8.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 221/22

1.

2.

3.

4.

5.

1.1

Uporabna energija (1) je temelj našega današnjega načina življenja in kulture. Šele zadostna razpoložljivost te energije je pripeljala do sedanje življenjske ravni: pričakovana življenjska doba, oskrba s hrano, splošna blaginja in osebna svoboda so v velikih industrijskih državah, ki so v vzponu, dosegle raven kot nikoli prej. Brez zadostne oskrbe z energijo bi bili ti dosežki zelo ogroženi.

1.2

Nujnost varne, poceni, okolju prijazne in trajnostne oskrbe z uporabno energijo je stična točka sklepov Sveta iz Lizbone, Göteborga in Barcelone. Zato si Evropska unija v energetski politiki prizadeva doseči tri, med seboj tesno povezane in enako pomembne cilje, in sicer ohranitev in izboljšanje (1) konkurenčnosti, (2) varnost oskrbe in (3) okolja, vse skupaj v duhu trajnostnega razvoja.

1.3

Odbor je v svojih mnenjih (2) večkrat ugotovil, da je zagotavljanje in izkoriščanje energije povezano z obremenjevanjem okolja, tveganji, izčrpavanjem virov in pretečo zunanjepolitično odvisnostjo in nepredvidljivostjo (npr. sedanje cene nafte) ter da je najpomembnejši ukrep za zmanjšanje tveganj za varnost oskrbe, gospodarskih kriz in drugih tveganj vsestransko in uravnoteženo izkoriščanje vseh vrst in oblik energije, vključno z vsemi prizadevanji za varčevanje z energijo in njeno racionalno uporabo.

1.4

Nobena opcija in tehnologija za prihodnjo oskrbo z energijo ni tehnično popolna, nobena ni popolnoma brez škodljivih vplivov na okolje ali zadostna za zadovoljitev vseh potreb, poleg tega pa je težko oceniti njihov dolgoročni potencial. Sedanja gibanja in dviganje stroškov tako obstoječih in alternativnih virov energije kažejo, da energija v prihodnosti skoraj zagotovo ne bo več tako cenovno ugodna, kot je bila do zdaj zaradi uporabe (3) fosilnih goriv, kot so nafta, premog in zemeljski plin.

1.5

Zato se daljnovidna in odgovorna evropska energetska politika ne sme zanašati na to, da bo glede na zgoraj omenjene cilje mogoče oskrbo z energijo zagotoviti z izkoriščanjem samo nekaterih energetskih virov.

1.6

Tako ni niti v Evropi niti v svetu zagotovljena varna, dolgoročna, okolju prijazna in ekonomsko uspešna oskrba z energijo. (4) Ključ za možne rešitve je lahko samo nadaljnje intenzivno raziskovanje in razvoj. Vključevati mora izdelavo poskusnih naprav, oceno njihovih tehničnih in gospodarskih možnosti ter postopno uvajanje novih energetskih virov na trg.

1.7

Odbor je opozoril tudi na to, da je treba težave oskrbe z energijo obravnavati na svetovni ravni in v bistveno večjem časovnem razponu, saj spremembe v energetskem gospodarstvu potekajo počasi, emisija toplogrednih plinov pa je svetovno in ne regionalno vprašanje. Poleg tega lahko pričakujemo, da se bodo težave v prihodnosti, predvsem v drugi polovici tega stoletja, še povečale.

1.8

Omejevanje virov in problematika emisij se bosta po napovedi, da se bo svetovno povpraševanje po energiji, kot posledica rasti prebivalstva in potrebe manj razvitih držav, da dohitijo razvite, do leta 2060 predvidoma podvojilo ali celo potrojilo, dodatno zaostrila. Po današnjem védenju tega občutno povečanega povpraševanja ne bo mogoče nadomestiti zgolj s povečanjem učinkovitosti in varčevanjem z energijo.

1.9

Strategija (5) in perspektiva razvoja morata biti zato usmerjeni v obdobje po letu 2060.

1.10

Kot je Odbor že ugotovil, je pri državljanih in v javni razpravi zaznavanje problematike razpeto med podcenjevanjem in precenjevanjem tveganj in možnosti.

1.11

Zaradi tega ni enotne svetovne energetske politike. S tem pa je dodatno ogroženo ustvarjanje nujnih enakih možnosti EU v svetovni gospodarski konkurenci.

