4.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/148

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Visoko zmogljivo računalništvo: Položaj Evrope v globalni tekmi

(COM(2012) 45 final)

2012/C 299/27

Poročevalka: Isabel CAÑO AGUILAR

Evropska komisija je 18. aprila sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Visoko zmogljivo računalništvo: položaj Evrope v globalni tekmi

COM(2012) 45 final.

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 25. junija 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 482. plenarnem zasedanju 11. in 12. julija 2012 (seja z dne 11. julija) s 143 glasovi za, 1 glasom proti in 3 vzdržanimi glasovi.

1.   Povzetek in priporočila

1.1   Odbor načeloma soglaša s sporočilom Komisije in se izrecno strinja z njegovimi cilji. Visoko zmogljivo računalništvo (HPC) je predpogoj za nova spoznanja in podlaga za razvoj številnih inovativnih izdelkov, postopkov in storitev.

1.2   HPC je prav tako del digitalne agende ter je postal neizogiben instrument na področju sodobnih raziskav in v nacionalnih gospodarstvih, vključno v npr. energetski, podnebni, zdravstveni, gospodarski in obrambni politiki. HPC je za strategijo Evropa 2020 ključnega pomena.

1.3   Odbor podpira izgradnjo evropskega ekosistema HPC in v ta namen vzpostavljeno raziskovalno infrastrukturo PRACE, ki naj bi zagotovila široko razpoložljivost sredstev za HPC z enakimi pogoji dostopa za vse potencialne uporabnike/akterje v EU, zlasti tudi tiste iz univerz in MSP.

1.4   Poleg pogodbenopravnih in finančnih vidikov zmogljivega ekosistema HPC je za nadaljnji razvoj HPC treba izpolniti dve enako pomembni nalogi: na eni strani razvoj strojne opreme (hardware) za računalnike nove generacije, t. i. računalnik na ravni eksa, ter na drugi strani razvoj in razširjanje zelo zahtevnih instrumentov, in sicer programske opreme (software), ki je potrebna za uporabo navedenih računalnikov. Obema nalogama je treba nameniti enako pozornost.

1.5   EESO v skladu s tem podpira predlog, da se obstoječa raven naložb v EU na področju HPC podvoji na približno 1,2 milijardi EUR letno. To zvišanje bi pomenilo dodatnih 600 milijonov EUR vsako leto, ki bi jih prispevali zlasti EU, države članice in industrijski uporabniki. S tem bi bil dosežen obseg naložb, ki je primerljiv z drugimi regijami v svetu. Približno 50 % teh dodatnih sredstev je predvidenih za nabavo sistemov HPC in preskusnih naprav, druga polovica pa v enakem obsegu za usposabljanje ter za razvoj in nadgradnjo programske opreme HPC.

1.6   V ta namen je po eni strani potrebno sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami/univerzami in industrijo. Odbor meni, da so v ta namen zelo primeren in že preizkušen instrument javno-zasebna partnerstva. V posameznih primerih je mogoče uporabiti tudi predkomercialna naročila (precommercial procurement), ki pa jih Komisija ne bi smela določiti kot zavezujoča.

1.7   Po drugi strani morajo države članice in EU v ta namen zagotoviti znatna finančna sredstva, ki so potrebna neposredno za zgoraj navedene naloge nadaljnjega razvoja zmogljivega sistema HPC, posredno pa tudi za usposabljanje potrebnih visoko in srednje kvalificiranih strokovnjakov, torej za univerze in njihovo osebje.

1.8   Odbor poziva Svet in države članice, naj glede na gospodarsko in finančno krizo na vsak način izvedejo zgoraj navedene ukrepe, nujne za HPC, ki so vendar potrebni za povečanje gospodarskega potenciala in konkurenčnosti. V nasprotnem primeru bo prišlo do nevarnega negativnega razvoja dogodkov.

