15.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 9/1

A.

ker je neprijavljeno delo zapleten pojav, ki v številnih državah članicah še narašča, saj nanj vplivajo številni gospodarski, družbeni, institucionalni in kulturni dejavniki,

B.

ker je neprijavljeno delo posebej zaskrbljujoča in stalna lastnost trgov dela v Evropi, ki lahko ogrozi gospodarstvo držav članic in finančno vzdržnost evropskega socialnega modela z omejevanjem gospodarskih, proračunskih in socialnih politik; ker je neprijavljeno delo ravno tako razlog za izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, saj ustvarja nelojalno konkurenco do drugih držav in podjetij,

C.

ker je neprijavljeno delo glavni dejavnik socialnega dampinga in je tako eno od ključnih vprašanj za posodobitev delovnega prava Skupnosti,

D.

ker nezavarovano delo vodi v nepošteno konkurenco med zavarovanimi in nezavarovanimi delavci ter povzroča še dodatno slabšanje pravic delavcev,

E.

ker neprijavljeno delo najbolj prizadene delovno intenzivne sektorje, kot so kmetijstvo, gradbeništvo, gospodinjske storitve, storitve nastanitve in gostinske storitve, za katere so značilni negotovost zaposlitve in neugodni pogoji plačevanja,

F.

ker je neprijavljeno delo priljubljeno tudi pri reorganizaciji podjetij z vzpostavitvijo podizvajalskih verig, katerih posledica je povečanje števila samozaposlenih, ki včasih niso prijavljeni,

G.

ker neprijavljeno delo še dodatno spodbujajo visoke stopnje brezposelnosti, revščina ter začasno in negotovo zaposlovanje, saj so se delavci v takšnih okoliščinah prisiljeni odreči zavarovanju ali drugim pravicam,

H.

ker sta lahko nezakonito priseljevanje in neprijavljeno delo povezana in meni, da je to dodaten razlog za to, da morajo države članice in Komisija še naprej razmišljati o skupnem pristopu k priseljevanju in možnosti, da se odpre več zakonitih poti priseljevanja v Evropsko unijo za državljane tretjih držav, ki želijo delati,

I.

ker so zlasti nezakoniti priseljenci, vsaj tisi, ki se znajdejo v nezakonitem položaju, bolj izpostavljeni temu, da postanejo neprijavljeni delavci in da delajo v slabih razmerah,

J.

ker so nezakonito zaposleni državljani tretjih držav še bolj ranljivi, ker se jih lahko v primeru prijetja vrne v njihovo državo izvora,

K.

ker v številnih državah članicah kronično primanjkuje delavcev, ki bi bili zmožni in pripravljeni opravljati posebno, največkrat nekvalificirano delo, na primer v kmetijskem in vrtnarskem sektorju,

L.

ker osebe, ki opravljajo gospodinjske storitve, pogosto niso prijavljene in ker je med njimi veliko priseljencev, zlasti nezakonitih, med katerimi so nekateri žrtve trgovine z ljudmi, ki vodi do izkoriščanja, in prisilnega dela,

M.

ker neprijavljeno delo ni vključeno v davčno osnovo ter spodkopava financiranje in razdeljevanje storitev socialne varnosti in javnih storitev, s tem pa omejuje zmožnost držav članic, da bi povečale zmogljivosti socialnih storitev,

N.

ker neprijavljeno delo zavarovalnim skladom odvzema pomembne vire prihodka,

O.

ker delavci, ki opravljajo neprijavljeno delo, nimajo socialnega, zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja ter so zato izpostavljeni precejšnjemu tveganju in finančnim izgubam,

P.

ker neprijavljeno delo onemogoča preverjanje izpolnjevanja določb o varnosti in zdravju pri delu, zaradi česar so delavci izpostavljeni visokemu zdravstvenemu tveganju, delodajalci pa se tako izognejo odgovornosti,

Q.

