvodnjo na opredeljenem geografskem območju

Opis pogoja:

Razen na območju pridelave grozdja, se pridelava vina in njegova predelava v biser in peneče vino lahko izvaja tudi po vsej Benečiji in sosednji Lombardiji, če lahko zadevna vinogradniška gospodarstva dokažejo nepretrgano tradicijo pridelave vin z ZGO „Vallagarina“ v zadnjih petih vinorodnih sezonah.

To odstopanje temelji na uveljavljeni tradiciji in zadevnim proizvajalcem omogoča, da uporabljajo tudi predelovalne obrate na navedenih območjih, ki mejijo na območje pridelave grozdja; obenem odstopanje ne vključuje drugih predelovalnih podjetij, tudi zaradi poenostavitve potrebnih pregledov.

Navedba imena sorte vinske trte pri označevanju

Pravni okvir: zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja: dodatne določbe v zvezi z označevanjem

Opis pogoja:

Na etiketah vin z ZGO „Vallagarina“ je lahko navedeno ime ene ali dveh sort vinske trte, razen za naslednje sorte, ki so izrecno prepovedane v označbi in predstavitvi:

—	sorta pinot grigio je izključena za vina iz pokrajine Verona,

—	sorti pinot grigio in marzemino sta izključeni za vina iz pokrajine Trento.

Pri penečih vinih se lahko navede ena ali dve sorti, kar pa je omejeno na naslednje sorte:

—	peneče vino in kakovostno peneče vino: chardonnay, pinot bianco, pinot nero in müller thurgau,

—	kakovostno aromatično peneče vino: moscato giallo.

Da bi se vina z ZGO „Vallagarina“ označila z imeni obeh sort vinske trte iste barve, mora „drugotna“ sorta vinske trte še vedno obsegati več kot 15 % skupnega deleža, sorti pa je treba navesti na etiketi v padajočem vrstnem redu po dejanskem deležu uporabljene vinske trte. Namen tega je zagotoviti, da ta vina odražajo lastnosti obeh sort vinske trte, iz katerih so pridobljena.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/13199

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.