1.9   Odbor meni, da je najpomembnejša prednostna naloga zagotoviti konkurenčen sistem HPC v Evropi in za Evropo. Ta cilj ne pomeni protekcionistično industrijsko politiko. Namesto tega si je treba prizadevati, da se tudi v Evropi ohranijo ali ustvarijo znanje, ustrezna delovna mesta in ustrezne ravni odločanja, ki so potrebni za razvoj in uporabo HPC. Pri tem bi lahko nadaljnje sodelovanje z do zdaj tehnološko vodilnimi globalnimi akterji, ki delujejo ali so vključeni v raziskave in razvoj v Evropi, in z evropskimi podjetji, ki razpolagajo z najnovejšim strokovnim znanjem v posebnih segmentih HPC, hkrati zagotovilo kritičen potencial, potreben za konkuriranje s Kitajsko, ki naj bi v prihodnosti imela vodilni položaj na trgu.

2.   Kratka vsebina sporočila Komisije

2.1   V sporočilu je poudarjen strateški pomen visoko zmogljivega računalništva (High-Performance Computing ali HPC – Visoko zmogljivo računalništvo (HPC) se v tem sporočilu uporablja kot sopomenka za vrhunsko računalništvo, super računalništvo, računalništvo svetovnega merila itd., da se ga tako loči od porazdeljenega računalništva, računalništva v oblaku in računalniških strežnikov). To sporočilo temelji na sporočilu o infrastrukturi IKT v e-znanosti in na sklepih Sveta, s katerimi je ta pozval k nadaljnjemu razvoju infrastruktur računalništva, kot je na primer partnerstvo za napredno računalništvo v Evropi (PRACE www.prace-ri.eu), in združevanju naložb v visoko zmogljivo računalništvo v okviru PRACE.

2.2   Države članice, industrijo in znanstvene skupnosti se poziva, naj v sodelovanju s Komisijo okrepijo prizadevanja, s katerimi bodo Evropi do leta 2020 zagotovile vodilno mesto na strani ponudbe ter uporabe sistemov in storitev HPC.

2.3   Napredek na področju sistemov HPC je omogočil učinkovitejšo obravnavo velikih družbenih in znanstvenih izzivov, kamor sodijo na primer hitro odkrivanje in zdravljenje bolezni, dešifriranje človeških možganov, napovedovanje nadaljnjega razvoja podnebja ali preprečevanje velikih naravnih nesreč, ter izpolnjevanje potreb industrije po inovacijah na področju izdelkov in storitev.

2.4   Izzivov pri razvoju še učinkovitejših sistemov HPC ni mogoče obravnavati zgolj z ekstrapolacijo, temveč bodo zahtevali radikalne inovacije v mnogih računalniških tehnologijah. To akterjem v industriji in raziskavah v EU nudi priložnost, da se ponovno uveljavijo na tem področju.

2.5   EU v primerjavi z drugimi regijami nameni občutno manj sredstev za nabavo vrhunskih računalniških sistemov (pol manj kot ZDA, čeprav imata primerljiv BDP). Posledično sta količina in zmogljivost računalniških sistemov v EU v primerjavi z drugimi regijami sveta premajhna, proračunska sredstva za raziskave in razvoj (R&R) na področju HPC pa so nizka.

2.6   Drugi vidiki sporočila se nanašajo na naslednje:

—	partnerstvo za napredno računalništvo v Evropi – PRACE;

—	izkušnje Evrope z dobavno verigo;

—	koristi, ki jih oživitev HPC prinaša Evropi;

—	prihodnji izzivi;

—	akcijski načrt na področju HPC za Evropo;

—	upravljanje na ravni EU;

—	predkomercialno naročanje in združevanje sredstev;

—	nadaljnji razvoj evropskega ekosistema HPC.

3.   Splošne ugotovitve Odbora

3.1   Načelna podpora

3.1.1   Odbor načeloma soglaša s sporočilom Komisije in odločno podpira zastavljene cilje. Visoko zmogljivo računalništvo (HPC) je temelj za razvoj številnih novih izdelkov, postopkov in storitev. HPC ni samo ena od najpomembnejših ključnih tehnologij, temveč tudi predpogoj za raziskovanje kompleksnih sistemov. HPC je tako bistven sestavni del strategije Evropa 2020.

