25.11.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 294/54

1.1

Na podlagi drugega pododstavka člena 12 (3)(a) Direktive 77/388/EGS je Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter Evropskim ekonomsko-socialnim odborom soglasno določil splošno stopnjo DDV-ja. Januarja 1993 je Komisija predstavila predloge, s katerimi je želela uvesti dokončno ureditev uskladitve davkov, vendar jih Svet ni uspel soglasno sprejeti.

1.2

Namesto tega je bil dosežen sporazum o približevanju stopenj z Direktivo 92/77/CEE, ki za najnižjo stopnjo določa 15 %. Obdobje veljavnosti te določbe, ki naj bi se izteklo 31. decembra 1996, je bilo trikrat podaljšano. Naslednji datum izteka je 31. december 2005.

2.1

Zaradi skorajšnjega izteka določbe je Komisija predlagala podaljšanje veljavnosti obstoječe direktive do 31. decembra 2010. Obstoječe določbe se niso spremenile: splošna stopnja ne more biti nižja od 15 %, davčna osnova pa ostane enaka za dobavo blaga in opravljanje storitev.

3.1

Glede na obstoječe razmere na področju davčne politike držav članic, posebej na področju DDV-ja, se Odbor strinja s pobudo Komisije, ki v praksi predstavlja ustrezen odgovor na dane okoliščine.

3.2

Odbor regij želi ob tej priložnosti v imenu socialnih partnerjev vseeno dodati še nekaj pripomb v upanju, da jih bodo države članice upoštevale.

3.3

Pomanjkanje enotne namere držav članic na področju obdavčenja, posebej DDV-ja, ni nič novega: tako je bilo že od same ustanovitve Evropske unije, širitve iz prvotno 6 na trenutno 25 držav članic pa so se te razlike samo še povečale. V preteklih letih ni niti prišlo do sporazuma o predlogu Komisije o razponu med najnižjimi in najvišjimi davčnimi stopnjami od 15 do 25 % (četudi ta razpon v praksi že obstaja); še težje se je bilo sporazumeti o enotni uporabi načela plačila DDV-ja v državi porekla in se lotiti utemeljevanja za ukinitev številnih izjem in odstopanj, ki so državam članicam občasno na voljo iz različnih razlogov in za omejeno časovno obdobje (kjer je določeno), ki ni skoraj nikoli ustrezno upoštevano.

3.4

Iz teh razlogov ne moremo govoriti o „prehodnem sistemu“ DDV-ja, glede na to, da je ta v veljavi že desetletja, medtem ko čakamo na „dokončni sistem“. Gre namreč za lažno imenovanje, ki ga EESO ni več pripravljen sprejeti. Svet bi se zato moral zaradi transparentnosti do državljanov, za katero se tako zavzema, obvezati, da si bo še naprej prizadeval uresničevati strateški cilj usklajevanja DDV-ja. Pri tem pa mora sprejeti dejstvo, da tega dejansko ni mogoče doseči na srednji rok. Le na ta način se bomo izognili izgubljanju energije in sredstev z odvečnim poskusom dosege soglasja na področjih, ki so bistvenega pomena za davčno in socialno politiko vsake države članice, pri katerem nobena od držav ne namerava popuščati.