1

Ta spor se nanaša na dva postopka zaradi izogibanja v smislu člena 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, str. 51, popravek v UL 2010, L 7, str. 22, v nadaljevanju: osnovna protidampinška uredba) in člena 23 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 188, str. 93, v nadaljevanju: osnovna protisubvencijska uredba) (v nadaljevanju: skupaj: osnovna protidampinška uredba in osnovna protisubvencijska uredba).

2

Člen 13(1), prvi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe določa, da se „[p]rotidampinške dajatve, ki se uvedejo na podlagi te uredbe, […] lahko razširijo na uvoz podobnih izdelkov, bodisi rahlo spremenjenih ali nespremenjenih, iz tretjih držav; ali na uvoz rahlo spremenjenih podobnih izdelkov iz države, za katero veljajo ukrepi; ali njihovih delov, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom“. V skladu s to določbo se „[i]zogibanje […] opredeli kot sprememba v trgovinskih vzorcih med tretjimi državami in [Evropsko unijo] ali med posameznimi družbami v državi, kjer veljajo ukrepi, in [Unijo], do katere pride zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena, z izjemo uvedbe dajatve, ter kadar obstajajo dokazi o škodi ali o tem, da se popravljalni učinki dajatve spodkopavajo s cenami in/ali količinami podobnega izdelka, ter kadar obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, predhodno ugotovljenimi za podoben izdelek, če je potrebno v skladu z določbami člena 2 [osnovne protidampinške uredbe]“. Besedilo člena 23(1) in (3) osnovne protisubvencijske uredbe je podobno, razen glede zahteve v zvezi z dokazom o obstoju dampinga, ki je nadomeščena z zahtevanim dokazom, da „uvoženi podoben izdelek in/ali njegovi deli še vedno koristijo subvencije“.

3

V členu 13(1), drugi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe in v členu 23(3)(a) osnovne protisubvencijske uredbe je pojasnjeno, da praksa, postopek ali dejavnost, na katere se nanaša izogibanje, vključujejo, med drugim, rahlo spremembo zadevnega izdelka, da se vključi v carinske oznake, ki navadno niso predmet ukrepov, pod pogojem, da sprememba ne povzroči spremembe njegovih bistvenih značilnosti.

4

Opozoriti je treba tudi, da je v členu 1(4) osnovne protidampinške uredbe in v členu 2(c) osnovne protisubvencijske uredbe pojasnjeno, da za namene teh uredb „‚podoben izdelek‘ pomeni izdelek, ki je identičen, kar pomeni enak v vseh pogledih obravnavanemu izdelku, če pa takega izdelka ni, drug izdelek, ki kljub temu, da ni enak v vseh pogledih, ima značilnosti, ki so zelo podobne značilnostim obravnavanega izdelka“.

5

European Biodiesel Board (EBB) je 29. aprila 2008 pri Evropski komisiji v imenu velike večine proizvajalcev biodizla v Evropski uniji vložil dve pritožbi, s katerima je Komisiji predlagal uvedbo protidampinškega in protisubvencijskega postopka zoper uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav na podlagi člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 45), kakor je bila spremenjena (UL 2005, L 340, str. 17), (postal člen 5 osnovne protidampinške uredbe) in člena 10 Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 78) (postal člen 10 osnovne protisubvencijske uredbe).

6

Biodizel je alternativa mineralnemu dizelskemu gorivu. Prodaja se v čisti obliki ali kot mešanica z mineralnim dizelskim gorivom. Za jasno opredelitev različnih vrst mešanic biodizla se uporablja mednarodno priznan sistem, znan kot „faktor B“, ki navaja natančno količino biodizla v vsaki mešanici. Tako se mešanica z vsebnostjo „X“ % biodizla označi z „B“ in količino v obliki odstotka biodizla, medtem ko se čisti biodizel označuje z B100.

7

EBB je nasprotoval velikim subvencijam, ki se v Združenih državah podeljujejo za proizvodnjo biodizla, in zlasti obstoju zvezne sheme davčnih olajšav (blender’s credit) v višini 1 ameriškega dolarja (USD) na galono čistega biodizla, prisotnega v mešanici biodizla, namenjeni za uporabo kot gorivo. Po mnenju EBB so te subvencije povzročile veliko in umetno povečanje uvoza biodizla s poreklom iz ZDA v Unijo. EBB je navedel, da so severnoameriški proizvajalci zaradi dodelitve maksimalne subvencije redno dodajali minimalno količino mineralnega dizelskega goriva, in sicer 0,1 % ali celo manj, v mešanico z vsebnostjo 99,9 % čistega biodizla (v nadaljevanju: mešanice B99,9). Tako se je uvoz iz Združenih držav, ki je bil predmet pritožb EBB, v glavnem nanašal na mešanice B99,9.

8

Po mnenju EBB je bil ta uvoz predmet dampinga in je povzročil škodo proizvajalcem biodizla v Uniji, saj so bile severnoameriške mešanice B99,9 neposredna konkurenca v Uniji proizvedenemu biodizlu. Iz spisa je razvidno, da je zadevna evropska industrija povečini proizvajala čisti biodizel (B100).

9

EBB je v pritožbah pojasnil, da je končni izdelek – v obravnavani zadevi gorivo – ki je namenjen potrošnikom v ZDA, v večini primerov ustrezal mešanicam B20. Vendar pa je bilo na podlagi v Uniji veljavne ureditve potrošnikom dovoljeno prodajati zgolj mešanici B5 in B7.

10

Komisija je z obvestili, ki sta bili 13. junija 2008 objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, zoper uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav začela protidampinški postopek (UL C 147, str. 5) in protisubvencijski postopek (UL C 147, str. 10) (v nadaljevanju: skupaj: prvotna preiskava).

11

Izdelki, ki so bili predmet začetne preiskave, so „mono‑alkil estri maščobnih kislin in/ali parafinska plinska olja, pridobljena s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (splošno znani kot ‚biodizel‘), v čisti obliki ali mešanici, ki se zlasti, a ne izključno uporabljajo kot obnovljivo gorivo s poreklom iz Združenih držav Amerike […], navadno uvrščeni pod oznake KN 3824 90 91, ex 3824 90 97, ex 2710 19 41, ex 1516 20 98, ex 1518 00 91, ex 1518 00 99“. Preiskava se je nanašala na obdobje od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008 (v nadaljevanju: obdobje prvotne preiskave).

12

Komisija je 11. marca 2009 sprejela Uredbo (ES) št. 193/2009 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 67, str. 22, v nadaljevanju: začasna protidampinška uredba) in Uredbo (ES) št. 194/2009 o uvedbi začasne izravnalne dajatve na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 67, str. 50, v nadaljevanju: začasna protisubvencijska uredba). Ti uredbi bosta v nadaljevanju skupaj poimenovani „začasni uredbi“, dajatve, uvedene z njima, pa „začasne dajatve“.

13

Komisija je v začasnih uredbah v zvezi s preučevanimi izdelki navedla, da je treba „opredelitev zadevnega izdelka, kot je navedena v obvestil[ih] o začetku, […] pojasniti, da se opredelijo izdelki, ki naj bi bili vključeni v preiskavo“ (uvodna izjava 23 začasne protidampinške uredbe in uvodna izjava 25 začasne protisubvencijske uredbe).

14

Komisija je to pojasnila, potem ko je navedla, da so bile mešanice biodizla z vsebnostjo 20 % ali manj (v nadaljevanju: mešanice ? B20), v glavnem mešanice B20, pa tudi mešanice B6, B5 in B2, prodane za neposredno uporabo v Združenih državah. Komisija je namreč navedla, da se lahko v Združenih državah mešanice ? B20 uporabljajo za vsak dizelski motor, pri čemer se ohrani garancija proizvajalcev avtomobilov (uvodna izjava 24 začasne protidampinške uredbe in uvodna izjava 26 začasne protisubvencijske uredbe).

15

Tako je Komisija „za omogočanje jasnega razlikovanja med različnimi vrstami mešanic, ki so na voljo na trgu ZDA“, štela za „primerno“, da se izdelek, ki je bil vključen v prvotno preiskavo, opredeli kot biodizel v čisti obliki ali mešanicah z vsebnostjo biodizla nad 20 % mase (v nadaljevanju: mešanice > B20) (uvodna izjava 26 začasne protidampinške uredbe in uvodna izjava 28 začasne protisubvencijske uredbe).

16

Komisija je v začasnih uredbah po opredelitvi zadevnega izdelka pojasnila tudi, da je bilo „[u]gotovljeno […], da imajo vse vrste biodizla in biodizel v mešanicah, ki so vključeni v to preiskavo, kljub možnim razlikam v surovinah, uporabljenih pri proizvodnji, ali razlikam v proizvodnem postopku, enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene“ in da „[m]orebitne spremembe zadevnega izdelka ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali dojemanja različnih strank“ (uvodna izjava 27 začasne protidampinške uredbe in uvodna izjava 29 začasne protisubvencijske uredbe).