3.1.2   Z razvojem in uporabo vedno bolj učinkovitih računalnikov se je HPC v zadnjih desetletjih preoblikoval v pomemben tretji steber raziskav in razvoja, ki ne le zgolj dopolnjuje dva "klasična" stebra preskušanja (vključno z demonstracijo in preverjanjem) in teorije, temveč hkrati tudi sam vse bolj pridobiva na pomenu. Na ta način je nastala nova znanstvena disciplina "simulacijska znanost" (simulation science). Poleg tega je HPC pomemben instrument za pridobivanje bolj kompleksnih podatkov ter za sisteme analize in napovedovanja. HPC je prav tako del digitalne agende ter je postal neizogiben instrument na področju sodobnih raziskav in v nacionalnih gospodarstvih, vključno v npr. energetski, podnebni, zdravstveni, gospodarski in obrambni politiki.

3.2   Visoko zmogljivi računalniki

Odločilno strojno opremo (hardware) za HPC sestavljajo t. i. "visoko zmogljivi računalniki", ki imajo dve značilnosti:

—

njihova polna učinkovitost se lahko doseže samo prek sočasne, tj. vzporedne, uporabe ogromnega števila posameznih računalnikov (procesorjev). Tako so visoko zmogljivi računalniki povezani s približno največ enim milijonom posameznih procesorjev. Za optimalno uporabo teh zelo kompleksnih računalniških instrumentov je treba razviti izjemno napredno in zapleteno programsko opremo (software), ki jo je treba dati na voljo uporabnikom. Gre za visoko specializiran razvoj, ki se je do zdaj v veliki meri podcenjeval;

—

potrebe po električni energiji za delovanje še zmogljivejših računalnikov so tako velike, da jih po sedanjih podatkih ni mogoče zadovoljiti. Brez razvoja popolnoma novih komponent, ki bi potrebe po energiji znižale za 99 % (!), bi visoko zmogljiv računalnik nove generacije (računalnik na ravni eksa) za svoje delovanje potreboval vsaj lastno elektrarno, ki bi proizvedla 1 000 MW. Znižanje teh potreb po energiji na realistično raven pomeni tehnološki izziv, ki se zdi težko dosegljiv.

3.3   Vidiki evropske politike podpore

Odbor poudarja, da se v obravnavanem sporočilu ne obravnavajo toliko znanstveni in tehnični izzivi, temveč bolj vidiki, za katere je po mnenju Komisije potrebna evropska politika podpore in razvoja, zaradi česar so predstavljeni predlogi o instrumentih za njeno uresničitev. Vendar ima Odbor v zvezi s tem pomisleke in priporoča nov krog posvetovanj (glej točko 4.4).

3.4   Ravnovesje med strojno in programsko opremo

Eno od najpomembnejših priporočil Odbora je, da se preuči vidik programske opreme kot enako pomemben del težave in poiščejo rešitve, zlasti kar zadeva razvoj, preverjanje in razširjanje potrebnih programov, namenjenih uporabnikom. Glede tega obstaja znatna potreba po raziskavah, razvoju, učenju in usposabljanju za različne ravni sistemov usposabljanja in uporabe. Za to je potrebna zadostna podpora ustreznih ukrepov na univerzah, v raziskovalnih ustanovah in industriji. Odbor Komisiji priporoča, naj to pomanjkljivost odpravi.

3.5   Kvalificirani zaposleni – univerze in oprema

S tega vidika je odločilna ovira povezana z usposabljanjem in razpoložljivostjo dovolj kvalificiranih zaposlenih, na primer http://www.hpcwire.com/hpcwire/2012-04-04/supercomputing_education_in_russia.html, ne samo za potrebne naloge na področju raziskav in razvoja, temveč tudi za učinkovito uporabo sistemov HPC. Prizadevanja na tem področju morajo prav tako biti del ukrepov spodbujanja. Eden od odločilnih pogojev za to so univerze z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri, na katerih poučuje in raziskuje zadostno število mednarodno priznanih strokovnjakov in razvojnih inženirjev za programsko opremo in na katerih poteka izobraževanje visoko kvalificiranega osebja na podlagi izkušenj v raziskavah in razvoju.

3.6   Evropski ekosistem HPC: platforma PRACE

3.6.1   Kaj je PRACE?

Upravljavci in uporabniki iz nacionalnih središč za HPC so leta 2005 priznali in promovirali potrebo po razvoju evropske infrastrukture za HPC, ki bo koristna za vse partnerje. Predstavniki prvotno 14 evropskih držav so ustanovili partnerstvo PRACE, katerega cilj je spodbujati, uporabljati in nadalje razvijati HPC v Evropi.