ker je za uspešen spopad z delom na črno in nezakonitim delom treba okrepiti mehanizme nadzora in kaznovanja z zagotavljanjem usklajenega delovanja služb inšpektorata za delo, davčnih organov in socialnih partnerjev,

R.

ker neprijavljeno delo negativno vpliva na vse stebre Lizbonske strategije: polno zaposlenost, kakovost in produktivnost dela ter socialno kohezijo,

1.

pozdravlja pristop, za katerega se je odločila Komisija, in poziva k obnovitvi boja proti neprijavljenemu delu in sivi ekonomiji, ki – čeprav sta v različnih državah članicah prisotna v različnem obsegu – škodljivo vplivata na gospodarstvo in potrošnike, delavcem onemogočata zaščito, zmanjšujeta davčne prihodke ter povzročata nelojalno konkurenco med podjetji;

2.

izraža globoko zaskrbljenost zaradi obsežnosti neprijavljenega dela, ki v nekaterih državah članicah doseže do 20 % BDP ali več;

3.

poziva države članice, naj razmislijo o izboljšanju spodbud za zakonito delo, ki lahko zajemajo povišanje osnove neobdavčljivega dohodka, ter kot spodbudo delodajalcem, zmanjšanje stroškov dela, ki ne spadajo v plačo, povezanih z zakonito zaposlitvijo;

4.

pozdravlja pobudo Komisije, ki je postavila neprijavljeno delo, ki zahteva pomembne ukrepe na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni, med politične prednostne naloge Unije;

5.

spodbuja države članice, da še naprej izvajajo reforme davčnega sistema in sistema socialne varnosti ter tako zmanjšajo davčno obremenitev za delavce;

6.

vseeno ugotavlja, da je politične smernice Skupnosti na področju neprijavljenega dela težko spremeniti v dobro opredeljene pravne in institucionalne instrumente, ki bi se odražali v konkretnih ukrepih v posameznih državah članicah;

7.

poudarja, kako močna je neenakost med instrumenti, ki jih Skupnost lahko uporabi za izvajanje kakovostne politike dela, in instrumenti za izvajanje politike, ki ščiti svoboščine trga;

8.

meni, da je pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu potreben celovit pristop, ki obravnava vprašanja, povezana s spremljanjem in nadzorom, gospodarski in institucionalni okvir ter sektorski in ozemeljski razvoj ter zajema usklajeno ukrepanje na več ravneh in sodelovanje vseh vpletenih strani (javni organi, socialni partnerji, podjetja in delavci);

9.

opaža povezavo med zapoznelim gospodarskim in proizvodnim razvojem ter razširjenostjo neprijavljenega dela; meni, da je treba ukrepe za boj proti neprijavljenemu delu vključiti v gospodarske politike in politike zaposlovanja v okviru Lizbonske strategije; prav tako meni, da je treba izvesti natančne študije za preučitev odločilnih makroekonomskih dejavnikov ter odnosa med trgi, proizvodnimi modeli in razširjenostjo neprijavljenega dela, če želimo, da bo strategija za boj proti neprijavljenemu delu učinkovita in bo prinesla pozitivne rezultate;

10.

zato poziva k večji operativnosti in učinkovitosti ukrepov Skupnosti v boju proti neprijavljenemu delu, da bi zagotovili, da se posodobitev delovnega prava v Uniji ne omejuje le na teorijo, ampak se pretvori v učinkovite in visokokakovostne politike, ter da bi zagotovili, da se v skladu s ciljem dostojnega dela boljša kakovost dela lahko doseže v vsakem primeru;

11.

meni, da je izkoreninjenje neprijavljenega dela v veliki meri odvisna od učinkovitosti delovnih standardov ter davčnih predpisov in predpisov o socialni varnosti, pri čemer je treba spodbujati sredstva in ukrepe različnih nacionalnih organov, ki so za to pristojni, ter izboljšati usklajevanje in izmenjavo informacij med njimi;

12.

