19.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 211/37

1.1

EESO pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo programa, ki je zaradi kompleksnosti okoljske zakonodaje ter gospodarskega in socialnega pomena, ki ga imajo MSP za evropsko gospodarstvo, posebej namenjen pomoči MSP pri skladnosti s to zakonodajo. Vendar ESSO v okviru tega poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti mikro podjetjem, saj so ta podjetja zaradi strukturnih težav bolj ranljiva.

1.2

EESO se zaveda težav, s katerimi se soočajo MSP pri skladnosti z okoljsko zakonodajo glede na njeno kompleksnost. Zato pozdravlja pripravo instrumentov za lažje razumevanje te zakonodaje. Čeprav je bilo v zadnjem desetletju več pozornosti namenjene socialni in zlasti okoljski problematiki, poslovni svet še ne občuti odgovornosti gospodarskih družb kot dejavnika, ki prispeva h konkurenčni prednosti podjetja.

1.3

EESO meni, da je pobuda Komisije za uvedbo programa za pomoč MSP pri skladnosti z okoljsko zakonodajo zelo pomemben prvi korak.

1.4

Odbor meni, da bi morala Komisija potrebe MSP izpolnjevati s proaktivnim pristopom, tako da bi vzpostavila strukturirani sistem sodelovanja za podjetja na lokalni ravni. V tem kontekstu je treba posebno pozornost nameniti čezmejnemu sodelovanju.

1.5

Bistvenega pomena je zlasti:

2.1

Cilj sporočila Komisije je pomagati malim in srednje velikim podjetjem (MSP) učinkovito uporabljati energijo in vire (1). Za dosego tega cilja Komisija opredeljuje pravni okvir in ukrepe, ki krepijo obstoječe politike in pobude v skladu s posebnimi značilnostmi manjših podjetij. Zato v sporočilu predlaga oblikovanje programa za pomoč MSP pri izvajanju evropske okoljske zakonodaje. Program bo usmerjal finančne vire v podporne mreže, poenostavil dostop do sistemov za okoljsko upravljanje in spodbujal povečanje ozaveščenosti teh podjetij glede okoljske problematike.

2.2

Čeprav vsako posamezno MSP zaposluje manj kot 250 oseb, je v EU skupaj okrog 23 milijonov MSP, kar pomeni približno 99 % vseh podjetij v EU in 57 % skupne gospodarske dodane vrednosti EU. Zaradi tako velikega odstotka prometa v gospodarstvu EU je vpliv MSP na okolje precejšen.

2.3

Mnoga podjetja se tega vpliva ne zavedajo in večina jih dejansko misli, da njihove dejavnosti le malo oz. nič ne vplivajo na okolje. MSP so prepričana, da upoštevajo zakonodajo, razen če ne dobijo nasprotnih informacij. V takšnih okoliščinah lahko njihove dejavnosti povzročijo večja zdravstvena in varnostna tveganja za delavce in močno ogrožajo okolje. Če MSP v svoje gospodarske dejavnosti ne bodo vključila okoljskih vidikov, lahko izgubijo tudi gospodarske koristi, povezane z boljšim okoljskim upravljanjem in ekološkimi inovacijami.

2.4

Program pomoči za skladnost z okoljsko zakonodajo, ki ga predlaga Komisija, obsega vrsto ukrepov s ciljem zagotoviti, da MSP zmanjšajo okoljske vplive svojih dejavnosti, in jim olajšati upoštevanje obstoječe zakonodaje. Namen programa je zmanjšati obremenitev zaradi skladnosti z oblikovanjem instrumentov in politik za vključitev okoljskih vidikov v glavne dejavnosti MSP.

2.5

Ukrepi, predstavljeni v sporočilu, obsegajo tudi razširjanje informacij, posebej namenjenih MSP, spodbujanje podpornih mrež ter dejavnosti usposabljanja, ki prispevajo k razvoju lokalnega strokovnega znanja o okolju.

2.6

Ukrepi programa bodo financirani s sredstvi iz proračuna za LIFE+ (5 milijonov EUR za obdobje 2007–2013), dodatna sredstva pa bodo na voljo prek Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (PKI) ter strukturnih skladov.

2.7

Spletna stran z informacijami o okoljski politiki EU za MSP je že na voljo v sedmih jezikih, načrtovane pa so tudi smernice o energetski učinkovitosti, emisijah v zrak, proizvajanju odpadkov in emisijah onesnaževal v vodo in tla. Objavljen bo tudi priročnik o možnostih financiranja.

2.8

Nova mreža za podporo podjetjem in inovacijam bo od leta 2008 dalje pomagala pri izvajanju programa. Ta in tudi druge mreže za podporo MSP bodo imele pomembno vlogo, saj bodo MSP pomagale prenesti evropske okoljske politike v operativne ukrepe.

2.9

Delovni dokument osebja, priložen sporočilu, vsebuje izbor študij primerov in primere dobre prakse, ki jih izvajajo MSP v Evropi in po svetu.

3.1

EESO pozdravlja program Komisije, zlasti ker priznava pomen in vrednost MSP za gospodarstvo in evropsko družbo.

3.2

Glede na to EESO poudarja pomen sklepa Evropskega sveta v Feiri z dne 19. in 20. junija 2000 (2) o podpori Evropske listine o malih podjetjih (3), v skladu s katero so „mala podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva“ ter „glavni vir zaposlovanja in okolje za rojevanje poslovnih idej“. Ena od prednostnih nalog listine je okrepiti rast in konkurenčnost podjetij, ne le na lokalni ravni, temveč tudi na globaliziranem trgu.

