8.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 221/28

1.1

EESO je od vsega začetka spremljal nastajanje in razvoj evropskega programa Galileo za satelitsko radionavigacijo in določanje položaja, ki mu je priznal temeljno strateško vlogo v evropski konkurenčnosti, tako z vidika njegovih posledic v smislu gospodarskih, strokovnih in družbenih inovacij kot z vidika izboljšanja kakovosti življenja za civilno družbo (1). EESO je prav tako izpostavil zahtevo, da se od ustanovitve skupnega podjetja Galileo (2) v razvoj in obratovanje sistema vključijo zasebni akterji, ki bodo zagotavljali stalno podporo v razvojnih in uvajalnih fazah (3).

1.2

Kot je EESO poudaril v svojem zadnjem mnenju o tej zadevi (4), „je program GALILEO končno vstopil v fazo dejanskega začetka po sporazumu z dne 26. maja 2003 znotraj sveta Evropske vesoljske agencije o posameznih finančnih prispevkih njenih članic“. Kot je Odbor potrdil v tem mnenju, „je program GALILEO velik izziv za Evropsko unijo, njeno neodvisnost, njene tehnološke in znanstvene zmogljivosti, njeno gospodarstvo in predvsem njeno vesoljsko industrij“o.

2.1

Spomniti je treba, da je program Galileo sestavljen iz štirih faz:

2.2

Na koncu opredelitvene faze je bilo maja 2002 za obdobje štirih let ustanovljeno skupno podjetje Galileo, katerega cilj je „zagotoviti edinstvenost vodenja in finančni nadzor projekta za raziskovalne, razvojne in predstavitvene faze programa Galileo in v ta namen mobilizirati sredstva, namenjena temu programu“.

2.3

Z Uredbo 1321/2004 (5) o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem) in skupnim ukrepom 2004/552/SVZP (6), ki sta bila sprejeta 12. julija 2004, so bile med drugim vzpostavljene upravljavske strukture sistema, ki naj bi upravljale javne interese, povezane s programom, in zagotavljale varnost in varstvo sistema GALILEO.

2.4

Na mednarodni ravni so Evropska unija in Združene države Amerike dne 26. junija 2004 ob koncu štiriletnih pogajanj sklenile sporazum izjemnega pomena o sistemih GALILEO in GPS (7) v zvezi s spodbujanjem, dobavljanjem in uporabo — v pogojih popolne združljivosti in interoperabilnosti — storitev obeh sistemov satelitske navigacije in določanja položaja ter povezanih aplikacij: oba sistema bosta delovala vzporedno, brez motenj med njunimi zadevnimi signali. To bo programu Galileo omogočilo, da v okviru svetovnih sistemov satelitske navigacije GNSS postane svetovni standard signalov, odprtih za civilno in komercialno uporabo (GPS je v uporabi vojske), ter da postane dostopen in privlačen tudi za trenutne uporabnike GPS, in to z enim samim sprejemnikom.

2.5

Na področju mednarodnega sodelovanja je bil dne 13. julija 2004 podpisan tudi sporazum o sodelovanju z Izraelom, ki sledi sporazumu, podpisanemu s Kitajsko dne 30. oktobra 2003. Že dolgo potekajo pogajanja, da bi zagotovili interoperabilnost z ruskim sistemom GLONASS  (8) . Na teh pogajanjih je že bil dosežen napredek, zlasti kar zadeva pridobitev frekvenc in uporabo ruskih sredstev za lansiranje satelitov, medtem ko so sporazumi o sodelovanju na dobri poti do sklenitve z Rusko federacijo, Ukrajino in Indijo. Stiki so med drugim že bili vzpostavljeni z Avstralijo, Brazilijo, Mehiko in Južno Korejo. Tudi Švica, Norveška in Kanada preučujejo možnosti za finančno sodelovanje.

2.6

V Sredozemlju je bil uveden Akcijski načrt v okviru Evro-mediteranske konference ministrov zunanjih zadev v Valenciji aprila 2002, ki vključuje sredozemsko sodelovanje na področju satelitske radionavigacije in določanja položaja. Skupno podjetje Galileo je nedavno v Kairu izvedlo projekt Euro-Med GNSS za predstavitev, oblikovanje in usklajevanje regionalnega načrta GNSS, da bi v sodelovanju s partnerji MEDA preverilo vpliv EGNOS-a (9), satelitskega geostacionarnega predhodnika Galilea.