poziva k strategiji za boj proti neprijavljenemu delu, ki temelji na trdnem in učinkovitem usklajevanju ter upravnem sodelovanju med državnimi organi pregona, inšpektorati za delo in socialnimi partnerji, organi za socialno varnost ter davčnimi organi;

13.

poudarja, da je neprijavljeno delo v nacionalnih pravnih ureditvah različno opredeljeno in da bi skupna opredelitev za vse države članice privedla do odprave pravne negotovosti pri statističnem opredeljevanju pojava; v zvezi s tem upošteva, da je opredelitev iz poročila Komisije, ki razločuje med zakonitimi in nezakonitimi dejavnostmi, mogoče uporabiti kot izhodišče, zavedati pa se je treba, da se v različnih državah obseg tega pojava količinsko in kakovostno razlikuje;

14.

poudarja, da bodo ukrepi za boj proti neprijavljenemu delu osvetlili tudi nepravilnosti v prijavljenih delovnih razmerjih na podlagi zakonitih pogodb;

15.

poziva države članice k boljšemu izvajanju obstoječega delovnega prava in delovnih standardov za boj proti neprijavljenemu delu; meni, da mora imeti Unija večjo vlogo pri spodbujanju pogostejšega in boljšega sodelovanja ter usklajevanja med nacionalnimi inšpektorji za delo in socialne zadeve;

16.

ugotavlja, da sive ekonomije ni možno odpraviti brez izvajanja ustreznih mehanizmov spodbujanja; meni, da morajo države članice v skladu z lizbonskim kazalniki uspešnosti poročati, katere zahteve se izpolnjene kot posledica zmanjšanja obsega sive ekonomije;

17.

poziva Komisijo, naj predloži predloge za razvoj splošno sprejetih metod za merjenje neprijavljenega dela na podlagi podatkov, ločenih po spolu in sektorju, saj v številnih sektorjih obstajajo občutne razlike v številu moških in žensk, ki opravljajo neprijavljeno delo, to pa neposredno vpliva na razkorak v plačah med moškimi in ženskami;

18.

vztraja, da je nujno treba vzpostaviti platformo na ravni Skupnosti, ki bo pristojna za zbiranje potrebnih informacij v tesnem sodelovanju z državami članicami, da bi se ustvarila zanesljiva baza podatkov o neprijavljenem delu v Uniji ob upoštevanju razsežnosti spola in zlasti položaja žensk;

19.

poudarja, da ženske, ki opravljajo neprijavljeno delo, niso nadpovprečno zastopane, so pa bolj zastopane od moških v nekaterih sektorjih zaposlovanja na tradicionalno ženskih področjih kot so gospodinjske storitve, hotelirstvo, gostinstvo in zdravstvo, za katere so značilne nižja stopnja izobrazbe, manjša varnost zaposlitve, nižja plača in slabša ali neobstoječa socialna varnost, kar jih zelo pogosto postavi v zelo ranljiv položaj;

20.

poziva Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja podatkovne zbirke o različnih pristopih in metodologijah, ki jih države članice uporabljajo za merjenje neprijavljenega dela, s ciljem spodbujanja izmenjave zgledov dobre prakse in prenosa znanja ter ovrednotenja izvedljivosti in prenosljivosti izvajanih ukrepov;

21.

poziva Komisijo, naj oblikuje politike, ki bodo predpisale splošne in sektorske ukrepe za omejevanje neprijavljenega dela ob polnem sodelovanju socialnih partnerjev in s posebno navedbo najbolj prizadetih sektorjev, kot so hotelirstvo, gostinstvo, kmetijstvo, gospodinjske storitve in gradbeništvo; Komisijo in države članice opozarja na posebne razmere v sektorju domače oskrbe, kjer prevladujejo ženske, državljanke tretjih držav, ki v številnih primerih nezakonito prebivajo v Uniji;

22.