3.3

Podjetja morajo v svoj sistem upravljanja vključiti presojo vplivov na okolje. Ker večina MSP – in zlasti malih in mikro podjetij – običajno ne izvaja okoljske politike, bo treba uvesti celostno okoljsko upravljanje, pri tem pa zagotoviti, da upravne obremenitve ostanejo čim manjše.

3.4

Prvi korak je povečati ozaveščenost o tem, da ti ukrepi ne povzročajo le ovir ali višjih stroškov, temveč so sredstvo za izboljšanje konkurenčnosti podjetij in dolgoročno ustvarjanje dodane vrednosti.

3.5

MSP, ki jim uspe nenehno spremljati te dejavnosti, na primer z uporabo sistemov za okoljsko upravljanje, lahko prav tako razširijo področja upravljanja, ki so pod nadzorom, ter ustrezne ekonomske in finančne podatke in podatke o vplivu podjetja na družbo in okolje uskladijo v okviru enotnega strateškega načrta (4). Na ta način se poleg gospodarskih in okoljskih koristi, ki jih prinaša učinkovita in preudarna uporaba virov, s spreminjanjem načina organizacije dela zagotavlja tudi varnost na delovnem mestu.

3.6

Zato se EESO strinja, da je treba sprejeti dolgoročno strategijo, ki jo bodo morale države članice hitro začeti izvajati.

4.1

Boljša ureditev s predpisi pri oblikovanju in izvajanju politik: v tem kontekstu boljša ureditev pomeni povečanje vključenosti MSP v oblikovanje okoljskih politik, ki temeljijo na analizi najboljše prakse. Najboljše prakse, ki se ustrezno opredelijo in razširjajo, so ekonomsko najbolj učinkovito sredstvo za podporo izvajanju okoljske zakonodaje. Cilji zmanjšanja upravnih in birokratskih obremenitev na evropski, nacionalni in regionalni ravni ter povečanja jasnosti ne smejo biti predvideni le z vidika morebitne nove zakonodaje, temveč je o njih treba razmišljati ob vsakršnem ponovnem pregledu sedanjih predpisov.

4.2

Dostopnejši sistemi za okoljsko upravljanje po meri: vključevanje okoljskih vidikov v strateške odločitve za povečanje rasti in inovacij bo poleg skladnosti z obstoječo zakonodajo podjetjem omogočilo tudi preizkušanje novih, boljših praks ob upoštevanju svobode pri dajanju pobud in kodificiranih parametrov za izpolnjevanje posebnih zahtev malih in mikro podjetij. Spodbujati je treba zlasti sprejetje sistemov za okoljsko upravljanje (kot sta EMAS ali ISO). V okviru sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (European Eco-Management Audit Scheme, EMAS) bi to lahko dosegli na primer z uvajanjem določb, prijaznih za MSP, v ustrezno ureditev, z izvajanjem predpisov v skladu s strukturo MSP (5) in s postopnim zmanjšanjem pregledov in zahtev glede informacij, ki jih morajo izpolnjevati registrirana podjetja. Vse to bi bilo predvideno kot spodbuda za MSP, da pri tem sistemu sodelujejo, saj je to sodelovanje razmeroma veliko le v Italiji, Nemčiji in Španiji. EESO upa, da bo Komisija upoštevala te predloge in predloge iz mnenja EESO o podnebnih spremembah in civilni družbi z julija 2006 (6), zlasti za trenutno revizijo sistema EMAS. Ob koncu EESO poziva Komisijo, da poišče koristne elemente različnih neformalnih in nekodificiranih instrumentov na lokalni in regionalni ravni za razširitev obstoječih sistemov za okoljsko upravljanje, saj le neposredna vključitev MSP in organizacij MSP na lokalni ravni lahko pomaga spremeniti trenutno stanje.

4.3

Namenska finančna pomoč in večletni finančni program: že samo število razpoložljivih finančnih instrumentov lahko povzroči zmedo in pomeni, da instrumenti morda niso učinkoviti. Zato EESO upa, da bo Evropska komisija čim prej objavila načrtovani priročnik o novih možnostih financiranja projektov, ki podpirajo boljšo skladnost z okoljsko zakonodajo in boljši okoljski učinek MSP. Dolgoročno gledano Odbor meni, da bi morali vsi ukrepi, povezani z MSP, po možnosti spadati pod isto proračunsko postavko.

4.4

Razvoj lokalnega strokovnega znanja o okolju za MSP: potrebni so strokovnjaki, da se zagotovi tehnična pomoč MSP. Zato želi EESO poudariti potrebo po vključitvi lokalnih organizacij MSP in institucij. Poleg tega je za opravljene storitve treba določiti primerno raven stroškov, MSP pa bi morale imeti tudi možnost usposabljanja in uporabe notranjih svetovalcev.

4.5

Boljša komunikacija in bolj ciljno informiranje: načrtovano novo večjezično spletišče, povezano s portalom za MSP (7), mora postati glavni vir informacij za podporne mreže MSP glede vprašanj o okoljski politiki EU in MSP. EESO meni, da je nujno treba zagotoviti takojšen dostop do informacij in neposredni stik med institucijami EU in MSP.

4.6

EESO pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo mreže Enterprise Europe Network – nove pomembne evropske podporne mreže za podjetja v EU in zunaj nje. S stališča EESO je bistvenega pomena, da EU še naprej spodbuja storitve za MSP, zlasti na področju čezmejne trgovine in naložb, tehnološkega sodelovanja med MSP in velikimi podjetji, inovacij, ozaveščenosti glede finančnih virov EU in raziskovalnih programov za MSP.