17

V zvezi z opredelitvijo podobnega izdelka v smislu člena 1(4) osnovne protidampinške uredbe in člena 2(c) osnovne protisubvencijske uredbe je Komisija navedla, da „imajo izdelki, proizvedeni in prodani na notranjem trgu ZDA, ki so vključeni v to preiskavo, podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe kot izdelki, ki se iz ZDA izvažajo na trg [Unije]“, in da imajo „[p]odobno izdelki, ki jih [evropski] proizvajalci […] proizvajajo in prodajajo na trgu [Unije], podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter uporabe kot izdelki, ki se iz zadevne države izvažajo v [Unijo]“ (uvodna izjava 29 začasne protidampinške uredbe in uvodna izjava 31 začasne protisubvencijske uredbe). Komisija je navedla tudi, da „so različne vrste zadevnega izdelka, ki se proizvajajo v ZDA in izvažajo v [Unijo], zamenljive z izdelki, ki jih [evropski] proizvajalci biodizla […] proizvajajo in prodajajo v [Uniji]“ (uvodna izjava 31 začasne protidampinške uredbe in uvodna izjava 33 začasne protisubvencijske uredbe).

18

Komisija je zaradi sprejetja začasnih uredb uporabila metodo vzorčenja iz člena 17(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 27(1) osnovne protisubvencijske uredbe. Tako je Komisija pri določitvi stopenj začasnih dajatev ločevala med tremi kategorijami podjetij.

19

V prvo kategorijo so spadala podjetja, ki so bila zajeta v vzorec in so sodelovala. Za vsako od teh podjetij, ki so navedena v členu 1 vsake od začasnih uredb, je Komisija individualno izračunala stopnjo dampinga, raven subvencije in škodo, tako da je določila individualne stopnje (uvodna izjava 55 začasne protidampinške uredbe in uvodna izjava 158 začasne protisubvencijske uredbe).

20

V drugo kategorijo so spadala podjetja, ki so sodelovala, vendar v vzorcu niso bila zajeta. Ta podjetja so bila našteta na seznamu, ki je bil priložen k začasnima uredbama. Stopnje dampinga, ravni subvencije in škoda v zvezi s temi podjetji so ustrezale tehtanim povprečnim stopnjam, določenim za podjetja, ki so bila zajeta z vzorcem (uvodna izjava 56 začasne protidampinške uredbe in uvodna izjava 159 začasne protisubvencijske uredbe).

21

Nazadnje, v tretjo kategorijo so spadala vsa druga podjetja, ki so jim bile naložene preostale dajatve. Komisija je za določitev stopnje dampinga, ravni subvencije in škode za te družbe najprej opredelila skupno raven sodelovanja subjektov med prvotno preiskavo. V ta namen je naredila primerjavo med celotnimi izvoznimi količinami zadevnega izdelka s strani vseh sodelujočih subjektov in celotnim uvozom tega izdelka iz Združenih držav, kot ga prikazujejo statistični podatki o izvozu. Ugotovljeno je bilo, da je bila skupna raven sodelovanja, ki se je štela za visoko, 81‑odstotna. Komisiji se je na tej podlagi zdelo primerno določiti stopnjo dampinga, raven subvencije in škodo za ta podjetja na najvišjo ugotovljeno raven za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike (uvodna izjava 57 začasne protidampinške uredbe in uvodna izjava 160 začasne protisubvencijske uredbe).

22

V skladu s pravilom nižje dajatve so bile stopnje začasnih dajatev za vsako od teh treh kategorij podjetij določene na stopnji najnižje stopnje dampinga/ravni subvencije ali škode (uvodna izjava 166 začasne protidampinške uredbe in uvodna izjava 271 začasne protisubvencijske uredbe). Protidampinške dajatve in izravnalne dajatve so se skupaj naložile samo, če je bilo to potrebno za odpravo škode (uvodna izjava 167 začasne protidampinške uredbe).

23

Začasne dajatve za mešanice > B20 so bile v bistvu naložene sorazmerno z njihovo vsebnostjo biodizla (uvodna izjava 169 in člen 1(2), zadnji pododstavek, začasne protidampinške uredbe ter uvodna izjava 273 in člen 1(2), zadnji pododstavek, začasne protisubvencijske uredbe).

24

Svet Evropske unije je 7. julija 2009 sprejel Uredbo (ES) št. 598/2009 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 179, str. 1, v nadaljevanju: prvotna protisubvencijska uredba) in Uredbo (ES) št. 599/2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (UL L 179, str. 26, v nadaljevanju: prvotna protidampinška uredba). Ti uredbi bosta v nadaljevanju poimenovani „prvotni uredbi“, dokončne dajatve, ki jih uvajata, pa „prvotne dajatve“.

25

Opredelitvi obravnavanega izdelka in obravnavanemu izdelku podobnega izdelka, kot ju je določila Komisija v začasnih uredbah, sta bili ohranjeni v prvotnih uredbah. Svet je glede tega navedel, da je „preiskava pokazala, da so se mešanica B20 in morda tudi mešanice z manjšo vsebnostjo biodizla dejansko neposredno prodajale potrošnikom v ZDA“ in da „sta bila trg za mešanje in trg za potrošniške izdelke različna trga z različnimi potrošniki: eden je trg, na katerem so biodizel in mešanice biodizla namenjeni nadaljnjemu mešanju pri trgovcih in pripravljavcih mešanic, drug pa trg, na katerem so mešanice namenjene distribucijskemu omrežju in s tem potrošnikom“. Svet je menil, da je „[o]predelitev praga za zadevni izdelek, ki presega B20, […] omogočila določitev jasne ločnice in preprečila zamenjave med izdelki, trgi in različnimi strankami v ZDA“ (uvodna izjava 33 prvotne protidampinške uredbe in uvodna izjava 34 prvotne protisubvencijske uredbe).

26

Stopnje prvotnih dajatev so bile določene glede na tri kategorije podjetij, ki so navedene v točkah od 19 do 21. Kot je razvidno iz uvodnih izjav od 8 do 12 prvotnih uredb, je Svet v drugo kategorijo podjetij dodal nekatere subjekte, ki ob uvedbi prvotne preiskave niso bili znani in za katere se je zvedelo po sprejetju začasnih uredb. Prvotne protidampinške dajatve so znašale od 0 do 198 EUR na tono biodizla, prvotne izravnalne dajatve pa od 211,2 do 237 EUR na tono biodizla. Na podlagi člena 1(2) vsake od prvotnih uredb so bile dajatve na mešanice > B20 naložene glede na njihovo vsebnost biodizla.

27

Prvotni uredbi sta začeli veljati dan po tem, ko sta bili 10. julija 2009 objavljeni v Uradnem listu.

28

EBB je 30. junija 2010 pri Komisiji vložil pritožbo, s katero je predlagal uvedbo dveh postopkov zaradi izogibanja na podlagi člena 13(3) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(4) osnovne protisubvencijske uredbe.

29

EBB je v pritožbi nasprotoval dvema vrstama izogibanja prvotnim dajatvam, in sicer, prvič, pretovarjanju zadevnega izdelka prek Kanade in Singapurja in, drugič, uvozu biodizla s poreklom iz Združenih držav v obliki mešanic ? B20.

30

Komisija je 11. avgusta 2010 na podlagi pritožbe EBB začela dva postopka zaradi izogibanja, tako da je na eni strani sprejela Uredbo (EU) št. 720/2010 o začetku preiskave glede morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo Sveta (ES) št. 599/2009 za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, pri uvozu biodizla, poslanega iz Kanade ali Singapurja, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Kanade in Singapurja ali ne, in uvozu biodizla v mešanici z vsebnostjo največ 20 mas. % biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike ter uvedbi registracije takšnega uvoza (UL L 211, str. 1) na drugi strani pa Uredbo (EU) št. 721/2010 o začetku preiskave glede morebitnega izogibanja izravnalnim ukrepom, uvedenim z Uredbo Sveta (ES) št. 598/2009 za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, pri uvozu biodizla, poslanega iz Kanade ali Singapurja, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Kanade in Singapurja ali ne, in uvozu biodizla v mešanici z vsebnostjo največ 20 mas. % biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike ter uvedbi registracije takšnega uvoza (UL L 211, str. 6). Oba postopka, ki sta bila uvedena s tema uredbama, bosta v nadaljevanju skupaj poimenovana kot „postopka zaradi izogibanja“.

31

Na podlagi člena 2 Uredbe št. 720/2010 in Uredbe št. 721/2010 so bila carinskim organom držav članic dana navodila, naj registrirajo uvoz v Unijo, ki je predmet postopkov zaradi izogibanja, od začetka veljavnosti teh uredb, torej od 13. avgusta 2010.

32

S preiskavo na podlagi postopkov zaradi izogibanja je bilo zajeto obdobje od 1. aprila 2009 do 30. junija 2010 (v nadaljevanju: obdobje preiskave proti izogibanju).