1.12

Celo med državami članicami Unije obstajajo določene razlike v njihovem odnosu do vprašanj oskrbe z energijo. Vseeno pa tukaj in v EU obstaja soglasje, da je treba še naprej razvijati vse opcije — razen jedrske energije v nekaterih državah članicah. V ta namen poteka večje število ustreznih raziskovalno-razvojnih in drugih programov, delno tudi skupnih programov podpore, in sicer v državah članicah in tudi EU.

1.13

Poseben cilj EU je na kratki in dolgi rok močno povečati izkoriščanje obnovljivih virov energije, kar lahko pomaga tudi pri zaščiti podnebja. Tukaj pa ima pomembno vlogo geotermalna energija.

2.1

Pridobivanje geotermalne energije vključuje tiste tehnike, ki dovajajo toplotni tok iz zemeljske notranjosti na površje in ga tam izkoriščajo. Kot medij za prenos toplote se uporablja voda (tekoča/v obliki pare).

2.1.1

Vendar pa je gostota tega toplotnega toka zelo majhna. Temperature pod zemeljsko površino se z zemeljsko globino povečujejo zelo počasi, povprečno za 3 oC na vsakih 100 m globine. Geološke cone, kjer se z naraščanjem globine temperatura povečuje hitreje, imenujemo geotermične anomalije.

2.1.2

Na toplotno ravnotežje zemeljskih slojev, ki so bližje zemeljski površini, lahko vpliva tudi sončno sevanje; vendar se ta energija v naslednjih odstavkih prišteva k zemeljski toploti.

2.2

Razlikujemo dve obliki izkoriščanja zemeljske toplote.

2.2.1

Po eni strani gre za izkoriščanje toplote za ogrevanje. Trenutno je v EU okoli 40 odstotkov celotne oskrbe z energijo namenjene ogrevanju, za kar praviloma zadostujejo razmeroma nizke temperature vode (že < 100 oC).

2.2.1.1

Za ogrevanje se med drugim uporabljajo tako imenovane geosonde. To so koaksialne cevi, ki imajo spodnji konec zaprt in po katerih voda teče vglobino od 2,5 do 3 km, nato v nasprotni smeri nazaj, pri tem pa absorbira do približno 500 kW toplotne energije.

2.2.1.2

Posebna vrsta izkoriščanja zemeljske toplote, ki je zelo blizu površini, je uporaba toplotnih črpalk („obrnjeni hladilni stroji“) za ogrevanje stavb (od približno 2 kW do 2 MW toplotne energije); dodatno se tukaj uporablja še „sredstvo za hlajenje“ (6). Poleg tega obstaja še več različic, ki glede na tehniko zajemajo že globine od enega do več sto metrov.

2.2.2

Po drugi strani pa gre za pridobivanje električne energije, za katero so potrebne višje temperature (vode) (npr. > 120 oC), pri čemer se običajno uporabljata dve nekoliko bolj oddaljeni vrtin; voda, ki naj bi se segrela, po eni teče pod zemljo in po drugi nazaj. Tako lahko dosežemo višjo toplotno kapaciteto, okoli 5 do 30 MW.

2.2.2.1

Vendar pa so te temperature (vode) še vedno prenizke glede na zaželeni termodinamični izkoristek (za pretvorbo toplotne energije v električno energijo) in glede na potrebno temperaturo, da bi dosegli vrelišče za krožni proces turbinskega postroja.

2.2.2.2

Zato se za krožni proces turbinskega postroja uporabljajo predvsem delovna sredstva z nižjo temperaturo vrelišča kot voda (npr. perfluorpentan C5F12). Zato so bili razviti posebni krožni procesi turbinskega postroja, kot je „Organic Rankine Cycle“ (ORC-Proces) ali Kalina-Proces.

2.2.3

Zelo primerno je kombinirati obe obliki izkoriščanja (elektriko in toploto) ter toploto, ki ni bila uporabljena pri proizvodnji ali za proizvodnjo električne energije, izkoristiti za ogrevanje: istočasno zagotavljanje ogrevalne in električne energije.

2.3

Za dobavo tehnično koristne energije, predvsem za pridobivanje električne energije, so praviloma primerni samo toplotni zbiralniki, ki ležijo dovolj globoko pod zemeljsko površino — in sicer v globini več kilometrov. To pa zahteva zelo drage vrtine.

2.3.1

Vendar pa se tudi stroški za odpiranje in delovanje takšnih naprav povečujejo v sorazmerju z globino. Zato je treba, v odvisnosti od predvidenega načina izkoriščanja, pretehtati globino vrtine, izkoristek in toplotni izplen.