ugotavlja, da je neprijavljeno delo mogoče preprečiti z določitvijo nacionalnih standardov in pogojev za varnost pri delu v dvostranskih in tristranskih sporazumih med državami članicami ter socialnimi partnerji in s sodelovanjem ter izmenjavo informacij med socialnimi partnerji;

23.

poziva države članice, naj zmanjšajo ekonomsko privlačnost neprijavljenega dela tako, da zagotovijo kar se da preproste, pregledne in dostopne sisteme obdavčitve in socialnega varstva z učinkovitimi politikami za ustvarjanje več in boljših delovnih mest;

24.

poziva Komisijo, naj državam članicam predlaga okvirne predpise za ureditev statusa zakoncev ali družinskih članov, ki pomagajo v družinskih podjetjih, da bi bili obvezno socialno zavarovani, k čemur je Parlament že pozval v svoji resoluciji z dne 21. februarja 1997 o položaju zakoncev, ki pomagajo samozaposlenim (15);

25.

poudarja, da je delovanje družine že samo po sebi družinski posel in meni, da bi bilo treba pretehtati priznavanje neobičajnega družinskega dela in njegovo obvezno vključitev v sistem socialne varnosti;

26.

meni, da bi morale biti reforme gospodarskih politik ter davčnih sistemov in sistemov socialnega varstva v državah članicah povezane in upoštevati bistvene vzroke za neprijavljeno delo;

27.

poziva države članice, naj predvidijo močne spodbude za tiste, ki si prizadevajo spremeniti neprijavljeno delo v zakonito in meni, da lahko atipične pogodbe pripomorejo k temu, da se delavci rešijo nezakonitega dela in da se poveča stabilnost dela;

28.

poziva države članice, naj uvedejo stroge kazni za delodajalce, ki se kljub vsem ponujenim spodbudam še vedno poslužujejo neprijavljenega dela;

29.

spodbuja države članice, naj uporabljajo politične instrumente, ki so jim na voljo, ter pri tem izvajajo preventivne ukrepe in sankcije, da bi neprijavljeno delo preoblikovale v zakonito zaposlitev, in naj uporabo teh instrumentov, kjer je to mogoče, uskladijo, da bi dosegle večjo usklajenost na celotnem notranjem trgu;

30.

priznava pomembno vlogo, ki jo v mnogih državah članicah imajo socialni partnerji v boju proti neprijavljenemu delu, ter poziva Komisijo in države članice, naj v tem boju bolj podprejo in spodbujajo organizacije delodajalcev in sindikate; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da delavci, ki opravljajo neprijavljeno delo, pogosto ugotovijo, da niso zaščiteni s temeljno zakonodajo o zdravju in varnosti ter zakonodajo o minimalni plači in nimajo možnosti, da bi se pridružili sindikatu; zlasti poziva k boljšemu izvajanju obstoječe zakonodaje o minimalni plači v vseh državah članicah ter poziva države članice, ki nimajo predvidene minimalne plače, naj razmislijo o tem, da bi jo sprejeli na podlagi pogajanja s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami;

31.

glede na pridobljene izkušnje v več državah članicah poziva k oceni in spodbujanju novih ukrepov za zagotavljanje prijavljenega dela v soglasju s socialnimi partnerji na ustreznih ravneh, da se osebam, ki opravljajo neprijavljeno delo, omogoči, da svoje delovanje uskladijo z zakonom v skladu z najboljšimi razpoložljivimi regulativnimi praksami, ki so se izkazale za učinkovite;

32.

opozarja na uporabo storitvenih bonov v Belgiji, Nemčiji in Franciji, ki gospodinjstvom omogočajo kupovanje storitev na domu po nižji ceni, pri čemer se vseeno zagotovi, da se prispevki za socialno varnost in davki plačujejo prek bona;

33.

je trdno prepričan, da mora uskladitev neprijavljenega delovnega razmerja z zakonom vedno vsebovati obveznosti nakazovanja prispevkov pod pogojem, da države članice lahko sprejmejo ukrepe za olajšanje obveznih plačil delodajalcev;