33

Tožeča stranka, družba BP Products North America Inc., ki je med obdobjem preiskave proti izogibanju v Unijo iz Združenih držav izvažala mešanice z manj kot 15‑odstotno vsebnostjo biodizla (v nadaljevanju: mešanice < B15), zlasti mešanic med B10,1 in B14,8, je sodelovala s Komisijo tako, da ji je posredovala informacije o svojih dejavnostih. Natančneje, tožeča stranka je 21. septembra 2010 odgovorila na vprašalnike, poslane izvoznikom. Njen povezani uvoznik, družba BP France SA, je skupaj z drugimi uvoznimi družbami skupine BP 22. decembra 2010 odgovoril na vprašalnike, poslane uvoznikom. Pregledi so bili v prostorih tožeče stranke izvedeni 7. in 8. decembra 2010, v Združenem kraljestvu pa 1. februarja 2011. Svetovalci tožeče stranke so 28. marca 2011 Komisiji poslali memorandum glede dokumentov o razkritju, ki jih je zadnjenavedena poslala 16. marca 2011.

34

Svet je 5. maja 2011 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) št. 443/2011 o razširitvi dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 598/2009 za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in o razširitvi dokončne izravnalne dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 598/2009 na uvoz biodizla v mešanici s vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, in o zaključku preiskave v zvezi z uvozom, poslanim iz Singapurja (UL L 122, str. 1, v nadaljevanju: izpodbijana protisubvencijska uredba). Svet je istega dne sprejel tudi Izvedbeno uredbo (EU) št. 444/2011 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 599/2009 za uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 599/2009 na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike, in o zaključku preiskave v zvezi z uvozom, poslanim iz Singapurja (UL L 122, str. 12, v nadaljevanju: izpodbijana protidampinška uredba). Ti uredbi bosta v nadaljevanju skupaj poimenovani „izpodbijani uredbi“.

35

Svet je v zvezi z uvozom mešanic ≤ B20 s poreklom iz Združenih držav v izpodbijanih uredbah najprej opozoril, da je v okviru postopkov zaradi izogibanja sodelovalo pet severnoameriških proizvajalcev biodizla, tudi tožeča stranka, in da je od teh petih družb v obdobju, zajetem s preiskavo proti izogibanju, samo tožeča stranka v Unijo izvažala mešanice ≤ B20 s poreklom iz Združenih držav (uvodni izjavi 52 in 54 izpodbijane protisubvencijske uredbe ter uvodni izjavi 57 in 59 izpodbijane protidampinške uredbe). Svet je navedel, da tožeča stranka ni sodelovala v prvotni preiskavi, ker je biodizel začela proizvajati šele na začetku leta 2009 in je ta izdelek začela izvažati v Unijo šele decembra 2009, torej po uvedbi prvotnih dajatev (uvodna izjava 62 izpodbijane protisubvencijske uredbe in uvodna izjava 67 izpodbijane protidampinške uredbe).

36

Svet je navedel, da je v Uniji tožeča stranka v Združenem kraljestvu, Franciji in na Nizozemskem prodajala mešanice z vsebnostjo 15 mas. % ali manj biodizla in da se je v vseh primerih izdelek mešal naprej, da se je spoštovala ustrezna veljavna zakonodaja v nekaterih državah članicah (uvodna izjava 63 izpodbijane protisubvencijske uredbe in uvodna izjava 68 izpodbijane protidampinške uredbe). Svet je tudi pojasnil, da je tožeča stranka trdila, da mešanice < B15 niso podoben izdelek v zvezi z zadevnim izdelkom (uvodna izjava 64 izpodbijane protisubvencijske uredbe in uvodna izjava 69 izpodbijane protidampinške uredbe).

37

Svet je glede tega navedel, da je bil „[c]ilj preiskave glede izogibanja […] določiti, ali je pri biodizlu v mešanici [≤ B20] prišlo do izogibanja izravnalnim ukrepom“. Po mnenju Sveta je bilo „[m]ogoče, da so stroški pošiljanja pri mešanicah z manjšo vsebnostjo dejansko nižji“. Vendar pa je Svet menil, da je treba „[g]lede postopka proizvodnje biodizla v mešanici [> B20] […] opozoriti, da je mešanica [≤] B20 dejansko samo drugače sestavljena mešanica“. Svet je dodal, da „[g]re za enostaven postopek spremembe sestave mešanice“; dejansko se „B20 in manj […] šteje samo za manjšo spremembo zadevnega izdelka, od katerega se razlikuje samo v deležu biodizla v mešanici“. Svet je tudi opozoril, da „sta zadevni izdelek kot tudi [≤] B20 […] namenjena enaki končni uporabi [v Uniji]“ in da imata „[b]iodizel v mešanicah [≤] B20 […] ter biodizel v mešanicah [>] B20 […] enake bistvene lastnosti“ (uvodna izjava 65 izpodbijane protisubvencijske uredbe in uvodna izjava 70 izpodbijane protidampinške uredbe).

38

V nadaljevanju je Svet ugotovil, da so bili drugi pogoji za dokaz obstoja izogibanja iz člena 13(1), prvi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe in člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe izpolnjeni.

39

Prvič, Svet je ugotovil, da so se trgovinski vzorci med Unijo in Združenimi državami spremenili. Glede tega je navedel, da se je izvoz mešanic ≤ B20 iz Združenih držav v Unijo kljub obstoju obvezne mešanice B5 v Uniji med prvotno preiskavo pojavil šele po uvedbi prvotnih dajatev. Svet je pojasnil, da je bila med prvotno preiskavo in po podatkih, pridobljenih od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, v Unijo izvažana predvsem mešanica B99,9 (uvodna izjava 67 izpodbijane protisubvencijske uredbe in uvodna izjava 72 izpodbijane protidampinške uredbe). Svet je na podlagi podatkov Eurostata o uvozu biodizla z vsebnostjo biodizla 96,5 % ali več v Unijo v obdobju preiskave proti izogibanju ugotovil, da se je izvoz mešanic B99,9 s poreklom iz Združenih držav praktično ustavil (uvodne izjave 18, 19 in 66 izpodbijane protisubvencijske uredbe in uvodne izjave 18, 19 in 71 izpodbijane protidampinške uredbe). Svet je hkrati ugotovil, da so Združene države v tem obdobju poročale o izvozu 358.291 ton mešanic z vsebnostjo biodizla 96,5 % ali manj (v nadaljevanju: mešanice ≤ B96,5) v Unijo in da so „znaten delež“ teh uvozov tožeče stranke predstavljale mešanice ≤ B20 (uvodne izjave 20, 21, 54, 60 in 61 izpodbijane protisubvencijske uredbe in uvodne izjave 20, 21, 59, 65 in 66 izpodbijane protidampinške uredbe).

40

Drugič, Svet je menil, da za uvoz mešanic ≤ B20 razen izogibanja plačilu prvotnih dajatev ni bilo nobenega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve (uvodna izjava 71 izpodbijane protisubvencijske uredbe in uvodna izjava 76 izpodbijane protidampinške uredbe).

41

Tretjič, Svet je navedel, da je uvoz mešanic ≤ B20 iz Združenih držav v Unijo glede na stopnjo neškodljivih cen prvotne preiskave pokazal nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen. Ugotovil je, da se je ta izvoz pojavil šele po uvedbi prvotnih dajatev in da zadevne količine niso bile zanemarljive. Zato je bilo ugotovljeno, da se prvotne dajatve spodkopavajo s količinami in cenami (uvodni izjavi 72 in 73 izpodbijane protisubvencijske uredbe ter uvodni izjavi 77 in 78 izpodbijane protidampinške uredbe).

42

Četrtič, Svet je v uvodni izjavi 74 izpodbijane protisubvencijske uredbe ugotovil, da je bila glavna subvencijska shema iz prvotne preiskave retroaktivno obnovljena decembra 2010. Svet je v uvodni izjavi 79 izpodbijane protidampinške uredbe navedel tudi, da je bilo preučeno, „ali obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalno vrednostjo, določeno v prvotni preiskavi“, in da je bilo ugotovljeno, da je „[p]rimerjava tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene [mešanic ≤ B20] […] pokazala obstoj dampinga“.

43

Nazadnje je Svet v uvodni izjavi 77 izpodbijane protisubvencijske uredbe in v uvodni izjavi 82 izpodbijane protidampinške uredbe zavrnil zahtevke za izvzetje, ki jih je vložila tožeča stranka na podlagi člena 23(6) osnovne protisubvencijske uredbe in člena 13(4) osnovne protidampinške uredbe.

44

V teh okoliščinah je Svet v členu 2(1) vsake od izpodbijanih uredb prvotne dajatve razširil na uvoz mešanic ≤ B20 s poreklom iz Združenih držav (v nadaljevanju: razširjene dajatve).

45

Razširjene dajatve so bile opredeljene v členu 1(2) vsake od prvotnih uredb (glej točko 26 zgoraj) in so bile določene za tri kategorije podjetij, navedene v točkah od 19 do 21 zgoraj.

