4.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/54

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) želi predvsem poudariti, da so podjetja že po definiciji glavni akter strategij za prilagajanje enot, ki delujejo na trgih, torej so podjetja tudi v središču procesov prestrukturiranja.

1.2

EESO poudarja pomen vloge, ki jo je imela in jo še ima posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI) na področju prestrukturiranja industrije kot najprimernejši forum za konstruktivni dialog ter oblikovanje zamisli in predlogov, namenjenih Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu.

1.3

EESO poudarja, da prestrukturiranje običajno pomeni zapletene procese. Predvidevanje sprememb pomeni, da so podjetja in delavci pripravljeni na soočenje z novimi izzivi, pri čemer se čimbolj zmanjšajo družbene posledice sprememb, čimbolj povečajo možnosti za uspeh, ustvari ozračje vzajemnega zaupanja in odločno vključijo socialni partnerji in organizirana civilna družba.

1.4

Delavci in podjetja v EU so soočeni z:

1.5

EESO zato meni, da je predstavitev zelene knjige pravočasna in primerna, izraža pa željo, da bi takšnim razmislekom in razpravam sledilo konkretno in učinkovito ukrepanje s celostnim pristopom na vseh ravneh proizvodnje, porabe in storitev. Za to bosta potrebna interakcija in izmenjava informacij med različnimi ravnmi proizvodne in distribucijske verige ter izmenjava dobrih praks na tem področju, pa tudi časovni razpored z natančno določenimi roki za izvajanje smernic, standardov in referenčnih okvirjev, oblikovanih na podlagi evropskih predpisov ter skupnih vrednot, ki si jih delimo.

1.6

Po mnenju EESO je v procesih predvidevanja in prestrukturiranja bistveno ovrednotiti vlogo socialnih partnerjev, organizirane civilne družbe in potrošnikov na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter ravni podjetij, to pa s sodelovanjem lokalnih voditeljev ter vključitvijo mrež znanja in strokovnih izkušenj.

1.7

EESO meni, da socialni dialog, pogajanja in udeležba niso samo temeljne vrednote evropskega socialnega modela, ampak tudi instrumenti, ki uspešno podpirajo in spodbujajo socialno kohezijo, kakovostne zaposlitve, ustvarjanje delovnih mest ter krepitev inovativnosti in konkurenčnosti evropskih gospodarstev.

1.8

Strukturna in kohezijska politika EU ter politika za inovacije in razvoj bi po mnenju EESO morale biti usmerjene v proaktivno podpiranje mehanizmov predvidevanja in spremljanja prestrukturiranja, da bi jih preoblikovali v sisteme, ki delujejo v dobro delavcev in podjetij.

1.9

Po mnenju EESO je za to, da se zajamči uspeh evropske strukturne politike, nujno večje vključevanje ekonomskih in socialnih partnerjev v nadzorne organe strukturnih skladov.

1.10

EESO priporoča, da se ukrepi strukturne politike tesno povežejo in uskladijo z ukrepi v podporo raziskavam in inovacijam, ter da se z naložbami in industrijskimi politikami podpre prehod v evropsko gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.

1.11

Javne oblasti in podjetja bi morali po mnenju EESO programe EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter za vseživljenjsko učenje imeti za glavno sredstvo za proaktivno predvidevanje sprememb in za to, da se pridružijo trajnim prizadevanjem gospodarskih akterjev, zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter delavcev.

1.12

EESO priporoča, da se na evropski ravni zagotovi tesnejše usklajevanje politik in služb Komisije, agencij in številnih opazovalnih skupin, da bi lahko enoglasno in skladno podprli odločitve podjetij pri prestrukturiranju. Ustrezni mehanizmi podpore in mentorstva bi lahko zlasti koristili mikro-, malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo očitne težave pri predvidevanju prestrukturiranja.

1.13

EESO poudarja, da mora državna pomoč za podporo zaposlovanju v podjetjih s težavami, povezanimi z globalizacijo, temeljiti na pogojih, ki zagotavljajo svobodno in pošteno konkurenco.

1.14

EESO še poziva k okrepitvi evropske politike za podporo razvoju skupnih – teritorialnih in sektorskih – vaj na področju predvidevanja (foresight), da bi uresničili skupne vizije, ki jih vsi delimo, tudi po zaslugi boljšega ovrednotenja ozemlja, in ustvarili večjo in boljšo zaposlenost v močnih in konkurenčnih podjetjih.