34.

vabi države članice, da pri izvajanju političnih ukrepov v zvezi z zakonsko ureditvijo neprijavljenega dela razmislijo o sektorskih pristopih;

35.

pozdravlja pobudo Komisije, da na Sodišču Evropskih skupnosti vloži tožbo proti državam članicam, ki v svojo nacionalni zakonodaji še vedno niso uredile avtomatičnega priznavanja kvalifikacij, pridobljenih v novih državah članicah; poziva države članice, naj nemudoma izpolnijo svoje obveznosti;

36.

poziva države članice, ki uporabljajo prehodne ureditve za prosto gibanje delavcev v Uniji, naj odprejo svoj trg dela za delavce iz vseh novih držav članic, saj omejitve (tudi delne) dostopa do trga dela niso le v nasprotju z ustanovnimi načeli Unije in evropskim duhom, temveč se zaradi prehodne ureditve tudi povečuje neprijavljeno delo in nastajajo ozemeljske neuravnoteženosti; pri tem meni, da je bistveno izvajati načelo enakega obravnavanja pravic delavcev ter preprečiti nelojalno konkurenco in socialni damping;

37.

meni, da je vzrok za neprijavljeno delo pri delavcih, ki imajo pravico prostega gibanja, pomanjkljiva seznanjenost z ustreznimi določbami; zato poziva države članice, naj organizirajo kampanje obveščanja javnosti, da bi bili delavci in delodajalci o tem bolj seznanjeni;

38.

meni, da bi s poenostavitvijo in zmanjšanjem upravnih bremen in postopkov, zlasti za mala in srednje velika podjetja, lahko zmanjšali uporabo neprijavljenega dela in spodbudili poslovno dejavnost v Uniji;

39.

poziva zadevne nacionalne organe, naj spodbujajo uporabo e-uprave in spletne registracije ter izmenjavo dobre prakse s ciljem, da se za podjetja, zlasti mala in srednje velika, zmanjšajo stroški ter zapleteni registracijski in upravni postopki, na primer z zmanjšanjem števila davčnih obrazcev, enkratnim vnosom podatkov, enotnim obrazcem za plačilo in uvedbo načela „vse na enem mestu“;

40.

meni, da je treba neposredno uvesti učinkovite inšpekcije in sankcije na kraju samem ter državam članicam dati potreben manevrski prostor za obvladovanje neprijavljenega dela;

41.

se mu zdi potrebno, da morajo biti podjetja soodgovorna za morebitne nepravilnosti, ki so jih v zvezi s prispevki storili podizvajalci, s katerimi so ta podjetja povezana prek neposrednih podizvajalskih dogovorov;

42.

poudarja, da bi lahko število teh primerov neprijavljenega dela v podizvajalskih verigah zmanjšali z uvedbo sistema nacionalnih določb, v skladu s katerimi bi morali naročniki in izvajalci del delovati odgovorno in pošteno;

43.

poziva države članice, socialne partnerje in druge ključne akterje na trgu dela, naj spodbujajo družbeno odgovornost podjetij in drugi podobni pristopov za boj proti neprijavljenemu delu;

44.

poziva države članice, naj za boj proti neprijavljenemu delu in davčni zlorabi uporabijo inovativne metode, ki temeljijo na kazalnikih in merilih, značilnih za različne poslovne sektorje; poziva Komisijo, naj podpre izmenjavo najboljših praks med državami članicami v boju proti neprijavljenemu delu;

45.

opozarja, da bi se lahko zaradi izključno kaznovalne politike, ki ni podprta z boljšim usklajevanjem med državami članicami, neprijavljeno delo skoncentriralo v manj strukturiranih državah in manj urejenih gospodarstvih;

46.