46

V skladu s členom 2(2) vsake od izpodbijanih uredb so se razširjene dajatve pobirale retroaktivno od datuma registracije uvoza mešanic ≤ B20, ki je postala obvezna 13. avgusta 2010 (glej točko 31 zgoraj).

47

Iz spisa je razvidno, da so bile za tožečo stranko retroaktivno, od datuma registracije nekaterih uvozov, izvedenih pred sprejetjem izpodbijanih uredb, določene stopnje za tretjo kategorijo podjetij (glej točko 21 zgoraj).

48

Komisija je z dopisom z dne 6. maja 2011 odgovorila na memorandum tožeče stranke z dne 28. marca 2011, ki je omenjen zgoraj v točki 33.

49

Tožeča stranka je z dopisom z dne 20. junija 2001 Komisiji sporočila, da se ne strinja z izidom postopkov zaradi izogibanja. Navedla je tudi, da namerava pri Splošnem sodišču vložiti tožbo zoper izpodbijani uredbi, in predlagala srečanje s Komisijo zaradi dogovarjanja o možnosti bodisi individualnega obravnavanja kot novega uvoznika na podlagi člena 11(4) osnovne protidampinške uredbe in člena 20 osnovne protisubvencijske uredbe bodisi delno izvzetje od razširjenih dajatev, za katere je štela, da so previsoke. To srečanje je potekalo 15. julija 2011. Komisija zahtevam tožeče stranke ni ugodila.

50

Tožeča stranka je 21. julija 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

51

Komisija in EBB sta z aktoma, ki sta ju v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 3. oktobra in 11. novembra 2011, predlagala intervencijo v obravnavani zadevi v podporo predlogom Sveta.

52

Predsednik četrtega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 22. novembra 2011 ugodil predlogu za intervencijo Komisije.

53

Splošno sodišče je z dopisom z dne 24. novembra 2011 v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika tožeči stranki, Svetu in Komisiji pisno postavilo vprašanja in jih pozvalo, naj nanje odgovorijo v repliki, dupliki in intervencijski vlogi. Splošno sodišče je Svet tudi pozvalo, naj predloži nekatere dokumente. Stranke so vložile navedene vloge in v predpisanih rokih ravnale v skladu z ukrepi procesnega vodstva.

54

Predsednik četrtega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 9. februarja 2012 ugodil predlogu za intervencijo EBB.

55

Splošno sodišče je z dopisom z dne 13. februarja 2012 v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika EBB pisno postavilo vprašanja in ga pozvalo, naj nanje odgovori v intervencijski vlogi. EBB je v predpisanem roku vložil navedeno vlogo in odgovoril na vprašanja.

56

Svet in tožeča stranka sta 26. marca oziroma 5. junija 2012 predlagala, naj se nekateri zaupni podatki v dupliki in v stališčih tožeče stranke o intervencijski vlogi EBB ter v nekaterih prilogah k tema dokumentoma ne pošljejo EBB. V ta namen sta predložila nezaupno različico teh različnih procesnih aktov. EBB so bile poslane le te nezaupne različice navedenih procesnih aktov. EBB v zvezi s tem ni podal ugovora.

57

Ker se dva od sodnikov v tej zadevi nista mogla udeležiti sojenja, je predsednik Splošnega sodišča v skladu s členom 32(3) Poslovnika določil druga sodnika za dopolnitev senata.

58

Splošno sodišče je po obravnavi poročila sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni postopek, in je v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika vsem strankam pisno postavilo nekatera vprašanja. Splošno sodišče je EBB tudi pozvalo, naj predloži nekatere dokumente. Stranke so v predpisanem roku odgovorile na vprašanja in predložile navedene dokumente.

59

Stranke so na obravnavi 14. maja 2013 ustno podale navedbe in odgovorile na vprašanja Splošnega sodišča.

60

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

61

Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:

62

Svet je na obravnavi poleg tega predlagal, naj se tožba razglasi za nedopustno.

63

Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

64

EBB Splošnemu sodišču predlaga, naj:

65

Svet je, ne da bi podal formalni ugovor nedopustnosti v smislu člena 114 Poslovnika, na obravnavi izpodbijal dopustnost tožbe s trditvijo, da se izpodbijani uredbi na tožečo stranko ne nanašata posamično v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU.

66

Svet je glede tega poudaril, da tožeča stranka ni proizvajalka biodizla, ampak trgovec, ki ga je mogoče primerjati z uvoznikom. Svet je v zvezi s tem navedel, da tožeča stranka med postopkoma zaradi izogibanja in pred Splošnim sodiščem ni nikoli zatrjevala, da proizvaja biodizel. Prav nasprotno, tožeča stranka naj bi v točki 46 replike priznala, da niti ona niti njene hčerinske družbe nimajo obratov za proizvodnjo biodizla. V skladu s sodbo Splošnega sodišča z dne 19. aprila 2012 v zadevi Würth in Fasteners (Shenyang) proti Svetu (T‑162/09) pa naj bi bili uvozniki ali trgovci, med katere spada tožeča stranka, v drugačnem položaju kot proizvajalci in naj zanje običajno ne bi bilo mogoče šteti, da se nanje uredba o naložitvi protidampinških dajatev ali izravnalnih dajatev neposredno nanaša, tudi če so sodelovali v postopku, ki je pripeljal do sprejetja te uredbe.

67

Svet je v odgovoru na vprašanje, ki ga je ustno postavilo Splošno sodišče, pojasnil, da dopustnosti tožbe ni izpodbijal med pisnim postopkom, ker takrat v točki 66 navedena sodba Würth in Fasteners (Shenyang) proti Svetu še ni bila izdana. Vendar je Svet navedel, da je to, da stranka lahko vloži tožbo pri Splošnem sodišču, predpostavka javnega reda, izpolnitev katere mora Splošno sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti.

68

Tožeča stranka je na obravnavi Splošnemu sodišču predlagala, naj zavrne pridržke Sveta glede dopustnosti tožbe. Tožeča stranka je navedla, da ni bila uvoznik, ampak izvoznik zadevnih izdelkov, kar naj bi priznal tudi Svet v uvodni izjavi 66 izpodbijane protidampinške uredbe. Tožeča stranka je poleg tega pojasnila, da ne proizvaja čistega biodizla (B100) niti mešanic B99,9, ampak da kot rafinerija kupuje te izdelke in jih nato redči z mineralnim dizelskim gorivom zaradi proizvodnje mešanic z nižjo koncentracijo, ki jih izvaža. Zato naj bi bila tožeča stranka delno proizvajalec, delno pa izvoznik mešanic biodizla. Tožeča stranka je tudi navedla, da je sodelovala v postopkih zaradi izogibanja in da je bila izrecno omenjena v izpodbijanih uredbah. Tožeča stranka je nazadnje navedla, da je Svet dopustnost tožbe izpodbijal v prepozni fazi postopka.

69

Člen 263, četrti pododstavek, PDEU določa, da lahko „[f]izične ali pravne osebe […] pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov“.

70

Opozoriti je treba, da merilo, določeno v členu 263, četrti odstavek, PDEU, po katerem je tožba, ki jo fizična ali pravna oseba vloži zoper akt, ki ni naslovljen nanjo, dopustna le, če se ta akt nanjo neposredno in posamično nanaša, pomeni procesno predpostavko javnega reda, izpolnitev katere lahko sodišča Unije kadar koli preizkusijo, tudi po uradni dolžnosti (sklep Sodišča z dne 5. julija 2001 v zadevi Conseil national des professions de l’automobile in drugi proti Komisiji, C-341/00 P, Recueil, str. I-5263, točka 32, in sodba Sodišča z dne 29. novembra 2007 v zadevi Stadtwerke Schwäbisch Hall in drugi proti Komisiji, C‑176/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 18).

71

Iz člena 13(1), prvi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe in iz člena 23(1) osnovne protisubvencijske uredbe je razvidno, da je edina posledica uredb o razširitvi dajatev v primeru izogibanja razširitev področja uporabe prvotnih uredb. Uredba o razširitvi protidampinške dajatve ali izravnalne dajatve ima zato za podjetja, ki so zavezana k plačilu tako razširjene dajatve, enake pravne učinke, kot jih ima uredba, s katero je bila uvedena končna dajatev, za podjetja, ki so zavezana k plačilu te dajatve (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 26. septembra 2000 v združenih zadevah Büchel proti Svetu in Komisiji, T-74/97 in T-75/97, Recueil, str. II-3067, točka 52).

72

V obravnavani zadevi Svet ne izpodbija tega, da se izpodbijani uredbi na tožečo stranko neposredno nanašata. Carinski organi držav članic namreč morajo naložiti plačilo dajatev, ki so bile z izpodbijanima uredbama razširjene na uvoz mešanic ≤B20 s poreklom iz združenih držav, ne da bi pri tem imeli kakršno koli polje proste presoje (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 25. septembra 1997 v zadevi Shanghai Bicycle proti Svetu, T-170/94, Recueil, str. II-1383, točka 41).