1.15

Ob upoštevanju demografskega razvoja Evrope je po mnenju EESO zlasti pomembna aktivna politika na področju staranja prebivalstva in t. i. "gospodarstva sivolasih" (silver economy), ki bo proizvodnjo in storitve prilagodila tem novim priložnostim.

2.1

Za oživitev evropskega gospodarstva bo potreben čas, da bi se Evropa izvila eni največjih recesij v zadnjih desetletjih. Zaradi krize so nacionalne javne finance in vlade pod močnim pritiskom, zaradi nje se pojavljajo racionalizacija, prestrukturiranje in zapiranje podjetij realnega gospodarstva, kar se drastično odraža na brezposelnosti.

2.2

Prestrukturiranje vključuje zapletene procese, ki imajo več razsežnosti in pomenijo spremembe strategij podjetja v smislu njegove organizacije, oblike, razsežnosti in dejavnosti.

2.2.1

Predvsem na sektorski ravni bi bilo treba opredeliti večkratne gospodarske in operativne cilje, povezane z razmerami na svetovnih trgih in sektorjih, v katerih podjetje deluje.

2.3

Ta proces se mora – ob ustreznem upoštevanju interesov in obnašanja potrošnikov – udejanjiti s predvidevanjem zaposlitvenih možnosti v nastajajočih sektorjih, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti MSP, na katere ima sedanja kriza najhujši vpliv.

2.4

Predvidevanje sprememb pomeni, da so podjetja in delavci pripravljeni na to, da se pomerijo prihodnjimi dogodki, pa tudi to, da se predvidi prestrukturiranje, ki je potrebno za soočenje s takšnimi izzivi, pri tem pa je čim manj družbenih posledic sprememb, zajamči se stabilnost in zmanjšajo stroški, obenem pa se varuje okolje in zagotavlja trajnostni razvoj: evropske tehnološke platforme in njihove študije bi lahko ponudile konkretne perspektive tako za delavce kot za podjetja.

2.5

V zadnjih dveh desetletjih smo bili priča pospeševanju pojava preusmeritev na trgih, preselitev proizvodnje, reorganizacij in/ali zapiranja proizvodnih enot, združevanja podjetij, kupovanja podjetij in/ali zunanjega izvajanja dejavnosti; vendar pa so potrebe po okrepitvi zmožnosti predvidevanja takšnih procesov v Evropi v zadnjih štirih letih postale vse bolj izrazite, to pa v sorazmerju s hitrostjo sprememb in nujnostjo prestrukturiranja, ki je postalo potrebno zaradi poglabljanja gospodarsko-finančne krize in poslabšanja razmer na trgih. Na trge v različnih državah vplivajo tudi pojavi, kot so cvetoča, vse večja prodaja na internetu in pozitivne številke pri čezmejni prodaji.

2.6

Ekonomska in finančna kriza ni samo pospešila procesov prestrukturiranja na različnih ravneh, ampak je tudi sprožila varčevalne ukrepe in zmanjšanje javne porabe, ki je privedlo do precejšnjega ukinjanja delovnih mest v javnem sektorju in je v številnih državah spodkopalo tudi različne oblike varnostne mreže za delavce, lokalne skupnosti in podjetja.

2.7

Cilj Komisije glede prestrukturiranja je pomagati okrepiti in širiti kulturo predvidevanja in inovacij tako, kot se izvaja samo prestrukturiranje: Unija si z državami članicami deli odgovornost za doseganje ciljev, opredeljenih v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (člen 145 PDEU).

2.8

Komisija je že v sporočilu iz leta 2005 o prestrukturiranju in zaposlovanju priznala težave, povezane s socialnimi stroški prestrukturiranja, ne zgolj za same delavce, ki se spoprijemajo z vse bolj negotovimi delovnimi pogoji, ampak tudi za različne gospodarske sektorje.

2.9

Prestrukturiranje urejajo predvsem nacionalni in regionalni predpisi, vendar pa ima Unija veliko pristojnosti na področju upravljanja, nadzora in pospeševanja prestrukturiranja, saj mora skrbeti tako za pravilno delovanje zakonodajnega okvira EU na tem področju kot za obveščanje in posvetovanje ter varstvo delavcev (1). Prevzeti mora tudi aktivno vlogo, ki se v osnovi opira na strategijo Evropa 2020 in obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe.