2.7

Ko bo sistem GALILEO začel delovati, bo zagotavljal pet vrst storitev:

2.8

Ob upoštevanju značilnosti civilne uporabe in upravljanja sistema Galileo, ki je predvsem namenjen komercialni in profesionalni uporabi, Komisija ocenjuje, da bi lahko njegov potencialni trg leta 2010 obsegal 3 milijarde sprejemnikov z letnim prihodkom iz naložb okoli 250 milijard evrov ter odpiranjem novih podjetij in visoko kvalificiranih delovnih mest, ki bi omogočali na stotine tisoč zaposlitev, od tega več kot 150 000 v Evropi.

2.9

Skupno podjetje Galileo je septembra 2004 končalo fazo konkurenčnega pogajanja in je prejelo končne predloge dveh konzorcijev, ki se potegujeta za koncesijo (Eurely (11) in Inavsat (12)), predloge, ki jih je predložila za končno oceno na podlagi treh meril: podjetniških in finančnih zmogljivosti, tehničnih zmogljivosti, pravnih in pogodbenih vidikov.

2.10

V skladu s svojim pooblastilom bo lahko skupno podjetje po tem, ko bo predložilo poročilo o zadevi Komisiji in ko bo ta objavila sporočilo za Parlament in Svet (13) o prehodu na uvajalne in obratovalne faze, dobilo „potrebne politične smernice glede javnega financiranja naslednjih faz programa in nalog javne službe, zlasti opredelitve storitev“, in torej predložilo predlog za podpis koncesijske pogodbe s strani Nadzornega organa, ki je dejansko podpisnik, odgovoren za izvajanje pogodbe v smislu zgoraj navedene Uredbe ES 1321/2004.

2.11

Odbor se sprašuje, ali se ta postopek ne bo morda izkazal za prezapletenega, s prekrivanji in dvojnimi preverjanji, ki bi lahko privedla do težav in pomanjkanja jasnosti.

2.12

Poleg tega bo nadzorni organ, ki ga omenja obravnavani predlog uredbe in ga ta opredeljuje kot agencijo Skupnosti za upravljanje javnih interesov v zvezi s programi satelitske radionavigacije, ki jo ureja Uredba ES 1321/2004, prišel na svetlo šele leta 2005.

3.1

Obravnavani predlog odgovarja na potrebo po „posebnem sodnem instrumentu“, ki, ob zagotavljanju lastne proračunske postavke za program, s finančnega vidika omogoča učinkovitejše upravljanje in nadzor uvajalnih in obratovalnih faz Galilea, vključno s tem, kar zadeva koncesionarja.

3.2

Obravnavani predlog uredbe želi torej določiti načine finančnega prispevka Skupnosti za uvajalne in obratovalne faze ter se osredotoča na:

3.2.1

potrebo po posredovanju Skupnosti, ki mora zagotoviti skladnost finančnega okvira med sredstvi, ki jih prispeva Skupnost, in sredstvi, ki odtekajo za koncesionarja:

3.2.2

primernost institucionalnega sistema upravljanja in nadzora nadzornega organa.

4.1

EESO ocenjuje, da je treba od tega trenutka določiti tehnične značilnosti zagotavljanja različnih vrst storitev, s čimer bi zagotovili odprte standarde, ki bodo omogočili dostop do drugih ponudnikov storitev in inovativnih oblik storitev, pri čemer se je treba izogniti temu, da bi novinci na trgu, zlasti tisti, ki niso veliki, naleteli na umetne ovire ali morali plačevati visoke dajatve.

4.2

Kar zadeva ustreznost referenčnega finančnega okvira, EESO želi, da bi bile nove finančne perspektive proračuna Skupnosti odobrene v najkrajšem roku, in podpira zahtevo Komisije, da se za program Galileo pridobi znesek v višini milijarde evrov prek posebne proračunske postavke, neodvisne od drugih postavk. Odbor med drugim zahteva ustrezno povečanje tega zneska, da bi zagotovili razvoj in vključitev EGNOS-a v program Galileo. Kot še meni EESO, je primerno, da sedmi okvirni program na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitev vključuje raziskovalne dejavnosti o satelitskih sistemih radijskega določanja položaja GNSS in predvidi ustrezna sredstva.