73

V zvezi s pogojem o posamičnem nanašanju je treba opozoriti, da čeprav so z vidika člena 263, četrti odstavek, PDEU uredbe o uvedbi protidampinških dajatev in izravnalnih dajatev že po naravi in obsegu normativne narave, saj se uporabljajo za zainteresirane gospodarske subjekte na splošno, ni izključeno, da se lahko nekatere določbe teh uredb na nekatere gospodarske subjekte nanašajo posamično (sodba Sodišča z dne 21. februarja 1984 v združenih zadevah Allied Corporation in drugi proti Komisiji, 239/82 in 275/82, Recueil, str. 1005, točka 11; sodbi Splošnega sodišča z dne 20. junija 2000 v zadevi Euromin proti Svetu, T-597/97, Recueil, str. II-2419, točka 43, in z dne 28. februarja 2002 v zadevi BSC Footwear Supplies in drugi proti Svetu, T-598/97, Recueil, str. II-1155, točka 43).

74

Sodišče Unije je menilo, da se lahko nekatere določbe uredb o uvedbi protidampinških dajatev in izravnalnih dajatev posamično nanašajo na tiste proizvajalce in izvoznike zadevnega izdelka, za katere je bil damping ugotovljen na podlagi podatkov o njihovi poslovni dejavnosti. To običajno velja za podjetja na področju proizvodnje in izvoza, ki lahko dokažejo, da so bila imenovana v aktih Komisije in Sveta ali da so se nanje nanašale pripravljalne poizvedbe (glej v tem smislu v točki 73 navedeni sodbi Allied Corporation in drugi proti Komisiji, točki 11 in 12, in Tribunal Euromin proti Svetu, točka 45, ter sodbo z dne 19. septembra 2001 v zadevi Mukand in drugi proti Svetu, T-58/99, Recueil, str. II-2521, točka 21).

75

V obravnavani zadevi je Svet v izpodbijanih uredbah priznal, da je bila tožeča stranka proizvajalec. V uvodnih izjavah 52 in 54 izpodbijane protisubvencijske uredbe ter v uvodnih izjavah 57 in 59 izpodbijane protidampinške uredbe je namreč Svet navedel, da je bila tožeča stranka del skupine petih „[ameriških] proizvajalcev biodizla ali mešanic biodizla“, ki so sodelovali v postopkih zaradi izogibanja. Kot je razvidno iz točke 46 replike in iz pojasnil, ki jih je tožeča stranka navedla na obravnavi, ta skupaj s svojimi hčerinskimi družbami ne sodeluje v postopku proizvodnje čistega biodizla (B100) ali mešanic B99,9, ampak te izdelke kupujejo od proizvajalcev in od tretjih oseb ter jih nato zmešajo z mineralnim dizelskim gorivom zaradi proizvodnje mešanic biodizla z nižjo koncentracijo, ki jih izvažajo. Tožeča stranka kupuje tudi mešanice biodizla od tretjih oseb. Zato je treba ugotoviti, da je tožeča stranka delno proizvajalec, delno pa izvoznik mešanic biodizla.

76

Omeniti je treba tudi, da je imela tožeča stranka v postopkih zaradi izogibanja pomembno vlogo. Svet je namreč v uvodni izjavi 52 izpodbijane protisubvencijske uredbe in v uvodni izjavi 57 izpodbijane protidampinške uredbe navedel, da je od teh petih severnoameriških proizvajalcev biodizla, ki so sodelovali, v obdobju, zajetem s preiskavo proti izogibanju, samo tožeča stranka izvažala mešanice ≤ B20 s poreklom iz Združenih držav v Unijo (glej točko 35 zgoraj). Svet je v uvodni izjavi 61 izpodbijane protisubvencijske uredbe in v uvodni izjavi 66 izpodbijane protidampinške uredbe priznal, da je izvoz tožeče stranke pomenil „znaten delež“ uvoza mešanic ≤ B96,5 s poreklom iz Združenih držav, ki je bil ugotovljen v tem obdobju. Svet ne izpodbija, da je tožeča stranka med postopkoma zaradi izogibanja v polni meri sodelovala z institucijama, tako da je posredovala podatke o svoji poslovni dejavnosti, in da so bili ti podatki upoštevani zaradi določitve obsega področja uporabe izpodbijanih uredb. Nazadnje je treba navesti, da je Svet v uvodni izjavi 77 izpodbijane protisubvencijske uredbe in v uvodni izjavi 82 izpodbijane protidampinške uredbe izrecno zavrnil zahtevke za izvzetje, ki jih je tožeča stranka vložila na podlagi člena 23(6) osnovne protisubvencijske uredbe in člena 13(4) osnovne protidampinške uredbe.

77

V teh okoliščinah ob upoštevanju meril, ki izhajajo iz sodne prakse in na katera je bilo opozorjeno v točki 74, ni nobenega dvoma, da se izpodbijani uredbi na tožečo stranko neposredno nanašata.

78

Zato je treba pridržke, ki jih je Svet izrazil na obravnavi v zvezi s procesnim upravičenjem tožeče stranke, zavrniti in tožbo razglasiti za dopustno.

79

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge. V skladu s prvim tožbenim razlogom naj bi Svet kršil osnovno protidampinško uredbo in osnovno protisubvencijsko uredbo ter načelo pravne varnosti, zlorabil pa naj bi tudi pooblastila, ker je prvotne dajatve razširil z uporabo postopkov zaradi izogibanja. Drugi tožbeni razlog se nanaša na obstoj očitnih napak pri presoji dejanskega stanja v zvezi s tožečo stranko. Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve. Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev načel prepovedi diskriminacije in dobrega upravljanja.

80

Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga ugovarja temu, da je mešanice ≤ B20 in > B20 mogoče obravnavati kot „rahlo spremenjene podobne izdelke“ v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(1) osnovne protisubvencijske uredbe, ter zatrjuje obstoj kršitve teh uredb in načela pravne varnosti ter zlorabe pooblastil.

81

Ta tožbeni razlog se v bistvu deli na dva dela.

82

Tožeča stranka v okviru prvega dela poudarja obstoj razlik med mešanicami > B20 in ≤ B20 ter izrecno izključitev zadnjih s področja uporabe prvotnih uredb.

83

Tožeča stranka v okviru drugega dela izpodbija obstoj spremembe zadevnega izdelka v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe ter člena 23(1) in (3)(a) osnovne protisubvencijske uredbe, ker naj bi mešanice ≤ B20 vseskozi obstajale in naj ne bi bile ustvarjene posebej zaradi izogibanja dajatvam.

84

Tožeča stranka v okviru prvega dela prvega tožbenega razloga v bistvu navaja štiri očitke.

85

Na prvem mestu tožeča stranka meni, da razlike med mešanicami > B20 in ≤ B20 nasprotujejo temu, da bi bilo mogoče zadnje obravnavati kot „rahlo spremenjen podobni izdelek“ v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(1) osnovne protisubvencijske uredbe glede na mešanice > B20.

86

Na drugem mestu tožeča stranka trdi, da pravni okvir institucijam Unije ne dovoljuje, da z uporabo postopka zaradi izogibanja razširijo opredelitev izdelka, na katerega se nanašata protidampinška ali izravnalna dajatev, in to še toliko manj, kadar gre, tako kot v obravnavani zadevi, za izdelke, ki so bili izrecno izključeni iz prvotne opredelitve zadevnega izdelka in podobnega izdelka. V teh okoliščinah naj bi razširitev prvotnih dajatev na mešanice ≤ B20, ki jih je uvozila tožeča stranka, pomenila kršitev osnovne protidampinške uredbe in osnovne protisubvencijske uredbe ter kršitev načela pravne varnosti.

87

Na tretjem mestu tožeča stranka trdi, da so institucije Unije zlorabile pooblastila, ker so razširile prvotne dajatve z uporabo postopkov zaradi izogibanja, namesto da bi začele novo preiskavo glede uvoza mešanic ≤ B20. Tožeča stranka v repliki dodaja, da bi morala Komisija vsaj začeti postopek vmesnega pregleda v smislu člena 11(3) osnovne protidampinške uredbe in člena 19 osnovne protisubvencijske uredbe.

88

Na četrtem mestu tožeča stranka trdi, da so bile zaradi razširitve prvotnih dajatev z uporabo postopkov zaradi izogibanja kratene njene procesne pravice iz osnovne protidampinške uredbe in osnovne protisubvencijske uredbe. Glede tega tožeča stranka v repliki navaja, da ji je bila odvzeta zlasti možnost določitve individualnih stopenj in da je izračun dampinga Komisije v izpodbijanih uredbah, ki ga je potrdil Svet, preveč poenostavljen. Po njenem mnenju Komisija glede mešanic ≤ B20 ni imela dovolj podatkov, da bi pravilno presodila razmere na trgu in stopnjo dampinga. Tožeča stranka na intervencijsko vlogo EBB odgovarja, prvič, da ni izvajala dampinga in da so bile prejete subvencije občutno nižje od zneskov, ki jih je navedel EBB, in, drugič, da škoda, povzročena industriji Unije, ni bila preučena. Tožeča stranka je na obravnavi trdila še, da njen uvoz ni spodkopal popravljalnega učinka prvotnih dajatev.