2.4

Zato se predvsem v tistih geoloških območjih, kjer so prisotne geotermične anomalije, najprej poiščejo uporabni toplotni zbiralniki.

2.4.1

Izrazite geotermične anomalije (t. i. visokoentalpijska (7) nahajališča) so prisotne predvsem v regijah s povečanim delovanjem vulkanov (Islandija, Italija, Grčija, Turčija). Visokoentalpijska nahajališča so že v starem veku uporabljali kot zdravilne kopeli, že sto let pa se uporabljajo za pridobivanje električne energije (Larderello, Italija, 1904).

2.4.2

Nasprotno pa so manjše geotermične anomalije (t. i. nizkoentalpijska hidrotermalna nahajališča), tj. rahel dvig temperature pri naraščanju zemeljske globine, prisotne na tektonsko aktivnih območjih (Zgornjerenski jarek, Tirensko morje, Egejsko morje itd.) in potem razširjene v vodnatih usedlinah (Panonski bazen na Madžarskem in v Romuniji, Severnonemško-poljski bazen).

2.5

Zaradi omejenosti območij z geotermično anomalijo se že od sredine osemdesetih let povečujejo prizadevanja za izkoriščanje uskladiščene toplote v „normalnih“ geoloških formacijah, da bi tako bolje zadovoljili naraščajoče povpraševanje po koristni energiji ter ustrezno prilagodili ponudbo toplote oziroma energije konkretnemu regionalnemu povpraševanju.

2.5.1

Zato že od 90. let potekajo prizadevanja za pridobivanje energije iz nahajališč zunaj geotermičnih anomalij — predvsem v nemškogovorečem prostoru. Zagotavljanje električne energije v Altheimu in Bad Blumau (Avstrija) ter Neustadt-Glewe (Nemčija) poteka šele zadnja štiri leta.

2.5.2

Ker je za ta namen treba doseči globino 2,5 km, še bolje pa celo 4 do 5 km in več, so potrebne ustrezne vrtine.

2.6

Prednosti teh postopkov so, da:

2.7

Pomanjkljivosti pa so, da:

3.1

Pri izkoriščanju geotermalne energije iz globin se uporabljajo tri tehnike odpiranja in izkoriščanja — običajno sta potrebni najmanj dve vrtini (Dublette) (8) — oziroma njihove različice, in sicer:

Dopolnilo k temu je razvoj površinskih tehnik, (9) ki naj bi omogočile boljši prenos oziroma izkoriščanje toplote.

3.2

V EU znaša trenutno nameščena zmogljivost za pridobivanje električne energije iz geotermičnih naprav — v glavnem z izkoriščanjem geotermičnih anomalij — okoli 1 GW, torej okoli 2 ‰ skupne električne zmogljivosti v EU, večji del v Italiji. Za neposredno izkoriščanje toplotne energije za ogrevanje je sedaj nameščenih okoli 4 GW. Po napovedih pa se za leto 2010 pričakuje že 8 GW ali več.

3.3

Obe vrsti izkoriščanja do zdaj količinsko nista veliko prispevali k oskrbi z energijo v EU in je zanemarljiv celo njun delež pri izkoriščanju obnovljivih virov energije.

3.4

Vseeno pa izkoriščanje geotermalne energije v zadnjih letih očitno raste zaradi spodbud držav članic in EU. Če bo ta toplotna moč znašala od enega do več deset MW, bo geotermalna energija tako tudi prispevala k lokalni oskrbi z energijo.

3.5

Po mnenju Odbora je to popolnoma upravičeno in vredno podpore. Tudi tukaj bodo v veliko primerih potrebne poskusne naprave za preizkušanje in nadalji razvoj različnih metod.

3.6

Zunaj območij z geotermičnimi anomalijami znašajo trenutno stroški na eno kWh električne energije polovico stroškov pridobivanja sončne energije in dvakrat več kot pri vetrni energiji; isto velja tudi, če se hkrati pridobivata toplota in elektrika.

3.6.1

Vendar (glej zgoraj) pa bi ponudba geotermalne energije lahko pokrivala povpraševanje, kar bo pri naraščajočih deležih obnovljivih virov energije na energetskem trgu vedno večja prednost. Takrat bodo nihanja v zmogljivosti vetrne in sončne energije zahtevala dodatne regulacijske in blažilne ukrepe; navsezadnje verjetno ne bosta mogli brez energijsko požrešnega in cenovno dragega medija za akumuliranje energije, kot je vodik.