4.3

EESO se poleg tega sprašuje, kako se bodo v ta okvir vključili morebitni javni prispevki organov tretjih držav, ki so že pokazale namen, da bi finančno sodelovale v programu GALILEO.

4.4

EESO opaža, da, kar zadeva koncesionarja, finančni okvir nakazuje ugodnosti, ki za koncesionarja izhajajo iz njegove funkcije ponudnika storitev in upravičenca do brezplačnih dovoljenj in pravic DPI (14). EESO mora v zvezi s tem izraziti zaskrbljenost glede morebitnega oblikovanja začetka prevladujočega ali monopolističnega položaja koncesionarja, ki bi lahko izkrivil konkurenco in omejil prosto trgovino.

4.5

Kar zadeva primernost institucionalnega okvira za upravljanje in nadzor, ki je bil prenesen na evropsko agencijo (Evropski nadzorni organ za globalni satelitski radionavigacijski sistem), Odbor poudarja naslednje vidike:

4.5.1

upravni odbor Evropskega organa GNSS ne vključuje predstavnika Evropske vesoljske agencije, ki je sicer del sedanjega upravnega odbora skupnega podjetja;

4.5.2

odgovornosti za upravljanje in nadzor so prenesene s skupnega podjetja na Evropski organ GNSS, ki upravlja sredstva, dodeljena Galileu, deluje kot organ, zadolžen za podeljevanje koncesijskih pogodb, nadzira izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, prepušča koncesionarju pravice uporabe stvari za čas trajanja pogodbe, upravlja sporazum, sklenjen z operaterjem EGNOS-a, usklajuje ukrepe držav članic v zvezi s frekvencami, potrebnimi za delovanje sistema, zagotavlja skladnost certificiranj komponent in določa uporabo določb o varnosti, vključno z določbami, ki izhajajo iz skupnega ukrepa 2004/552/SVZP.

4.5.3

EESO ne more skriti zaskrbljenosti glede izjemno občutljive faze prenosa odgovornosti s skupnega podjetja, ki zapade maja 2006, na nov Evropski nadzorni organ GNSS, ki bi moral začeti delovati v prvem polletju leta 2005.

4.5.4

Odbor zato priporoča Komisiji in Svetu, da nadzorujeta to fazo prehoda in „soobstoj“ skupnega podjetja in nadzornega organa.

4.5.5

Vprašanje notranje varnosti Galilea urejajo določbe skupnega ukrepa 2004/552/SVZP in uredba o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa GNSS, ki predvideva ustanovitev odbora za varnost in zaščito sistema.

EESO meni, da je treba od tega trenutka poglobiti odnose sistema Galileo z drugimi soobstoječimi evropskimi pobudami, kot so sistem „Global Monitoring for Environment and Security“ — GMES, sistem COSPAS-SARSAT (15) za iskanje in reševanje, omrežja, vzpostavljena na področju sodstva in notranjih zadev, multimedijska omrežja GRID itd.

4.5.6

EESO poudarja potrebo, ki je že bila izražena v njegovih predhodnih mnenjih (16), da se vzporedno z uredbo obravnavajo vprašanja varnosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na varstvo zaupnosti in osebnih podatkov, tako da se, če je to mogoče, zaupajo Evropski agenciji za temeljne pravice  (17) ali da se predvidi oblikovanje posebnega posvetovalnega organa. Dejansko se ne moremo zadovoljiti s sklicevanjem na Uredbo ES 45/2001, kot je to v členu 19 uredbe o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa GNSS. Če želimo zagotoviti uspeh sistema Galileo s polno podporo civilne družbe, je po mnenju Odbora enako pomembno izrecno zagotoviti ustrezno varstvo zaupnosti in osebnih podatkov kot ponuditi jamstva glede varnosti.

4.5.7

Poleg tega, kar zadeva sodelovanje civilne družbe, EESO opozarja, da večina evropskih državljanov še vedno ne pozna programa Galileo, čeprav gre za izjemno pomembno pobudo za Evropo. V zvezi s tem upa, da bodo institucije Skupnosti v soglasju z nacionalnimi vladami čimprej začele kampanjo informiranja in ozaveščanja, ki bo evropske državljane seznanila s tem odličnim proizvodom raziskave in evropske industrije, da ga bodo znali ceniti, hkrati pa jih tudi pomirila glede upoštevanja in varstva njihovih pravic v zvezi z zaupnostjo.