89

Svet ob podpori Komisije in EBB trditve tožeče stranke izpodbija.

90

Najprej je treba navesti, da tožeča stranka ne izpodbija, da sta Komisija in Svet spoštovala njene procesne pravice v okviru postopkov zaradi izogibanja, ki so določene v členu 13 osnovne protidampinške uredbe in členu 23 osnovne protisubvencijske uredbe. Tožeča stranka pod pretvezo kršitve njenih procesnih pravic, ki jo zatrjuje v okviru četrtega očitka, dejansko ugovarja neuvedbi novih postopkov, med katerimi bi bile lahko zanjo ugotovljene individualne stopnje, določene na podlagi natančnega izračuna stopnje dampinga, subvencije in škode, ki bi jih bilo mogoče pripisati zadevnemu uvozu. Tako je četrti očitek zgolj posledica tretjega očitka, ki se nanaša na zlorabo pooblastil.

91

Poleg tega je treba ugotoviti, da je tožeča stranka kritike v okviru četrtega očitka glede načina določitve dampinga, škode in spodkopavanja popravljalnih učinkov prvotnih dajatev s strani Komisije navedla šele v repliki, v stališčih o intervencijski vlogi EBB in na obravnavi. Kot je tožeča stranka priznala na obravnavi, v tožbi niso izpodbijane presoje Sveta v izpodbijanih uredbah, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da je bil uvoz mešanic ≤ B20 predmet dampinga in je spodkopal popravljalne učinke prvotnih dajatev. Zato je treba te trditve tožeče stranke šteti za nov tožbeni razlog, ki je v skladu s členom 48(2) Poslovnika nedopusten zaradi prepozne vložitve.

92

V zvezi z preučitvijo preostalih treh očitkov je treba opozoriti, da imajo v skladu z ustaljeno sodno prakso institucije Unije na področju ukrepov trgovinske zaščite široko diskrecijsko pravico zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih položajev, ki jih morajo preučevati (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 28. oktobra 2004 v zadevi Shanghai Teraoka Electronic proti Svetu, T-35/01, ZOdl., str. II-3663, točka 48 in navedena sodna praksa). Iz tega izhaja, da mora biti nadzor sodišča Unije nad takšno presojo institucij omejen samo na preverjanje upoštevanja postopkovnih pravil, pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana izbira, neobstoja očitne napake pri presoji tega dejanskega stanja in neobstoja zlorabe pooblastil (glej zgoraj navedeno sodbo Shanghai Teraoka Electronic proti Svetu, točka 49 in navedena sodna praksa).

93

Najprej bo treba preučiti prvi očitek tožeče stranke. Če bo namreč Splošno sodišče na podlagi objektivne analize bistvenih značilnosti zadevnih mešanic menilo, da so institucije Unije storile očitno napako pri presoji, ko so ugotovile, da so mešanice ≤ B20, ki jih je uvozila tožeča stranka, pomenile rahlo spremembo mešanic > B20, bo treba tožbi ugoditi brez preučitve drugih očitkov in tožbenih razlogov. Če pa bo, nasprotno, ugotovljeno, da v izpodbijanih uredbah te očitne napake pri presoji ni, bo treba preučiti še, ali je Komisija glede uvoza tožeče stranke lahko začela postopka zaradi izogibanja, čeprav so bile mešanice ≤ B20 izrecno izključene s področja uporabe prvotnih uredb, ne da bi pri tem zlorabila pooblastila in kršila osnovno protidampinško uredbo ter osnovno protisubvencijsko uredbo in načelo pravne varnosti.

94

Tožeča stranka trdi, da mešanice biodizla z nižjo koncentracijo, zlasti mešanice < B15, ki jih je uvozila v Unijo, niso del istega trga kot mešanice z višjo koncentracijo in imajo drugačne značilnosti. To tezo utemeljuje s tremi sklopi trditev. Prvi sklop trditev se nanaša na posebnosti trga biodizla v Združenih državah. Drugi se nanaša na objektivne razlike med mešanicami glede na njihovo vsebnost biodizla. Tretji temelji na tem, da naj bi Komisija priznala, da so mešanice > B20 različne od mešanic ≤ B20, ker tožeče stranke ni obravnavala kot novega uvoznika v smislu člena 11(4) osnovne protidampinške uredbe in člena 20 osnovne protisubvencijske uredbe

95

Svet ob podpori Komisije in EBB trditve tožeče stranke izpodbija.

96

Ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo imajo institucije Unije na področju ukrepov trgovinske zaščite (glej točko 92 zgoraj), je treba preučiti, ali je tožeča stranka dokazala, da je Svet storil očitno napako pri presoji, ker je menil, da so mešanice ≤ B20, ki jih je izvozila, pomenile rahlo spremembo zadevnega izdelka in da je bilo mogoče te mešanice zato v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(1) in (3)(a) osnovne protisubvencijske uredbe obravnavati kot „rahlo spremenjen podobni izdelek“ glede na mešanice > B20, ki ima „enake bistvene značilnosti“. Splošno sodišče bo v ta namen preučilo tri sklope trditev tožeče stranke, vendar v drugačnem vrstnem redu, kot so bili navedeni.

97

Na prvem mestu tožeča stranka v zvezi z objektivnimi razlikami med mešanicami glede na njihovo vsebnost biodizla najprej trdi, da v industriji dizelskega goriva vsebnost biodizla določa, ali je treba mešanice biodizla uvrstiti kot mineralne izdelke ali naftne derivate ali kot kemične izdelke. Kombinirana nomenklatura naj bi prav tako vsebovala razlikovanje na podlagi sestave mešanic in njihove vsebnosti biodizla. Oznaka KN 2710 v poglavju kombinirane nomenklature o mineralnih oljih se na primer ne uporablja za mešanice > B30. Tudi tožeča stranka naj bi v svojih pogodbah in računih uporabljala različne opise glede na odstotek biodizla.

98

Dalje, tožeča stranka navaja, da so mešanice z odstotkom biodizla 15 % ali več (v nadaljevanju: mešanice ≥ B15) z vidika logistike v prilogi II Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z ladij (Marpol) z dne 2. novembra 1973 uvrščene kot kemični izdelki, ki jih je treba prevažati s posebnimi ladjami, drugače kot mešanice < B15, ki so obravnavane kot mineralni izdelki ali kot naftni derivati. Zato se po mnenju tožeče stranke vsaj del mešanic ≤ B20, in sicer mešanice < B15, ki jih je izvažala, razlikuje od mešanic > B20. Tožeča stranka navaja tudi, da je čas hranjenja za mešanice z visoko koncentracijo krajši in da je treba čisti biodizel in mešanice B99,9 zato hraniti v rezervoarjih, ki so prilagojeni za „fatty acid methyl esters“ (maščobne kisline metilestrov, v nadaljevanju: FAME) in ki so manjši ter dražji od rezervoarjev, ki se uporabljajo za mešanice z nižjo koncentracijo. Tožeča stranka dodaja, da je zaradi pridobivanja mešanic B7 in B5 lažje razredčevati mešanico z nižjo koncentracijo kot mešanico z višjo koncentracijo.

99

Nazadnje tožeča stranka v repliki navaja, da mešanice z višjo koncentracijo biodizla niso namenjene enaki končni uporabi niti nimajo enake zmogljivosti in enakega izkoristka kot mešanice z nižjo koncentracijo biodizla.

100

Glede tega je treba navesti, prvič, da je narava tržnih klasifikacij, ki so v industriji dodeljene zadevnim izdelkom, in tržnih klasifikacij na podlagi kombinirane nomenklature formalna in te ne pomenijo nujno, da izdelki, ki so označeni s temi različnimi klasifikacijami, nimajo enakih bistvenih značilnosti v smislu člena 13(1), drugi pododstavek, osnovne protidampinške uredbe in člena 23(3)(a) osnovne protisubvencijske uredbe (glej točko 3 zgoraj). Kot pravilno navaja Svet, je namen nekaterih praks izogibanja prav izvažanje rahlo spremenjenega izdelka, ki ne spada pod točno tisto oznako kombinirane nomenklature, ki je predmet prvotnih dajatev.

101

Drugič, navesti je treba, da v trditvah tožeče stranke glede razlik med mešanicami z vidika logistike – z izjemo trditev, ki temeljijo na ureditvi na področju pomorskega prevoza – niso omenjeni natančni odstotki biodizla v mešanicah. Te trditve opozarjajo na razlike med mešanicami z nizko in visoko koncentracijo, vendar ne dajejo odgovora na temeljno vprašanje, ali imajo mešanice ≤ B20 enake bistvene značilnosti v smislu zadevne protidampinške in protisubvencijske ureditve kot mešanice > B20.