2.10

Če se želi EU uspešno odzvati na izzive, ki jih prinašajo finančna in gospodarska kriza, globalizacija, podnebne spremembe, demografski trendi in naraščajoče neenakosti, ki izhajajo iz socialnih posledic varčevalnih programov, mora na področju predvidevanja in upravljanja prestrukturiranja razviti in okrepiti proaktivne strategije na podlagi skupnega okvira vrednot in praks, ki je v skladu z obsežnimi socialnimi in gospodarskimi cilji Pogodbe.

2.11

V okviru "integriranih smernic" strategije Evropa 2020 (ki jih je Svet sprejel 22. aprila 2010) bi morale Unija in države članice izvajati reforme za pametno rast, ki jo vodijo znanje in inovacije, pri tem pa se usmeriti na potrebe in obnašanje potrošnikov, da bi:

2.12

Podpora prestrukturiranju podjetij in sektorjev poteka prek sistemov zgodnjega opozarjanja (glej Evropski center za spremljanje prestrukturiranja (ERM, European Restructuring Monitor)) v podjetjih, ki so predpogoj za učinkovito načrtovanje procesov prestrukturiranja, ki so skupni vsem vpletenim stranem. Tako bi bili delavci lahko ustrezno prekvalificirani, zagotovili pa bi tudi razvoj sektorskih in medsektorskih mrež, ki bi lahko celostno upravljale s spremembami, to pa s pomočjo poklicnih smernic, ki zagotavljajo visoko stopnjo zaposljivosti.

2.13

Komisija je 18. aprila 2012 v Strasbourgu predstavila svoj novi sveženj ukrepov o zaposlovanju – o katerem bo EESO lahko izrazil svoje mnenje –, ki države članice poziva, naj okrepijo nacionalne politike zaposlovanja, in predvideva pripravljenost za okrepitev usklajevanja in spremljanja politik zaposlovanja.

3.1

Komisija je začela javno razpravo o prestrukturiranju podjetij in predvidevanju sprememb s ciljem "opredeliti uspešne prakse in politike na področju prestrukturiranja in prilagajanja spremembam".

3.2

V zeleni knjigi so zastavljena različna vprašanja o spoznanjih iz krize, možnostih gospodarskega in industrijskega prilagajanja, zmožnostih podjetij in zaposlenih za prilagajanje, o vlogi regionalnih in lokalnih organov ter poklicnega usposabljanja na področju upravljanja človeških virov ter dialoga med ekonomskimi in socialnimi akterji.

4.1

Po mnenju EESO bi morala zelena knjiga veljati za nadaljevanje sporočila iz leta 2005 o prestrukturiranju in zaposlovanju, katerega namen je bil opredeliti vlogo EU na področju predvidevanja in upravljanja prestrukturiranja, da bi povečali zaposlovanje.

4.2

EESO meni, da je sporočilo iz leta 2005 prineslo pozitiven razvoj različnih dejavnosti na ravni Evropske unije za spodbujanje evropskega pristopa za predvidevanje in prestrukturiranje, kot so številne tematske konference na visoki ravni in strokovni seminarji (npr. forum o prestrukturiranju), pobude v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS), različne primerjalne študije, priprava "zbirke orodij" in smernic: očiten primer za slednje je delovni dokument služb Restructuring in Europe 2011, ki spremlja zeleno knjigo.

4.3

EESO z zaskrbljenostjo opozarja, da zelena knjiga ne vsebuje predlogov za ukrepanje, umeščenih v časovni razpored z natančno določenimi in kratkimi roki – v odziv na resnost sedanje krize –, ampak se osredotoča na vrsto odprtih vprašanj, pri katerih niso navedeni roki in načini izvajanja. Nasprotno, odločnejši so ukrepi v drugih instrumentih, kot je maja 2012 predstavljen sveženj ukrepov za zaposlovanje, o katerih bo EESO lahko izrazil svoje mnenje.