5.1

Ob upoštevanju predhodnih pripomb EESO predlaga, da se v „uvodne izjave“ predloga uredbe vključijo naslednje točke:

5.1.1

nova uvodna izjava 3 bis: „Zaradi vpliva, ki bi ga program lahko imel na življenje evropskih državljanov, bo Komisija skrbela, da bo v okviru storitev, ki jih zagotavlja sistem Galileo, Evropska agencija za temeljne pravice ali začasni posvetovalni organ zadolžena za varstvo zaupnosti in osebnih podatkov, da bi zagotovila pregleden razvoj in stalen dialog s potencialnimi uporabniki in civilno družbo“,

5.1.2

dodati k uvodni izjavi 12:„predvideti v isti proračunski postavki dodatna sredstva Skupnosti za razvoj in vključitev EGNOS-a v program Galileo ter v okviru sedmega okvirnega programa na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitev zagotoviti mesto in ustrezna sredstva za satelitsko radionavigacijo in za vključitev obstoječih omrežij“,

5.1.3

nova uvodna izjava 13 bis: „Komisija in Odbor skrbita, da se proces prehoda med skupnim podjetjem Galileo in novim Evropskim nadzornim organom GNSS opravi čim bolj pregledno, da bi se izognili morebitnim prekrivanjem, obratovalnim zamudam ali, še huje, morebitnim komercialnim omejitvam“,

5.1.4

nova uvodna izjava 14 bis: „Komisija skrbi, da se morebitni finančni prispevki in finančna udeležba organizacij tretjih držav v premoženju Evropskega nadzornega organa GNSS izvedejo upoštevajoč vzajemne interese in obstoječa ravnovesja na podlagi ustreznih sporazumov, ki morajo biti predloženi v odobritev Svetu in Evropskemu parlamentu.“

6.1

EESO odločno potrjuje svojo brezpogojno podporo za program Galileo in hitrejše uresničevanje zadnjih dveh faz njegovega razvoja, da bi lahko začel učinkovito polno delovati leta 2008.

6.2

EESO poziva Komisijo, da opravi predhodno oceno dodatnih ugodnosti za koncesionarja, ki izhajajo iz zagotavljanja storitev in pravic intelektualne lastnine, ter sporoči jasne in natančne podatke o ugotovitvah te ocene.

6.3

EESO ocenjuje, da je bil odločilen napredek dosežen z vzpostavitvijo infrastrukture svetovnega pomena, zlasti zahvaljujoč sporazumu o sodelovanju med EU in Združenimi državami, ki naj bi zagotovil popolno združljivost in interoperabilnost satelitskih sistemov radionavigacije in določanja položaja na svetovnem prizorišču.

6.4

EESO poudarja pomen mednarodnega sodelovanja s Kitajsko in Izraelom ter ocenjuje, da je treba storiti vse za sklenitev sporazumov skupnega interesa s Švico in Norveško, Rusko federacijo, Ukrajino, Indijo, Avstralijo, Mehiko, Brazilijo in Južno Korejo. Odbor meni, da mora biti Sredozemlje območje posebne pozornosti, saj že danes lahko uporablja storitve EGNOS-a in je strateškega pomena za mir, stabilnost in trajnostni razvoj Evrope.

6.5

EESO je v tem pogledu prepričan, da bodo odprta vrata tretjim državam občutno okrepila zunanjo razsežnost politike Evropske unije.

6.6

EESO želi, da bi Evropska komisija lahko razpolagala s proračunsko postavko za organizacijo kampanje informiranja in ozaveščanja, ki bo evropske državljane seznanila s tem odličnim proizvodom raziskave in evropske industrije, da ga bodo znali ceniti, hkrati pa jih tudi pomirila glede upoštevanja in zaščite njihovih pravic v zvezi z zaupnostjo.

6.7

EESO nazadnje želi, da bi se upoštevale zgoraj navedene pripombe v zvezi z nekaterimi „uvodnimi izjavami“ obravnavane uredbe (varstvo zaupnosti, povečanje finančnih sredstev, prehodno obdobje in prispevki tretjih držav). Ti predlogi naj bi prispevali k večji jasnosti in preglednosti pobude ter k zagotovitvi ustreznih virov za to; zato so torej v interesu evropskih institucij in tudi civilne družbe.