102

V zvezi s trditvami glede ureditve na področju pomorskega prevoza je treba navesti, da razlika v uvrstitvi mešanic ≥ B15 in < B15 v Marpol ne vpliva na osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ali na komercialno uporabo mešanic ≤ B20. Poleg tega je treba navesti, da zadevna ureditev pomorskega prevoza ne vsebuje razlikovanja glede na odstotek 20, ki je bistvo tega spora, ampak glede na odstotek 15.

103

Tretjič, tožeča stranka nikakor ne utemeljuje trditve v repliki, da mešanice z visoko ali nizko koncentracijo nimajo niti enake zmogljivosti niti enakega izkoristka. V zvezi z uporabo mešanic glede na njihovo koncentracijo tožeča stranka ne izpodbija, da so dejavnosti redčenja biodizla v mineralnem dizelskem gorivu tehnično razmeroma preprosto izvedljive. Tožeča stranka ne izpodbija niti tega, da so bile mešanice < B15, ki jih je izvozila, tako kot mešanice > B20 namenjene ponovnemu mešanju z mineralnim dizelskim gorivom zaradi proizvodnje goriv v Uniji. Tako mešanice B99,9, na katere so se prvotne dajatve najbolj nanašale, kot mešanice < B15, ki jih je izvozila tožeča stranka, so morale biti še spremenjene zaradi pridobitve razmerij, ki ustrezajo mešanicam, ki se lahko prodajajo končnim uporabnikom v Uniji, in sicer mešanic B7 in B5 (glej točko 36 zgoraj). Na tej podlagi je mogoče sklepati, da je bila pri vseh uvozih mešanic biodizla potrebna enaka sprememba in so bili namenjeni enakemu končnemu povpraševanju ter so zato povzročali škodo isti evropski industriji.

104

Na drugem mestu glede posebnosti trga z biodizlom v Združenih državah med strankama ni sporno, da se lahko mešanice ≤ B20 uporabljajo za vsak dizelski motor, pri čemer se ohrani garancija proizvajalcev avtomobilov, tako da se te mešanice prodajajo neposredno potrošnikom v Združenih državah (glej točko 14 zgoraj). Vendar tožeča stranka ni zadostno pojasnila, zakaj na podlagi te ugotovitve Svet in Komisija ne bi smela šteti, da so bile mešanice ≤ B20, ki jih je izvozila, „rahlo spremenjeni izdelki“ glede na mešanice > B20. Ta posebnost trga v Združenih državah nikakor ne vpliva na ugotovitev Sveta v uvodni izjavi 65 izpodbijane protisubvencijske uredbe in v uvodni izjavi 70 izpodbijane protidampinške uredbe, da so osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti mešanic > B20 in ≤ B20 dovolj podobne, da se lahko zanje uporabi enak postopek redčenja, da bi bile primerne za končno potrošnjo v Uniji (glej točko 37 zgoraj).

105

Na tretjem in zadnjem mestu, to, da Komisija tožeče stranke ni obravnavala kot novega izvoznika v smislu člena 11(4) osnovne protidampinške uredbe in člena 20 osnovne protisubvencijske uredbe, je pravno vprašanje, ki ne more vplivati na tehnične ugotovitve iz prejšnje točke. V skladu s tema določbama je namreč pregled za novega uvoznika pridržan le za subjekte, ki izdelek, na katerega se nanaša protidampinška ali protisubvencijska uredba, začnejo izvažati po sprejetju teh uredb. V obravnavani zadevi pa mešanice ≤ B20 niso bile predmet prvotnih uredb. Vendar na podlagi te okoliščine nikakor ni mogoče odgovoriti na vprašanje, ali je bilo te mešanice mogoče obravnavati kot „rahlo spremenjene podobne izdelke“ glede na mešanice > B20.

106

Iz zgornjih preudarkov je razvidno, da tožeča stranka ni dokazala, da je Svet storil očitno napako pri presoji, ko je ugotovil, da so mešanice ≤ B20, ki jih je izvozila, pomenile rahlo spremembo zadevnega izdelka in da je bilo zato mogoče te mešanice v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(1) in (3)(a) osnovne protisubvencijske uredbe, ker so imele „enake bistvene značilnosti“, obravnavati kot „rahlo spremenjen podobni izdelek“ glede na mešanice > B20.

107

Zato je treba prvi očitek tožeče stranke zavrniti.

108

Tožeča stranka meni, da so prvotne opredelitve zadevnega izdelka in podobnega izdelka odločilne pri vprašanju, ali je prišlo do izogibanja prvotnim dajatvam, in da morajo ostati usklajene. Postopki zaradi izogibanja in načelo pravne varnosti naj institucijam Unije ne bi omogočali, da razširijo prvotno opredelitev zadevnega izdelka, zlasti če se razširitev nanaša na izdelek, ki je bil izrecno izključen iz te opredelitve zadevnega izdelka in iz opredelitve podobnega izdelka. Sodba Splošnega sodišča z dne 10. septembra 2008 v zadevi JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat proti Svetu (T‑348/05, neobjavljena v ZOdl.) naj bi ta načela potrjevala.

109

Svet ob podpori Komisije in EBB izpodbija trditve tožeče stranke.

110

Glede tega je treba na prvem mestu navesti, da se postopki zaradi izogibanja, določeni v členu 13(1) osnovne protidampinške uredbe in v členu 23(1) osnovne protisubvencijske uredbe, nanašajo prav na izdelke, ki formalno niso bili zajeti s prvotno opredelitvijo zadevnega izdelka in podobnega izdelka, ampak ki vseeno pomenijo „rahlo spremenjene izdelke“, ker imajo enake „bistvene značilnosti“ kot izdelki, ki so zajeti s prvotno opredelitvijo. Z razširitvijo prvotnih dajatev na mešanice ≤ B20 je torej Svet ravnal v skladu s cilji teh določb.

111

Na drugem mestu, v točki 108 navedena sodba JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat proti Svetu ta načela potrjuje, nasprotno kot trdi tožeča stranka. Ta sodba se namreč ne nanaša na postopek zaradi izogibanja, ampak na delni vmesni pregled v smislu člena 11(3) osnovne protidampinške uredbe. Svet je v okviru tega pregleda razširil prvotno opredelitev zadevnega izdelka z namenom določitve zadevnih dajatev za izdelke, v katerih je bil kot sestavina vključen prvotni izdelek. Splošno sodišče je menilo, da Svet ni mogel spremeniti prvotne opredelitve zadevnega izdelka v okviru vmesnega pregleda v smislu člena 11(3) osnovne protidampinške uredbe, da bi vključil nove izdelke, na katere se prvotna uredba ni nanašala (v točki 108 navedena sodba JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat proti Svetu, točke od 61 do 65). Splošno sodišče je, nasprotno, navedlo, da bi morale institucije Unije preučiti, ali je bilo mogoče nove izdelke, v katerih je bil kot sestavina vključen zadevni izdelek, obravnavati kot „rahlo spremenjene podobne izdelke“ v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe. Ugotovilo je, da se Svet na podlagi zadnjenavedene določbe ne more izogniti obveznosti preiskave, tako da spremeni opredelitev zadevnega izdelka v okviru uporabe člena 11(3) osnovne protidampinške uredbe (v točki 108 navedena sodba JSC Kirovo-Chepetsky Khimichesky Kombinat proti Svetu, točke od 66 do 70).

112

Na tretjem mestu je treba v zvezi z izrecno izključitvijo mešanic ≤ B20 s področja uporabe prvotnih uredb navesti, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka v repliki in odgovoru na intervencijsko vlogo Komisije, ta izključitev ni temeljila na razlikah v osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnostih zadevnih mešanic niti na položaju v Uniji.

113

Kot je navedeno v točkah od 13 do 15 in 25, je bila izključitev mešanic ≤ B20 s področja uporabe prvotnih uredb utemeljena zgolj s posebnostmi trga v Združenih državah, kjer so bile mešanice ≤ B20, drugače kot mešanice > B20, namenjene neposredni prodaji potrošnikom in se torej niso izvažale. Svet je na podlagi te ugotovitve določil prag pri mešanicah > B20 zaradi „določit[ve] jasne ločnice in prepreči[tve] zamenjave med izdelki, trgi in različnimi strankami v [Združenih državah]“ (uvodna izjava 33 prvotne protidampinške uredbe in uvodna izjava 34 prvotne protisubvencijske uredbe).

114

Na eni strani je mogoče na tej podlagi ugotoviti, da stališče institucij Unije glede bistvenih značilnosti mešanic ≤ B20 in > B20 ni bilo kontradiktorno in da zato tožeča stranka v izpodbijani zadevi ne more zatrjevati kršitve načela pravne varnosti.

115

Na drugi strani je treba opozoriti, da posebne tržne razmere v Združenih državah iz razlogov, ki so navedeni v točki 104, Komisiji in Svetu niso preprečevale, da bi menila, da so bile mešanice ≤ B20, ki jih je izvozila tožeča stranka, v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(1) in (3)(a) osnovne protisubvencijske uredbe „rahlo spremenjeni podobni izdelki“ glede na mešanice > B20.