4.4

Podjetje je po definiciji osrednji akter strategij za prilagajanje in zagotavljanje položaja svojih operativnih enot na trgih in torej tudi procesov prestrukturiranja, ki sledijo takšnim operativni strategijam, pri čemer pa je treba upoštevati:

4.5

Na evropski ravni želi EESO opozoriti na to, kar je že navedel glede udejanjenja razvojne strategije (2): socialni partnerji organizirane civilne družbe v celoti bi si morali prizadevati za uresničitev družbeno odgovornega območja, v katerem bi se lahko izvajale različne medsebojno usklajene strategije:

4.6

Strukturna in kohezijska politika EU ter politika za inovacije in razvoj bi po mnenju EESO morale biti usmerjene v proaktivno podpiranje mehanizmov predvidevanja in spremljanja prestrukturiranja, da bi jih preoblikovali v sisteme, ki delujejo v dobro delavcev in podjetij. Strukturni skladi, zlasti Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, bi lahko imeli pomembno vlogo pri povečanju zaposlenosti delavcev in čim večjem zmanjšanju socialnih posledic presežkov zaposlenih.

4.7

EESO meni, da je nujno večje vključevanje gospodarskih in socialnih partnerjev ter akterjev organizirane civilne družbe v organe partnerstva in nadzorne organe strukturnih skladov, obenem pa poudarja, da so osnovna predpostavka za to, da se zajamči uspeh evropske strukturne politike, specifične pristojnosti zainteresiranih strani iz določenega območja.

4.8

Po mnenju EESO je zlasti pomembno povezovanje politik prestrukturiranja in industrijskih politik na prehodu v evropsko gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, ki bo spoštovalo podnebne in okoljske zahteve in s primernim financiranjem lahko razvilo nova delovna mesta in "zelene" poklice, kot je EESO že poudaril v prejšnjih mnenjih (4).

4.8.1

Tudi v povezavi z razglasitvijo leta 2012 za evropsko leto aktivnega staranja EESO meni, da je pomembno razvijati strokovnost storitev nevladnih organizacij, socialnega gospodarstva in podjetij, da bi podprli zdravo, aktivno in dostojno staranje ter razvili proizvode in storitve, ki ustrezajo potrebam takšnih potrošnikov (5).

4.9

EESO nadalje meni, da bi programi EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje morali veljati za glavna sredstva za proaktivno predvidevanje sprememb in se pridružiti trajnim prizadevanjem podjetij in delavcev: BUSINESSEUROPE navaja, da je 72 % podjetij v EU ugotovilo potrebo po sistematičnem usposabljanju svojih zaposlenih, 32 % delavcev v EU pa je leta 2010 sodelovalo na tečajih usposabljanja, ki so jih financirali njihovi delodajalci.

4.10

Nacionalni svežnji pobud kot socialni odgovor na krizo in do zdaj sprejete pobude niso zadostni. Nujnost ustvarjanja delovnih mest in ukrepov za spodbujanje povpraševanja (tako npr. bolj usklajeni svežnji davčnih spodbud in ukrepi politike plač) niso dovolj upoštevani.

4.10.1

Državna pomoč in uporaba sredstev iz strukturnih skladov, predvidenih za spodbujanje zaposlovanja v podjetjih, ki imajo težave zaradi globalizacije in posojil, morata temeljiti na pogojih, ki zagotavljajo, da tovrstna pomoč ne ovira svobodne konkurence, in si prizadevajo predvsem za to, da se ohrani raven zaposlenosti in spoštujejo kolektivne pogodbe. Preučiti je treba na primer dogodke na Nizozemskem, kjer sistem "samozaposlenih brez zaposlenih" izredno dobro deluje. Brezposelni s tem sistemom dobijo možnost, da ponudijo svoje strokovno znanje in si sami ustvarijo delovno mesto.

4.11

Po mnenju EESO bi bilo treba na evropski ravni zagotoviti tesnejše usklajevanje politik in služb Komisije, da bi lahko enoglasno in skladno podprli odločitve podjetij pri prestrukturiranju.

4.12

EESO meni, da je bistveno ovrednotiti vlogo socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe na vseh ravneh: socialni dialog, pogajanja in udeležba niso samo temeljne vrednote evropskega socialnega modela, ki jih EESO od nekdaj zagovarja, ampak tudi instrumenti, ki uspešno podpirajo in spodbujajo socialno kohezijo, kakovostne zaposlitve, ustvarjanje delovnih mest ter krepitev inovativnosti in konkurenčnosti evropskih gospodarstev.

