3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/7

(1)

Svet je 17. februarja 2005 preučil posodobljeni konvergenčni program Estonije, ki zajema obdobje od leta 2004 do 2008. Program ustreza zahtevam po podatkih iz spremenjenega „kodeksa ravnanja v zvezi z vsebino in obliko programov stabilnosti in konvergenčnih programov“.

(2)

Makroekonomski scenarij v programu predvideva, da se bo realna rast BDP povečala s 5,6 % v letu 2004 na povprečno 6,0 % v ostalem programskem obdobju. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je videti, da ta scenarij vsebuje predpostavke, na podlagi katerih je načrtovana rast izvedljiva. Napovedi iz programa glede inflacije se prav tako zdijo realistične.

(3)

Cilj Estonije je doseči proračunsko stanje blizu ravnovesja ali majhen presežek skozi celotno programsko obdobje. Cilj programa za leto 2004 je doseči proračunski presežek, ki bo znašal 1 % BDP, kar je 0,3 % več od presežka, ki je bil v programu načrtovan maja lani. Od leta 2005 naprej so predvideni uravnoteženi proračuni, enako kot v prejšnjem programu. Javne naložbe leta 2004 se bodo predvidoma povečevale za eno odstotno točko BDP do 4,4 %, nato pa se bodo zmanjšale na 3,9 % do leta 2008, tako da ostajajo precej nad povprečjem EU (ta znaša 2,4 % BDP v letu 2004).

(4)

Tveganja v proračunskih napovedih v programu so na splošno videti uravnotežena. Po eni strani dokaj previden makroekonomski scenarij kaže, da bi lahko bili prihodki višji in izdatki nekoliko nižji od predvidenih v proračunu. Estonija je skozi čas dokazala, da je previdna v svojih napovedih in je svoje fiskalne cilje v preteklih nekaj letih pogosto presegla. Po drugi strani pa ni mogoče popolnoma izključiti nepričakovanih izpadov dohodka zaradi načrtovanih znižanj davkov ali škodljivih vplivov na rast, ki bi jo povzročili zunanji pretresi. Glede na bilanco tveganj je videti, da je stanje proračuna v programu primerno za ohranjanje srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti o stanju proračuna blizu ravnovesja v celotnem programskem obdobju 2004-2008. Videti je, da zagotavlja tudi dovolj veliko varnostno rezervo, da se pri normalnih makroekonomskih nihanjih prepreči prekoračenje zgornje meje primanjkljaja, ki znaša 3 % BDP.

(5)

Delež javnega dolga v letu 2004 je ocenjen na 4,8 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP, in je nedvomno najnižji javni dolg v EU. Program predvideva, da se bo delež javnega dolga v programskem obdobju dodatno znižal za 1,9 odstotne točke.

(6)

Videti je, da je Estonija v dobrem položaju glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ, kljub pomembnim predvidenim proračunskim stroškom starajočega se prebivalstva. Nizka stopnja državnega dolga, znatne državne finančne rezerve in srednjeročna proračunska strategija, ki je v celoti skladna s ciljem doseči proračunsko stanje blizu ravnovesja ali v presežku, skupaj z verodostojno in temeljito reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema, ki naj bi dolgoročno zaustavile pritiske na proračun, bi morali zagotoviti trajno vzdržnost javnih financ.

(7)

Gospodarske politike, povzete v posodobitvi, so na splošno skladne s splošnimi smernicami državne gospodarske politike na področju javnih financ. Proračunski presežek, ki je bil leta 2004 višji od predvidenega, je skladen s priporočenim preprečevanjem procikličnih fiskalnih politik. Vendar pa, glede na to, da se primanjkljaj zunanjega računa v letu 2004 verjetno ni občutno zmanjšal (če se je sploh), hiter padec proračunskega presežka, morda ne zagotavlja zadostne podpore z vidika fiskalne politike, da bi se lahko popravilo zunanje neravnovesje.