2.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 143/1

(1)

Svet je 26. aprila 2010 proučil posodobljeno različico program Belgije za stabilnost, ki obravnava obdobje 2009–2012.

(2)

Zlom svetovne trgovine ter čedalje manjše zaupanje, učinki premoženja in ostrejši kreditni pogoji so privedli do močnega krčenja belgijskega gospodarstva proti koncu leta 2008. Upad gospodarske rasti je bil sicer zelo hud, vendar mu je sledila relativno močna ponovna rast v drugi polovici leta 2009, ki je deloma izvirala iz začasnih dejavnikov, vključno z (domačimi in tujimi) svežnji spodbud in pozitivnim prispevkom zalog.

Pričakuje se, da se bo rast v prvi polovici leta 2010 znova upočasnila zaradi ovir, ki so posledica prestrukturiranja finančnih institucij in nadaljnje rasti brezposelnosti ter slabe izkoriščenosti zmogljivosti. Medtem ko bi lahko k oživitvi zaradi velike odprtosti belgijskega gospodarstva znatno prispevala ponovna rast svetovne trgovine, pa je lahko obseg te spodbude omejen, saj je Belgija v zadnjih letih izgubila stroškovno konkurenčnost. Upad ima zelo negativen učinek na javne finance. Splošni javnofinančni primanjkljaj se je povečal z 1,2 % BDP leta 2008 na 5,9 % BDP leta 2009. Medtem ko se je delež javnega dolga v BDP med letoma 2000 in 2007 zaradi na splošno previdnih fiskalnih politik zmanjšal, se je začel leta 2008 znova povečevati zaradi posegov v finančni sektor (na 97,9 % leta 2009). Svet je 2. decembra 2009 sklenil, da v Belgiji obstaja čezmerni primanjkljaj, in izdal priporočilo za zmanjšanje primanjkljaja do leta 2012 s povprečno letno fiskalno prilagoditvijo na ravni 0,75 % BDP. Zaradi močnega poslabšanja javnih financ ter nadpovprečnega vpliva staranja prebivalstva na proračun in znatnih pogojnih obveznosti, ki so sledili operacijam za stabilizacijo finančnega sistema, so potrebne nadaljnja proračunska konsolidacija in strukturne reforme za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

(3)

Čeprav je opazovani padec dejanskega BDP v kriznem obdobju večinoma cikličen, je neugodno vplival tudi na raven potencialne proizvodnje. Poleg tega lahko kriza vpliva tudi na potencialno srednjeročno rast, in sicer zaradi manjših naložb, omejitev razpoložljivosti kreditov in naraščajoče strukturne brezposelnosti. Nadalje vpliv gospodarske krize potencira negativne učinke staranja prebivalstva na potencialni proizvod in vzdržnost javnih financ. Glede na navedeno bo bistvenega pomena pospešiti strukturne reforme v podporo potencialni rasti. Za Belgijo je zlasti pomembno, da začne izvajati reforme za izboljšanje konkurence, predvsem pri mrežnih gospodarskih panogah, ter reforme za povečanje priliva delovne sile, vključno z reformami trga dela (med drugim sistem za oblikovanje plač in spodbude za vstop na trg dela) in pokojninskega sistema.

(4)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realni BDP po znižanju za 3,1 % leta 2009 povečal za 1,1 % leta 2010 ter dosegel 1,7 % leta 2011 in 2,2 % leta 2012. Po napovedih služb Komisije iz jeseni 2009 se pričakuje, da bo leta 2010 letna rast BDP postala nekoliko pozitivna (0,6 %) in da bo leta 2011 narasla na 1,5 %. Toda te projekcije se zdijo nekoliko nizke glede na novejše informacije, vključno z rezultatom za drugo polovico leta 2009, ki je boljši od pričakovanega. Zdi se, da predvidena sestava rasti pripisuje nekoliko prevelik pomen vplivu domačega povpraševanja na rast leta 2010, za pozneje pa je videti realistična. Glede na trenutno razpoložljive informacije (2) so predpostavke o rasti iz programa torej na splošno verjetne, sestava rasti za leto 2010 pa je optimistična. Projekcije iz programa glede inflacije se zdijo realistične. Po drugi strani pa se zdijo predpostavke o rasti plač visoke, saj bi morala manjša rast stroškov dela v drugih državah euroobmočja zaradi velike brezposelnosti povzročati nekoliko znižanje belgijskih plač. Poleg tega predvideno povišanje stroškov dela na zaposlenega znatno presega predvideno rast produktivnosti.