To je privedlo do uporabe HPC kot ene od izbranih raziskovalnih infrastruktur iz prvega seznama ESFRI (1). Potem ko so bili izpolnjeni pravni, finančni, organizacijski in tehnični pogoji, je bil leta 2010 ustanovljen PRACE AISBL (mednarodno nepridobitno združenje) s sedežem v Bruslju, da bi uporabnikom vseh partnerskih držav zagotovil dostop do petih najbolj zmogljivih sistemov HPC v Evropi, ki so bili vzpostavljeni na nacionalni ravni. PRACE ima trenutno 24 članov, med drugim tudi Izrael in Turčijo. Na podlagi 7. okvirnega programa se finančno podpirajo trije projekti PRACE, zlasti prizadevanja za prenos, optimizacijo in nadgradnjo uporab kot tudi intenzivno usposabljanje in izobraževanje uporabnikov. Trenutno so štiri partnerske države (Nemčija, Francija, Italija in Španija) za posamezno računalniško zmogljivost zagotovile vsaka 100 milijonov EUR. Za dodelitev uporabniških kvot je odgovoren neodvisen znanstveni usmerjevalni odbor v okviru vseevropskega procesa vzajemnega strokovnega pregleda.

3.6.2   Stališče Odbora v zvezi s PRACE

Odbor podpira razvoj evropskega ekosistema HPC in v ta namen vzpostavljeno raziskovalno infrastrukturo PRACE, ki zagotavlja oz. naj bi zagotovila široko razpoložljivost sredstev za HPC po enakih pogojih dostopa. Pri tem je treba zagotoviti, da bodo vsi potencialni uporabniki/akterji v EU, zlasti tudi tisti iz univerz in MSP, ki niso neposredno povezani z organizacijo PRACE, lahko sodelovali pri razvoju in uporabi sredstev enakopravno z vsemi drugimi akterji. Tukaj ne gre zgolj za bolj enostaven in v veliki meri rešljiv problem vzpostavitve enakih pogojev dostopa do obstoječih sredstev za HPC, temveč za raziskovanje, razvoj in končno oblikovanje popolnoma novega ekosistema HPC, ki bo veliko bolj učinkovit in bo kot osrednje instrumente vseboval računalnike na ravni eksa (glej točko 4.1), vključno z razvojem temu ustrezne zahtevnejše programske opreme. S tega vidika Odbor priporoča, da se preprečijo procesi hitre koncentracije in nepremišljene odločitve o določenem skupnem sistemu, da se omogočita konkurenca ter potreben pluralizem možnih pristopov in zamisli, ki so nujni za uspeh ekosistema in dosego zelo ambicioznega zastavljenega cilja. To občutljivo vprašanje ravnovesja med politikami raziskav, razvoja in konkurence se obravnava v nadaljevanju. V zvezi s tem Odbor meni, da so potrebne nove razprave med morebitnimi zainteresiranimi stranmi.

3.7   Poziv Svetu in državam članicam

3.7.1   Glede na kritično stanje gospodarstva v številnih državah članicah EU se kaže tendenca k varčevanju ravno na področjih izobraževanja, raziskav in razvoja, ki je glede na pritiske sicer razumljiva. Vendar bi to privedlo do usodnega negativnega razvoja dogodkov, saj so ravno nove tehnologije, inovacije in s tem povezane sposobnosti (spretnosti in znanje) potrebne za rast gospodarstva in konkurenčnost.

3.7.2   Odbor zato izrecno poziva Svet in vse države članice, naj se ne zatekajo k bolj enostavnim načinom ukrepanja, temveč naj zlasti tukaj vlagajo v novosti in za to potrebne pogoje, in naj torej ne zmanjšujejo sredstev, ampak jih celo povečajo. Ne zapravite prihodnosti!