4.1

Če geotermično izkoriščanje energije ne bo več omejeno na območja geotermičnih anomalij (glej tudi točki 2.4 in 2.5), bo geotermalna energija postala velik potencial, ki bo odločilno prispeval k okolju prijazni in trajnostni oskrbi z energijo. (Glej tudi točko 4.13).

4.2

Da bi odprli in razvili ta potencial, so potrebne vrtine v globino najmanj 4 do 5 km, da bi s tem odprli kamninske temperaturami približno 150 oC, ki so meja za gospodarsko uspešno proizvodnjo elektrike. Kamnine je poleg tega treba obdelati (stimulirati) tako, da se zagotovita zadostna toplotna izmenjava med vročo kamnino in obstoječo oziroma vbrizgano vodo in zadosten vodni tok.

4.2.1

V nasprotju s tem (glej tudi točko 2.2.1.1) zadostujejo za golo izkoriščanje toplote (za ogrevanje) tudi vrtine manjše globine, recimo 2-3 km.

4.3

V Evropi na različnih lokacijah (npr. Soultz-sous-Forêts, Groß Schönebeck) različnih geoloških formacij že poteka razvoj in preizkušanje ustreznih tehnoloških zasnov. Razvojne možnosti predstavlja razvoj tehnologij za izkoriščanje, ki so kolikor mogoče neodvisne od lokacije in tako bolj primerne za izvoz. Ta cilj pa vseeno zahteva večja prizadevanja pri raziskavah in razvoju.

4.4

Po eni strani velja, da je treba razvijati že omenjene razpoložljive različne tehnike do stopnje, ko jih bo mogoče uporabljati, ter preveriti zgoraj omenjene predpostavke za trajno izkoriščanje geotermalne energije.

4.4.1

Pri tem pa je zelo pomembno vprašanje, ali je v takšnem stimuliranem zbiralniku mogoče izpolniti hidravlične in termodinamične predpostavke za zadostno trajnost.

4.5

Po drugi strani je treba posamezne korake postopka postopoma izboljšati in racionalizirati toliko, da bodo stroški za to izkoriščanje energije konkurenčni (glej spodaj). Temu je treba dodati še ustrezna prizadevanja za raziskave in razvoj (glej točko 1.6) in pripravo trga, da bi tako privarčevali stroške v zvezi s proizvodnjo.

4.6

Na srednji rok se pod pojmom konkurenčno razume, da izkoriščanje geotermalne energije stroškovno lahko konkurira izkoriščanju vetrne energije. To lahko pričakujemo glede na vedno bolj očitne slabosti vetrne energije. Sem spadajo velika nihanja v proizvodnji vetrne energije, kar, kot je znano, na drugi strani povečuje sekundarne stroške in emisije, obremenjuje sosede in podobo pokrajine ter zahteva vedno več popravil in vzdrževanja. V celotno vrednotenje je treba vključiti tudi stroškovno obremenitev potrošnikov oz. države.

4.7

Dolgoročno in glede na verjetno nadaljnje naraščanje cen nafte in zemeljskega plina (in možno pomanjkanje) se postavlja vprašanje o splošni konkurenčnosti geotermalne energije. To pomeni, ali je lahko tudi tako izkoriščanje energije kdaj, če sploh, dolgoročno konkurenčno — z upoštevanjem zunanjih stroškov vseh tehnik pretvarjanja energije — brez subvencij oziroma prednostne obravnave, ki povzroča izkrivljanje razmer na trgu.

4.8

Do takrat pa je nujno (10):

4.9

Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da je na tem področju že veliko narejenega. Odbor popolnoma podpira Komisijo pri njenih tekočih oziroma razpisanih raziskovalno-razvojnih projektih ter tudi pri njenih namerah še enkrat jasno okrepiti svoja prizadevanja v naslednjem okvirnem raziskovalno-razvojnem programu. Odbor podpira tudi države članice v njihovih raziskovalno-razvojnih programih ter prizadevanjih, da že sedaj s spodbujevalnimi ukrepi olajšajo in spodbudijo poskusno uvedbo na trg.

4.10

Odbor v tej zvezi ponovno poudarja že omenjeno priporočilo, da je treba izkoristiti možnosti evropskega raziskovalnega prostora prek obsežne, pregledne, usklajene strategije RAZISKAVE ENERGIJE, ki jo bodo podpirali vsi partnerji. Tao strategija bi morala postati bistveni sestavni del sedmega okvirnega raziskovalno-razvojnega programa ter programa Euratom.