močno zagovarja sklenitev sporazumov na regionalni, nacionalni in lokalni ravni, ki zagotavljajo postopen in sektorski odziv na nezakonito delo ter spodbujevalne ukrepe, ki ponujajo učinkovite rešitve v korist celotne družbe;

47.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj državam članicam ter družbenim in gospodarskim akterjem, ki se borijo proti neprijavljenemu delu, predlaga „pakt za prijavo neprijavljenega“, ki bi omogočil postopno prijavljanje neprijavljenih dejavnosti; meni, da bi moral takšen pakt predvideti časovno omejeno prehodno obdobje brez kazni, ob njegovem izteku pa bi morale začeti veljati strožji mehanizmi kaznovanja;

48.

poziva k odločnejšemu ukrepanju proti vsem podjetjem, ki zaposlujejo na črno, ne glede na kraj opravljanja dejavnosti, ter ugotavlja, da bi lahko izvajanje Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni (16) pomagalo izboljšati razmere;

49.

poziva k večjemu in učinkovitejšemu upoštevanju delovnega prava in veljavnih predpisov na področju dela kot enega od sredstev za spodbujanje agende o dostojnem delu in zakonodaje Skupnosti, zlasti Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (17) od prvega dneva napotitve dalje, z dosledno razlago direktive, ki spreminja sedanji trend razlaganja te direktive na način, ki razlike pri obravnavi delavcev izenačuje na najnižjih osnovnih standardih;

50.

poziva Komisijo, naj pregleda Direktive 96/71/ES, predvsem zato, da bi okrepila upravno sodelovanje in izmenjave informacij med pristojnimi nacionalnimi organi (inšpektorati za delo, davčne službe, uradi za socialno varstvo) in s tem preprečila neprijavljeno delo in ga popravila razmere;

51.

zagovarja tesnejše vezi med nacionalnimi inšpektorati za delo in ukrepi za spodbujanje izmenjave zgledov najboljše prakse na ravni Skupnosti pri odzivu na neprijavljeno delo;

52.

poziva države članice, naj uvedejo strožje inšpekcijske postopke in preglede, saj so ti v številnih državah članicah postali površni;

53.

upa, da bo imela Unija pomembnejšo vlogo pri spodbujanju boljšega in večjega sodelovanja in usklajevanja med inšpektorati za delo, prek okrepitve ekonomskih in tehnoloških virov inšpekcijskih služb, okrepitve ukrepov, ki bodo omogočali skupno delovanje inšpektoratov za delo, ter razvoja informacijskih in komunikacijskih sistemov za njihovo skupno uporabo v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov; pri tem poziva Komisijo, naj izvede študijo izvedljivosti glede ustanovitve trajne strukture Skupnosti za čezmejno sodelovanje, ki bo združevala prizadevanja držav članic v boju proti neprijavljenemu delu;

54.

poziva k večjemu sodelovanju in izmenjavi informacij med državami članicami pri preučevanju pojava neprijavljenega dela s prikazom doseženih, pa tudi nepričakovanih rezultatov;

55.

vabi Komisijo, naj preuči, kako bi lahko sistemi, vzpostavljeni z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (18), pa tudi kontaktne točke na enem mestu, prispevali k boju proti neprijavljenemu delu;

56.

pozdravlja uvedbo odbora na visoki ravni za pomoč državam članicam pri opredeljevanju in izmenjavi dobre prakse v zvezi z nadzorom in izboljšanjem zakonodaje o napotitvi delavcev;

57.

podpira močnejši odziv na nezavarovano delo in ukrepe za spodbujanje sodelovanja ter izmenjave mnenj in zgledov najboljše prakse med sindikati v EU;

58.

meni, da je treba delodajalce, delavce in morebitne uporabnike neprijavljenega dela ter vse socialne organizacije bolje seznaniti s tveganji in stroški v zvezi z neprijavljenim delom ter koristmi od odpravljanja tovrstnega dela ali zagotavljanja zakonitosti le-tega;

59.