4.   Posebne ugotovitve Odbora

4.1   Projekt na ravni eksa

Razvoj naslednje generacije visoko zmogljivih računalnikov se imenuje "projekt na ravni eksa". V ta namen je treba močno izboljšati vse ravni skupnega sistema, zlasti tiste, ki se nanašajo na potrebe po električni energiji pomembnih posameznih komponent, čeprav je mogoče, da bo treba sistem ponovno zasnovati v celoti. To je zelo težavna naloga, kar zadeva sodelovanje med raziskovalnimi središči in industrijo na področju, kjer obstajajo napetosti.

4.2   Sodelovanje med raziskovalnimi središči in podjetji

Odbor je o tem splošnem zapletenem tematskem področju že večkrat izrazil stališče (glej na primer CESE 330/2009). Med drugim je v pred kratkim sprejetem mnenju (CESE 806/2012) o programu Obzorje 2020 priporočil: "Razmisliti je treba o novih pristopih industrijske politike in politike konkurence."

Vprašljivo je, ali so predkomercialna naročila (precommercial procurement) ustrezen instrument za sodelovanje med raziskovalnimi središči in podjetji. Zato Odbor priporoča, da se opredelijo različni cilji in zahteve raziskovalne, inovacijske in industrijske politike, ki si deloma nasprotujejo, ter da se z različnimi akterji o njih razpravlja in se jih pojasni – za posamezne primere so morebiti potrebna celo posebna pravila (glej točko 4.4 tega mnenja).

4.3   Razvojna prizadevanja za projekt na ravni eksa

V posebnem primeru projekta na ravni eksa bo treba glede na sodobno prakso raziskav in razvoja v partnerstva med raziskovalnimi središči in industrijo vključiti velika in mala podjetja, med drugim tudi akterje (glej tudi točko 4.5), ki so najbolj uspešni na globalni ravni in prihajajo iz različnih področij (kot je sektor procesorjev in drugih različnih komponent), in hkrati preprečiti prenagljene odločitve. Projekt za skupen optimiziran sistem bo mogoče oblikovati takrat, ko bo znano, katere komponente je bilo ali je mogoče razvijati in s kakšnimi zmogljivostmi. Žal obstajajo primeri iz preteklosti, pri katerih se ta vidik ni upošteval, zaradi česar je prišlo do neuspeha.

4.4   Projekt spodbujanja – javno-zasebna partnerstva

Odbor v ta namen in glede na velik pomen zmogljivega sistema HPC v Evropi in za Evropo Komisiji predlaga, naj v sodelovanju z različnimi možnimi akterji – zlasti tistimi, ki sodelujejo pri platformi PRACE – oblikuje projekt spodbujanja in ga skupaj z njimi tudi predlaga, preden se bodo začele izvajati pobude, opisane v obravnavanem sporočilu. Odbor meni, da so zlasti javno-zasebna partnerstva doslej najustreznejši in najbolj preverjen instrument za razvojne cilje HPC. Zato se predkomercialna naročila iz predloga Komisije, ki so za posamezne primere sicer lahko primerna, v nobenem primeru ne smejo uporabljati na splošno.

4.5   Akterji na globalni ravni

Pri tem je treba pojasniti, da je glavna prednostna naloga v prihodnosti zagotoviti zmogljiv in konkurenčen sistem HPC v Evropi in za Evropo. Ob upoštevanju, da so v tem sektorju doslej prevladovali globalni akterji (kot je IBM, CRAY ali INTEL), katerih premoženje, obrati za proizvodnjo in raziskovalna središča so razpršeni po celem svetu, Odbor meni, da je v teh okoliščinah treba znanje (know how), ustrezna delovna mesta in ustrezne ravni odločanja, potrebne za razvoj in uporabo HPC, ohraniti ali ustvariti tudi v Evropi. Pri tem bi lahko na primer nadaljnje sodelovanje z doslej vodilnimi podjetji, pa tudi z novo nastajajočimi podjetji, ki bi lahko postala v prihodnosti vodilna, hkrati zagotovilo kritičen potencial, ki bo primerljiv s pričakovanim vodilnim položajem Kitajske na trgu.