4.11

Ta strategija mora vsebovati tudi nujne ukrepe za raziskave in razvoj geotermalne energije, dokler na tem spreminjajočem se energetskem trgu ne bo mogoče bolje oceniti in ovrednotiti dolgoročnega razvoja stroškov in zmogljivosti tehnologije, ki ga je dejansko mogoče uresničiti.

4.12

Poleg tega Odbor priporoča čim večjo vključitev vseh raziskovalno-razvojnih programov na področju geotermalne energije, tj. tudi tistih, ki so jih do sedaj podpirale izključno države, v evropski program za raziskavo energije, da bi tako spodbujali tudi evropsko sodelovanje.

4.13

Tukaj Odbor tudi vidi priložnost za sodelovanje novih držav članic v okvirnemu raziskovalno-razvojnem programu EU. Načrtovano prenovo obstoječih energetskih sistemov v teh državah bi morali izkoristiti za namestitev ustreznih poskusnih in demonstrativnih naprav.

4.14

Odbor poleg tega priporoča Komisiji, da naj si v EU prizadeva za takšno usklajenost učinkovitih spodbujevalnih ukrepov za uvedbo na trg (npr. zakoni o oskrbi z električno energijo), ki bo najprej vsaj v okviru tehnike za pridobivanje geotermalne energije omogočila lojalno konkurenco med istovrstnimi tehnikami po celotni EU.

4.15

Zaradi sočasne možnosti ogrevanja in pridobivanja električne energije iz geotermalne energije, za kar je geotermalna energija posebej primerna, Odbor priporoča Komisiji, da naj si prizadeva tudi za ustrezna toplovodna omrežja.

5.1

Pridobivanje geotermalne energije zajema tiste tehnike, ki dovajajo toplotni tok iz zelo vroče zemeljske notranjosti na površje.

5.2

Predvsem gre za oskrbo z ogrevalno energijo, poleg tega pa tudi za oskrbo z električno energijo oziroma sočasno razpoložljivost obeh oblik energije.

5.3

Na območjih z geotermičnimi anomalijami pridobivanje geotermalne energije že poteka; vendar pa je njen prispevek k celotni oskrbi z energijo zelo majhen.

5.4

Z uporabo tehnologij, ki zajemajo tudi območja zunaj geotermičnih anomalij, lahko pridobivanje geotermalne energije pomembno prispeva k trajnostni oskrbi z energijo, predvsem pri osnovni obremenitvi. To pa je povezano z vrtinami z globino od okoli 4 do 5 km in dodatnimi „stimulativnimi ukrepi“.

5.5

Vendar pa je tudi „plitvo“ izkoriščanje zemeljske toplote s toplotnimi črpalkami za ogrevanje in klimatizacijo prostorov razvojna možnost, ki veliko obeta.

5.6

Potencial za pokrivanje osnovne obremenitve razlikuje geotermalno energijo od postopkov z nihajočo ponudbo (kot sta vetrna in sončna energija), ki sta ali bosta zlasti odvisni od tehnik reguliranja, blaženja in akumulacije in ki pri prebivalstvu zaradi njunih prostorskih zahtev in vpliva na podobo krajine zbujata odpor.

5.7

Odbor ponavlja svoje priporočilo, da je treba možnosti evropskega raziskovalnega prostora izkoristiti z obsežno strategijo RAZISKAVE ENERGIJE.

5.8

Ta mora vsebovati tudi nujne ukrepe za raziskave in razvoj geotermalne energije, pri nadaljevanju in ustrezni okrepitvi že dosedanjih zadevnih programov.

5.9

Odbor priporoča, na podlagi odprtega usklajevanja med državami, vključitev vseh tistih programov za raziskave in razvoj geotermalne energije, ki so jih do sedaj podpirale izključno države, v evropski program za raziskave energije.

5.10

Odbor priporoča v vseh državah zagotavljanje začetnih, degresivno potekajočih spodbud in predpisov za uvedbo na trg (npr. zakon o oskrbi z električno energijo) in spodbud zasebnim vlagateljem, ki bodo naredili prodajo pridobljene energije časovno omejeno zanimivo, da bi na ta način prispevali k temu, da bi preskušali, izboljševali in ocenjevali tudi gospodarski potencial teh oblik energije.

5.11

Odbor priporoča takšno uskladitev tovrstnih spodbujevalnih ukrepov znotraj EU, ki bo v okviru tehnike za pridobivanje geotermalne energije omogočila lojalno konkurenco po celotni EU.