(5)

V programu je ocenjeno, da bo splošni javnofinančni primanjkljaj leta 2009 znašal 5,9 % BDP. V znatnem povečanju primanjkljaja z 1,2 % BDP leta 2008 se kaže predvsem vpliv krize na javne finance, vendar je tudi posledica stimulacijskih ukrepov v višini 0,5 % BDP, ki jih je vlada sprejela v skladu z Evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. Povečanje primanjkljaja je večinoma posledica povečanja deleža odhodkov v BDP. Po programu naj bi fiskalna politika postala v letih 2010 in 2011 restriktivna, še bolj pa leta 2012, da bi do leta 2012 zmanjšali čezmerni primanjkljaj in znova vzpostavili vzdržen javnofinančni položaj. To je na splošno v skladu z izhodno strategijo, ki jo zagovarja Svet, tudi ob upoštevanju velikega deleža javnega dolga v BDP in nadpovprečnega vpliva staranja na proračun.

(6)

Cilj programa je splošni javnofinančni primanjkljaj v višini 4,8 % BDP leta 2010, kar je skladno s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009. V zveznem proračunu za leto 2010 je bil predviden primanjkljaj v višini 5,6 % BDP. Popravek proračunskega cilja za leto 2010 navzdol kaže ugodnejše makroekonomske možnosti v posodobljeni različici programa (z zmanjšanjem primanjkljaja za približno 0,3 % BDP) ter dejstvo, da v zveznem proračunu niso upoštevani načrtovani konsolidacijski ukrepi drugih vladnih ravni v višini 0,5 % BDP. V skladu s posodobljeno različico programa se delež prihodkov poveča s 47,7 % BDP leta 2009 na 49,1 % leta 2010, medtem ko delež odhodkov naraste s 53,7 % na 53,9 % BDP. V programu se strukturni primanjkljaj (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, ki ga službe Komisije preračunajo na podlagi podatkov iz programa v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo) zmanjša s 3,8 % BDP leta 2009 na 3,4 % BDP leta 2010. Glede na to, da so bili v programu nekateri od začasnih stimulacijskih ukrepov leta 2009 (0,2 % BDP) uvrščeni med enkratne ukrepe, naj bi celotna prilagoditev znašala 0,5 % BDP. V izboljšanju strukturnega salda leta 2010 se kažejo konsolidacijski ukrepi v višini približno 1 % BDP. Ti ukrepi zajemajo povečanje dohodnine v Flandriji, porast trošarin, višje davke od dohodka pravnih oseb, nefiskalne prihodke, ki izvirajo iz bančnega sektorja in proizvajalcev jedrske energije, ter prihranke pri vmesni potrošnji in plačah. To se deloma izravna z ekspanzivno rastjo odhodkov zaradi predhodnih ukrepov in vpliva staranja prebivalstva na proračun (približno 0,5 % BDP). Vloga enkratnih ukrepov je zelo omejena (pod 0,1 % BDP).

(7)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije je zmanjšati čezmerni primanjkljaj do leta 2012 skladno s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009 ter vzpostaviti nominalno in strukturno uravnotežen proračun do leta 2015. V ta namen je cilj programa zmanjšati nominalni primanjkljaj s 5,9 % BDP leta 2009 na 4,8 % leta 2010, na 4,1 % leta 2011 in na 3 % leta 2012. Primarni saldo kaže nekoliko večje zmanjšanje, saj naj bi se v programskem obdobju odhodki za obresti povečali za 0,2 % BDP. Strukturni primanjkljaj (preračunan na podlagi podatkov iz programa) se izboljša s 3,8 % BDP leta 2009 na 3,4 % BDP leta 2010, na 2,9 % BDP leta 2011 in na 2,2 % BDP leta 2012. Po prilagoditvi v višini 0,5 % BDP leta 2010 sta v programu načrtovani prilagoditvi v višini 0,5 % in 0,75 % BDP leta 2011 oziroma 2012, tako da v programskem obdobju prilagoditev povprečno presega 0,5 % BDP letno. To je nekoliko pod povprečno fiskalno prilagoditvijo v višini 0,75 % BDP, priporočeno na podlagi člena 126(7), ker potek temelji na boljših makroekonomskih predpostavkah. Ta prilagoditev se zdi nekoliko osredotočena na zadnji del programskega obdobja in bolj temelji na povečanjih prihodka kot na omejevanju odhodka. Prilagoditev temelji na močnem zmanjšanju zveznega javnofinančnega primanjkljaja in na manjših zmanjšanjih primanjkljajev sistema socialne varnosti ter regij in skupnosti. Vlada ne predvideva enkratnih ukrepov. Ukrepi v podporo cilju za leto 2011 deloma niso opredeljeni, za leto 2012 pa sploh ni opredeljen noben ukrep. Program potrjuje zavezanost srednjeročnemu cilju, in sicer strukturnemu proračunskemu presežku v višini 0,5 % BDP. Glede na najnovejše projekcije in stopnjo dolga se v srednjeročnem cilju odražajo cilji pakta, toda v programu ni predvideno, da bi bil ta cilj dosežen v programskem obdobju.