4.6   Večja finančna sredstva

EESO podpira predlog, da se obstoječa raven naložb v EU na področju HPC podvoji na približno 1,2 milijarde EUR letno. To zvišanje bi pomenilo dodatnih 600 milijonov EUR vsako leto, ki bi jih prispevali zlasti EU, države članice in industrijski uporabniki. S tem bi bil dosežen obseg naložb, ki je primerljiv z drugimi regijami v svetu. Približno 50 % teh dodatnih sredstev je predvidenih za nabavo sistemov HPC in preskusnih naprav, 25 % za usposabljanje ljudi in 25 % za razvoj in nadgradnjo programske opreme HPC.

Visoke finančne zahteve so povezane z visokimi stroški HPC. Nabava visoko zmogljivega računalnika stane več kot 100 milijonov EUR, medtem ko lahko vzdrževanje in delovanje sistema stane najmanj dodatnih 20 milijonov EUR letno. To zahteva strateška javno-zasebna partnerstva, za katera obstajajo primeri v vodilnih državah na področju HPC.

4.7   Enake možnosti in pravice intelektualne lastnine

Sporočilo navaja velike težave, s katerimi se soočajo evropski proizvajalci pri prodaji svojih proizvodov javnemu sektorju v državah, ki niso članice EU in imajo lastne nacionalne proizvajalce. Uporaba HPC na strateško pomembnih področjih – kot so jedrska energija, vojaška industrija ali industrija zemeljskega plina in nafte – mora ustrezati nepremostljivo visokim varnostnim zahtevam. Hkrati pa lahko evropski raziskovalni projekti, ki se razvijajo na podlagi okvirnega programa, posredno koristijo podjetjem v državah, ki niso članice EU.

Ob upoštevanju, da morajo pogodbenice sporazuma STO o javnih naročilih spoštovati načeli o nacionalni obravnavi in nediskriminaciji (člen 3), EESO podpira predlog Komisije, da se v trgovinske sporazume s tretjimi državami vključi enakost pri dostopu do trga HPC.

V skladu s tem Odbor podpira namen Komisije, ki ga je izrazila v predlogu o programu Obzorje 2020 (COM(20011) 809 final, 30.11.2011), da je treba pravice intelektualne lastnine razjasniti in zaščititi.

4.8   HPC in poraba energije

V okviru prihodnjih izzivov je treba upoštevati tudi porabo energije kot dejavnika, ki zavira razvoj HPC (The Greening of HPC - Will Power Consumption Become the Limiting Factor for Future Growth in HPC? München, 10. oktober 2008. http://www.hpcuserforum.com/presentations/Germany/EnergyandComputing_Stgt.pdf) (glej tudi točko 3.2). Glede na obstoječe tehnologije bodo sistemi na ravni eksa porabili prekomerne količine energije, kar bo zvišalo stroške delovanja (ocenjuje se, da energija pomeni 50 % teh stroškov) in povečalo onesnaženost okolja.

Obstajajo različni predlogi za doseganje tehnologij nizke porabe, kot so med drugim hibridni računalniki, čeprav se pri tem pojavljajo druga vprašanja ("(…) Napredek na področju naprav z nizko porabo energije lahko omogoči izgradnjo prihodnjih sistemov z zmogljivostjo na ravni eksa. (…) Vendar (…) kako bomo izkoristili (…) te revolucionarne tehnologije?"A Strategy for Research and Innovation Trough High Performance Computing (Strategija za raziskave in inovacije prek visoko zmogljivega računalništva). Univerza v Edinburghu, 2011). Kar zadeva arhitekturo, so bile na primer oblikovane različne strategije zmanjšanja porabe energije, kot so na primer določitev otokov z različnimi napajalnimi napetostmi (ki jih je mogoče tudi izključiti), uporaba spominov z nizko porabo energije (pomnilne celice drowsy) in selektivno izklapljanje enot. Pri procesorjih z večjedrno, večnitno in grozdno arhitekturo je mogoče lažje doseči ravnovesje med obremenitvijo ter ciljem zmanjševanja porabe energije in proizvajanja toplote (Zelene IT: Tecnologías para la Eficiencia Energética en los Sistemas TI. Universidad Politécnica de Madrid. 2008).

EESO zato predlaga, da se spodbujanje tehnologij z nizko porabo energije vključi v projekt HPC EU kot njegov sestavni del.

---

(1)  Prim. UL C 182, 4.8.2009, str. 40.

---