poziva Komisijo in države članice, naj začnejo informacijsko kampanjo za delodajalce in delavce, katere namen bo opozoriti na minimalna pravila in predpise Skupnosti ter negativni vpliv neprijavljenega dela na javne finance, nacionalne sisteme socialne varnosti, lojalno konkurenco, gospodarsko uspešnost in delavce;

60.

poziva k stalnim kampanjam proti neprijavljenemu delu in pobudam za obveščanje in osveščanje na ravni Skupnosti, nacionalni in lokalni ravni, pri katerih naj sodelujejo socialni partnerji, javni organi, trgovinske zbornice in zavodi za zaposlovanje, šole, lokalni sveti in različni sistemi nadzora in represije;

61.

meni, da bi morali biti različni ukrepi za ukoreninjenje kulture zakonitosti, spodbujanja kakovostnega dela in kulture zakonitega podjetništva podprti s stalnimi kampanjami in poziva države članice, zadevne nacionalne organe in strukture civilne družbe, naj združijo svoja prizadevanja in ustvarijo okolje, ki zavrača neprijavljeno delo, ter spremenijo javno stališče o njem;

62.

poudarja, da bi morale države članice za osveščanje javnosti nameniti več javnih sredstev, med drugim tudi iz Evropskega socialnega sklada in programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – Progress; predlaga, da bi bilo treba v dejavnostih za osveščanje javnosti poudariti sankcije, stroške, tveganja pri neprijavljenem delu in prednosti prijavljenega dela, saj je tako osveščanje v skladu s poglavitnimi cilji lizbonske strategije za rast in zaposlovanje; vabi socialne partnerje, da imajo v tem procesu dejavno vlogo;

63.

poziva vse države članice, naj podpišejo Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;

64.

meni, da so za preprečevanje pojava neprijavljenega dela potrebni programski instrumenti na lokalni ravni in ravni Skupnosti, ki bi omogočili hkratno izvajanje politik gospodarske ter družbene podpore in razvoja ter nadzornih in represivnih ukrepov;

65.

poziva Komisijo, naj pretehta možnost, da bi se hkrati z bojem proti neprijavljenemu delu izvajala finančna politika, ki podpira regionalne in lokalne načrte;

66.

poziva Komisijo, naj za države članice pripravi poskusno orodje na podlagi obstoječih dobrih praks v nekaterih državah članicah in modelov, kot je model, razvit v okviru projekta 2 Plus v Luksemburgu (ki ga sofinancira Evropski socialni sklad v okviru programa Cilj 3) za zajezitev neprijavljenega dela s tem, da postane nezanimivo, in sicer prek:

67.

meni, da bi bilo pri pojavu neprijavljenega dela zaželeno preučiti in oceniti možnost uporabe državne pomoči, oproščene obveznosti priglasitve, prek široke razlage izraza „ustvarjanje delovnih mest“ in pomena „ustvarjanja zakonitega delovnega mesta“; ugotavlja, da neprijavljeno delo ni enakovredno pravemu delovnemu mestu in bi zato spodbude, da se neprijavljeno delo uskladi z zakoni, lahko postale „pomoč pri ustvarjanju zaposlitve“;

68.

opozarja na splošno slabše razmere za ženske na trgu dela, ki so pogosto posledica družinskih obveznosti, zaradi katerih jim je otežkočen dostop do uradnega trga dela iz zato prej sprejmejo slabo plačano in neprijavljeno delo, s čimer se omalovažuje pravica do dostojnega dela, ki jo odločno zagovarja ILO, zlasti za gospodinje, nezakonite priseljenke in ženske, ki opravljajo slabo plačano in neprijavljeno delo; poudarja negativne posledice za poklicni razvoj in pokojnino žensk, pa tudi za dobro delovanje trga dela in sposobnost financiranja sistemov socialnega varstva, ki izhajajo iz tega;

69.