4.13

S tem v zvezi EESO poudarja vlogo, ki jo ima posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI) kot najprimernejši forum za konstruktivni dialog ter oblikovanje zamisli in predlogov, saj ima izkušnje, ki jih je uspešno pridobila vse od Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ).

4.14

Kor so pokazale številne študije in analize dobrih praks – tako na ravni EU kot na nacionalni ravni – sta zaupanje v odnosih med socialnimi partnerji in učinkovit socialni dialog temeljna podlaga za predvidevanje in čim boljše upravljanje sprememb.

4.15

EESO zlasti meni, da so dialog, posvetovanje in pogajanje bistveni pogoji pri reformah in procesih prožne varnosti. Po eni strani je treba ustvariti okvirne pogoje, ki podjetjem v skladu z raznolikimi nacionalnimi razmerami omogočijo, da se naglo in prožno prilagodijo inovacijam, trgom in zahtevam uporabnikov oz. potrošnikov, po drugi strani pa je nujno podpreti in olajšati prilagodljivost in poklicno rast delavcev.

4.16

Kot je EESO že lahko poudaril, lahko prožna varnost deluje samo, če so delavci dovolj poklicno usposobljeni, ustvarjanje novih delovnih mest je namreč tesno povezano z novimi znanji. Vendar "EESO meni, da so ukrepi za izboljšanje varnostnega vidika (v najširšem smislu) prožne varnosti – z zanesljivimi delovnimi mesti – trenutno najpomembnejša prednostna naloga".

4.17

Po mnenju EESO je pomembno, da javne oblasti, ustanove za izobraževanje in usposabljanje ter podjetja združijo sile in izboljšajo ponudbo na področju zaposlovanja in usposabljanja, razvijejo nove profile in večstranske poklicne sposobnosti ter podprejo načine učenja v celotnem obdobju aktivnega življenja.

4.18

S tem v zvezi EESO poudarja, da je res bistveno zagotoviti mehanizme za dostop do vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja, ki bi bilo usmerjeno v pokrivanje potreb po novih poklicnih profilih in kvalifikacijah, zlasti za mlade, to pa v skladu s perspektivami Programa za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta, o katerem je EESO že podal svoje mnenje (6).

4.19

EESO poudarja pomen okrepljenega sodelovanja med različnimi akterji na lokalni ravni, saj sta predvsem na tej ravni obstoj dobrega socialnega dialoga v ozračju zaupanja ter pozitiven odnos do sprememb pomembna dejavnika za preprečevanje ali omejevanje negativnih družbenih posledic.

4.20

Posebno pozornost je po mnenju EESO treba nameniti MSP, ki morajo imeti možnost, da izkoristijo ustrezne ukrepe javnih in zasebnih organov, kot so na primer združenja delodajalcev in poklicna združenja, trgovinske, gospodarske in obrtne zbornice ter druge institucije, zlasti na lokalni in regionalni ravni, s prednostnimi načini dostopa do kredita in usposabljanja, pa tudi primernimi pobudami za poenostavitev birokratskih in upravnih postopkov.

4.21

Nadaljnja posvetovanja in opredelitve politike predvidevanja in prestrukturiranja bi morala temeljiti na rezultatih preučevanj, študij in poročil, ki so bili na evropski ravni opravljeni v več kot sedmih letih.

4.22

V preteklosti se je pozornost jasno osredotočila na analize in izmenjave informacij o dobrih praksah (7) ter inovativnih izkušnjah, v prihodnje pa bi se morala EU osredotočiti predvsem na konkretne ukrepe, tj. na razvoj in rast ter dati prednost izvajanju skupnih smernic, standardov in referenčnih okvirjev, oblikovanih na podlagi evropskih predpisov in skupnih vrednot.

4.23

In nenazadnje EESO poudarja pomen človeškega vidika: osebe – in njihove družine –, žrtve prestrukturiranja sektorja in podjetja, se pogosto soočijo s stiskami, ki se vedno ne upoštevajo dovolj. Predvideti je treba psihološke in socialne spremljevalne ukrepe, ki presegajo potrebno oživitev vlaganj ter vrnitev k rasti in trajnostnemu razvoju zaposlovanja.