(8)

Lahko da bodo proračunski rezultati nekoliko slabši, kot je bilo predvideno v programu. To se v letu 2010 lahko zgodi zaradi morebitne precenitve davkov od dohodka pravnih oseb. Poleg tega so ukrepi, na katerih temelji potek proračuna, za leto 2011 deloma neopredeljeni, za leto 2012 pa sploh ni bil opredeljen noben ukrep. Nadalje lahko nekoliko optimističen makroekonomski scenarij z razmeroma visokimi projekcijami glede rasti plač privede do slabših proračunskih rezultatov od pričakovanih. Vlada je obenem ponudila znatna jamstva bančnemu sektorju, kar bi lahko povečalo prihodnje primanjkljaje in dolg, če bodo jamstva unovčena, čeprav bi v prihodnje vlada lahko dobila povrnjen del stroškov za podporo finančnemu sektorju. Lahko pa tudi, da doseganje ciljev in odprava čezmernega primanjkljaja do leta 2012 nista povsem zagotovljena, saj je potek nekoliko osredotočen na zadnji del programskega obdobja, cilj v višini 3 % BDP leta 2012 pa ne pušča nobene rezerve, če upoštevamo, da fiskalni cilji v preteklosti niso bili vedno izpolnjeni.

(9)

Delež bruto javnega dolga je ocenjen na 97,9 % BDP leta 2009, predhodno leto pa je znašal 89,8 %. Razloga za to porast sta močno povečanje primanjkljaja in negativna rast BDP. Delež bruto javnega dolga je bil tako leta 2009 precej nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, glede na program pa se bo do leta 2011 še naprej povečeval (in dosegel 101,4 % BDP). Leta 2012 naj bi se rahlo zmanjšal na 100,6 % BDP. Glavni razlog za nadaljnje naraščanje so nenehni veliki javnofinančni primanjkljaji. Glede na negativna tveganja za proračunske cilje bi bil razvoj deleža dolga lahko manj ugoden od predvidenega v programu, zlasti od leta 2011 dalje. Zdi se, da so tveganja v zvezi z morebitno potrebo po nadaljnji podpori finančnemu sektorju v sedanjih razmerah omejena.

(10)

Srednjeročne projekcije glede dolga, ki predpostavljajo, da se bodo stopnje rasti BDP le počasi vrnile na vrednosti, predvidene pred krizo, deleži davkov pa na ravni pred krizo, in ki vključujejo predvideno povečevanje izdatkov zaradi staranja prebivalstva, kažejo, da proračunska strategija, predvidena v programu, v sedanji obliki in brez nadaljnjega spreminjanja politike ne bi zadostovala za stabilizacijo deleža dolga v BDP do leta 2020, zato bi bilo treba konsolidacijo po programskem obdobju nadaljevati.

(11)

Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je odločno nad povprečjem EU, kar je zlasti posledica razmeroma velikega povečanja odhodkov za pokojnine kot deleža BDP v naslednjih desetletjih. Proračunsko stanje leta 2009, kot je ocenjeno v programu, povečuje proračunski vpliv staranja prebivalstva na vrzel v vzdržnosti. Zagotavljanje primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju ter izvajanje reform trga dela in sistema socialne varnosti, zlasti nadaljnja pokojninska reforma s ciljem zajezitve napovedanega znatnega naraščanja odhodkov za pokojnine, bi prispevala k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ, ki so bila v Poročilu Komisije o vzdržnosti za leto 2009 (3) ocenjena kot srednje velika.