meni, da bo politika, ki porodniški in starševski dopust šteje v delovno dobo in ki omogoča prejemanje plačila, ublažila negativne posledice družinskih obveznosti in prispevala k poklicnemu razvoju žensk, pa tudi k dobremu delovanju trga dela;

70.

poziva, naj se namenijo sredstva raziskovalnim projektom na področju zdravja in varnosti pri delu ter promocijskim dejavnostim za preprečevanje in širjenje kulture zdravja in varnosti na delovnem mestu, s posebno pozornostjo do tistih panog, v katerih je tveganje poškodb največje in v katerih se najpogosteje skriva neprijavljeno delo; meni, da je treba odnos med nesrečami pri delu in nezakonitim delom preučiti na podlagi podatkov o smrtnih primerih;

71.

meni, da je prvi korak pri preprečevanju neprijavljenega dela ustrezna politika usposabljanja;

72.

priporoča sklenitev sporazuma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni med socialnimi institucijami in organizacijami delodajalcev, ki bi zavezoval k nadzorovanju in postopnemu odpravljanju neprijavljenega dela;

73.

pozdravlja prizadevanja Komisije za uvedbo sankcij zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Uniji, vendar obžaluje, da ni ukrepov za boj proti izkoriščanju slednjih;

74.

poudarja, da predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o kaznih zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji, občutno vpliva na neprijavljeno delo in izraža zaskrbljenost zaradi uvedbe represivnih ukrepov pred določitvijo skupnega okvira pravil in politik za zakonit dostop na trg delovne sile;

75.

je seznanjen z napredkom, ki je zajet v predlogu Direktive Sveta o enotnem postopku obravnavanja vlog za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav, da lahko prebivajo in delajo na ozemlju države članice, ter o skupnih pravicah za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (KOM(2007)0638), vendar obžaluje, da je treba storiti še veliko za zagotovitev pravic iz členov 27 do 34 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

76.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zmanjšale posebno ranljivost priseljencev, kar zadeva neprijavljeno delo;

77.

meni, da je problematika zaposlovanja nezakonitih priseljencev zapletena in je torej ni mogoče razrešiti samo s kaznovanjem delodajalcev, temveč so za njeno reševanje potrebni medsektorski, daljnosežni ukrepi; predvsem meni, da je treba zagotoviti skladnost s smernicami ILO pri podpori za delavce migrante, ki so namenjene zagotavljanju spoštovanja njihovih pravic;

78.

meni, da boj proti neprijavljenemu delu zahteva celovit pristop, ki mora upoštevati potrebo po ohranitvi in spodbujanju pravic delavcev priseljencev, bodisi zakonitih ali nezakonitih, ki jih delodajalci izkoriščajo;

79.

meni, da boj proti neprijavljenemu delu nezakonitih priseljencev ne more biti učinkovit, če se ne bodo odprle zakonite poti priseljevanja, s čimer bi imela Unija zagotovljeno potrebno delovno silo iz tretjih držav, tako visoko kvalificirano kot tudi manj kvalificirano;

80.

meni, da se je mogoče proti rastoči sivi ekonomiji, zlasti pa proti izkoriščanju nezakonito priseljenih delavcev, ob kaznovalni politiki in izgonih boriti tudi z instrumenti in mehanizmi za preprečevanje in boj proti izkoriščanju priseljenih delavcev ter upoštevati, da je treba priznati in spoštovati temeljne človekove pravice;

81.

poziva države članice, naj nemudoma podpišejo in ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi;

82.

poziva države članice, naj opredelijo ali okrepijo ustrezne zakonodajne ukrepe za spodbujanje priseljencev, ki so žrtve izkoriščanja, naj se prijavijo, kar bo prispevalo zlasti k učinkovitejšemu boju proti neprijavljenemu delu;

83.

zagovarja združene finančne, davčne in delovne inšpekcijske postopke za boj proti neprijavljenemu delu;

84.

vabi Komisijo, da v boju proti sivi ekonomiji na ravni Skupnosti spodbuja upravno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks;

85.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.