(12)

Fiskalnemu okviru v Belgiji koristi dejstvo, da obstajajo neodvisne fiskalne institucije. Vseeno pa se zdijo numerična fiskalna pravila in srednjeročni proračunski okviri šibki, kar je v preteklosti prispevalo k pogostim odstopanjem. V programu je napovedana vrsta izboljšav, med njimi sklenitev večletnih proračunskih sporazumov med vsemi vladami, nekateri ukrepi v smeri večletnega proračunskega načrtovanja na zvezni ravni, pogosto in strožje nadzorovanje proračuna in načrt za izboljšanje sistema poročanja lokalnih oblasti. Vseeno bi bilo mogoče narediti še več za izboljšanje fiskalnega okvira. Zlasti manjkajo večletne izvršljive zgornje meje odhodkov.

(13)

Belgija se sooča z veliko splošno davčno obremenitvijo in visoko stopnjo javnofinančne porabe. Vlada je sprejela več ukrepov za reformiranje davčnega sistema, tudi znatna znižanja davčne obremenitve dela in v nekoliko manjši meri znižanja davkov za podjetja. Kljub tem ukrepom so na trgu dela – tudi zaradi njegove medsebojne povezanosti s sistemom nadomestil za brezposelnost – še vedno prisotne znatna nedejavnost, brezposelnost in past nizkih plač. V okviru dosledne proračunske konsolidacije bo treba v celoti kompenzirati nadaljnja znižanja davčnih obremenitev dela. Na strani odhodkov je rast primarnih odhodkov prehitela nominalno rast BDP v obdobju 2000–2009. Načrtovana reforma pokojninskega sistema je dobrodošel korak, ki bi lahko vodil k pomembnemu pozitivnemu učinku na proračun in potencialno rast.

(14)

Na splošno je proračunska strategija, navedena v programu, za leto 2010 skladna s priporočili Sveta na podlagi člena 126(7). Ob upoštevanju tveganj proračunska strategija od leta 2011 dalje pa morda ni v celoti skladna s priporočili Sveta na podlagi člena 126(7). Zlasti so ukrepi v podporo cilju za leto 2011 samo deloma opredeljeni, za leto 2012 pa sploh ni opredeljen noben ukrep. Nekoliko optimističen makroekonomski scenarij in letna fiskalna prilagoditev, ki je nekoliko manjša od priporočene, pomenita dodatno tveganje za nadaljnja leta. Ob upoštevanju tveganj strategija morda ne bo zadostovala, da bi se delež bruto javnega dolga dovolj hitro spet začel zmanjševati in približevati referenčni vrednosti. Zato je treba strategijo podpreti s celovito opredeljenimi ukrepi od leta 2011 dalje in proučiti dodatne ukrepe za zagotovitev doseganja ciljev, če se tveganja uresničijo. To bi pomagalo tudi spričo velikega deleža javnega dolga v BDP v Belgiji, nadpovprečnih proračunskih stroškov zaradi staranja in glede na znatne pogojne obveznosti vlade zaradi jamstev, danih finančnemu sektorju.

(15)

Kar zadeva zahtevo po podatkih, določeno v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenčne programe, v programu manjkajo nekateri obvezni podatki in nekaj neobveznih podatkov (4). Svet je v priporočilih za odpravo čezmernega primanjkljaja z dne 2. decembra 2009, temelječih na členu 126(7), Belgijo obenem pozval, naj o napredku pri izvajanju priporočil Sveta poroča v ločenem poglavju posodobljenih različic programa za stabilnost. Belgija je to priporočilo upoštevala in predložila dopolnitev programa.

(i)

zagotovi, da bo ciljni primanjkljaj za leto 2010 iz programa dosežen; opredeli ukrepe, na katerih temeljijo proračunski cilji od leta 2011 dalje, da bo dosegla povprečno letno fiskalno prilagoditev na ravni 0,75 % BDP v skladu s priporočilom po členu 126(7); naj bo pripravljena na okrepitev fiskalne prilagoditve, če se tveganja v zvezi s tem, da je scenarij iz programa ugodnejši od scenarija iz priporočila po členu 126(7), uresničijo; v skladu s priporočilom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem naj poleg fiskalne prilagoditve izkoristi sleherno priložnost, vključno z boljšimi gospodarskimi pogoji, da bi pospešila zniževanje deleža bruto dolga proti referenčni vrednosti 60 % BDP;

(ii)

zagotovi velike primarne presežke na srednji rok ter začne izvajati strukturne reforme, da bi izboljšala dolgoročno vzdržnost javnih financ;

(iii)

izboljša kakovost javnih financ s sprejetjem strožjega proračunskega okvira, ki bo zajemal oblikovanje izvršljivih večletnih zgornjih mej odhodkov.