116

V teh okoliščinah izključitev mešanic ≤ B20 s področja uporabe prvotnih uredb zaradi posebnosti trga v Združenih državah ni nasprotovala temu, da Komisija in Svet začneta postopka zaradi izogibanja za te mešanice.

117

Zato je treba drugi očitek tožeče stranke zavrniti.

118

Tožeča stranka s tretjim očitkom trdi, da Komisija in Svet prvotnih dajatev nista mogla razširiti na uvoz mešanic ≤ B20 z uporabo postopkov zaradi izogibanja, ne da bi pri tem zlorabila pooblastila, ampak da bi morala o tem uvozu začeti nove preiskave na podlagi člena 5 osnovne protidampinške uredbe in člena 10 osnovne protisubvencijske uredbe. Tožeča stranka v repliki dodaja, da bi morala Komisija vsaj izvesti pregled po uradni dolžnosti na podlagi člena 11(3) osnovne protidampinške uredbe in člena 19 osnovne protisubvencijske uredbe.

119

Svet ob podpori Komisije in EBB meni, da trditve tožeče stranke niso utemeljene. Poleg tega trditev tožeče stranke, da bi morala Komisija izvesti vsaj vmesni pregled, ni bila podana niti med postopkoma zaradi izogibanja niti v tožbi. Zato naj bi bila ta trditev nedopustna. Splošno sodišče je tožečo stranko na obravnavi pozvalo, naj se do zadnjenavedenega vprašanja opredeli.

120

Opozoriti je treba, da so pri aktu zlorabljena pooblastila, če je na podlagi objektivnih, upoštevnih in usklajenih indicev razvidno, da je bil sprejet z izključnim oziroma vsaj odločilnim namenom, da se dosežejo drugi cilji od tistih, na katere se sklicuje, ali da se izogne postopku, ki ga Pogodba posebej določa za obravnavo okoliščin primera (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 8. julija 1999 v zadevi Vlaamse Televisie Maatschappij proti Komisiji, T-266/97, Recueil, str. II-2329, točka 131 in navedena sodna praksa).

121

V obravnavani zadevi, kot je razvidno iz točke 106, tožeča stranka ni dokazala, da je Svet storil očitno napako pri presoji, ker je ugotovil, da so mešanice ≤ B20, ki jih je izvozila tožeča stranka, pomenile rahlo spremembo zadevnega izdelka v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe ter člena 23(1) in (3)(a) osnovne protisubvencijske uredbe. Prav tako izključitev mešanic ≤ B20 s področja uporabe prvotnih uredb ni preprečevala, da Komisija in Svet začneta postopka zaradi izogibanja glede uvoza tožeče stranke (glej točko 116 zgoraj).

122

Zato se Komisija in Svet nista izognila postopku, ki bi bil v osnovni protidampinški uredbi in v osnovni protisubvencijski uredbi posebej določen za obravnavo okoliščin obravnavanega primera.

123

Tretji očitek je treba zato zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti dopustnost trditve tožeče stranke, da bi morala Komisija namesto postopka zaradi izogibanja izvesti vsaj vmesni pregled.

124

Ob upoštevanju vseh zgornjih preudarkov je treba prvi del prvega tožbenega razloga tožeče stranke, ki se nanaša na razlike med mešanicami > B20 in ≤ B20 ter na izrecno izključitev zadnjenavedenih mešanic s področja uporabe prvotnih uredb, zavrniti.

125

Tožeča stranka trdi, da mešanice ≤ B20 niso bile „rahlo spremenjene“ v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(1) in (3)(a) osnovne protidampinške uredbe, ker so vseskozi obstajale in niso bile ustvarjene posebej zaradi izogibanja naložitvi prvotnih dajatev.

126

Glede tega je treba ugotoviti, tako kot Svet, da na podlagi določb osnovne protidampinške uredbe in osnovne protisubvencijske uredbe, ki se nanašajo na postopke zaradi izogibanja, ni treba dokazati, da so bili „rahlo spremenjeni izdelki“ v smislu teh določb ustvarjeni posebej zaradi izogibanja plačilu dajatev.

127

V obravnavani zadevi so mešanice ≤ B20, kot je razvidno iz točk od 13 do 15, 25 in 39, obstajale na trgu v Združenih državah, vendar se niso izvažale v Unijo. V Evropo so se mešanice ≤ B20 začele uvažati šele po uvedbi prvotnih dajatev. Ker imajo te mešanice in mešanice > B20 zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti in tudi enako uporabo v Uniji (glej točko 104 zgoraj), je Svet v uvodni izjavi 65 izpodbijane protisubvencijske uredbe in v uvodni izjavi 70 izpodbijane protidampinške uredbe pravilno ugotovil, da so mešanice ≤ B20, ki jih je uvozila tožeča stranka, pomenile manjšo spremembo zadevnega izdelka.

128

Drugi del prvega tožbenega razloga in zato prvi tožbeni razlog v celoti je treba torej zavrniti.

129

Drugi tožbeni razlog, s katerim se zatrjuje več očitnih napak Sveta pri presoji, ima tri dele.

130

Prvi del se nanaša na povratnost spremembe zadevnega izdelka in temelji na ugotovitvi, da mešanic ≤ B20 ni več mogoče spremeniti, da bi po uvozu ponovno postale mešanice > B20.

131

V okviru drugega dela tožeča stranka izpodbija obstoj spremembe v trgovinskih vzorcih v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe v delu, v katerem se ta obstoj nanaša nanjo.

132

V okviru tretjega dela tožeča stranka trdi, da Svet ni pravilno presodil gospodarske utemeljitve, ki jo je navedla v zvezi s svojim uvozom mešanic < B15.

133

Tožeča stranka navaja, da mešanic ≤ B20 ni mogoče spremeniti, da bi spet postale mešanice > B20, tako da naj bi bilo izogibanje prvotnim dajatvam dejansko nemogoče. Ker so v izpodbijanih uredbah drugačne navedbe, naj bi te vsebovale očitne napake pri presoji.

134

Svet ob podpori Komisije izpodbija trditve tožeče stranke.

135

Najprej je treba navesti, da Svet – v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka – v izpodbijanih uredbah ni nikoli navedel, da je mogoče mešanice ≤ B20 spremeniti, da bi lahko spet postale mešanice > B20.

136

Dalje, tako kot Svet je treba navesti, da tožeča stranka z zahtevo, da spremenjeni izdelek po uvozu ponovno postane zadevni izdelek, dodaja novo merilo za opredelitev izogibanja, ki ni določeno v osnovni protidampinški uredbi in v osnovni protisubvencijski uredbi. Tako se zdi, da je tožeča stranka združila več vrst izogibanja, ki je določeno v teh uredbah. V obravnavani zadevi se je preiskava med drugim nanašala na uvoz „rahlo spremenjenih podobnih izdelkov“ v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe ter člena 23(1) in (3)(a) osnovne protisubvencijske uredbe. To izogibanje se razlikuje od izogibanja, ki je določeno v členu 13(2) osnovne protidampinške uredbe, na podlagi katerega se zadevni izdelek uvaža po ločenih delih, ki naj se nato sestavijo v Uniji, in s katerim se tako izogne plačilu dajatev, naloženih za celotni izdelek.

137

Nazadnje, kot je bilo navedeno v točki 104, imajo mešanice ≤ B20, ki jih je uvozila tožeča stranka, zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti kot mešanice > B20 in tudi njihova uporaba je v Uniji enaka. Te ugotovitve zadoščajo za to, da se te mešanice obravnavajo kot „rahlo spremenjeni podobni izdelki“ v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(1) in (3)(a) osnovne protisubvencijske uredbe.

138

Prvi del drugega tožbenega razloga je treba zato zavrniti.

139

Tožeča stranka trdi, da se v njenem primeru trgovinski vzorci niso spremenili. Ne bi naj namreč spremenila svojega ravnanja niti naj ne bi prenehala uvažati izdelkov, na katere se nanašajo prvotne dajatve, saj naj teh izdelkov pred sprejetjem prvotnih uredb ne bi nikoli uvažala. Zato naj je ne bi bilo mogoče obtožiti, da se je izogibala ukrepu, ki se nanjo ni nanašal.

140

Svet trditve tožeče stranke izpodbija.

141

Navesti je treba, da v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, člen 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člen 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe ne zahtevata, da so podjetja, na katera se nanaša postopek zaradi izogibanja, prej uvažala izdelke, za katere so bile določene prvotne dajatve, da bi bil dokazan obstoj spremembe v trgovinskih vzorcih. Tak pogoj bi občutno in neutemeljeno omejil področje uporabe postopkov zaradi izogibanja.

142

Ti postopki so namreč namenjeni zaščiti industrije Unije pred nekaterimi uvozi ne glede na to, katera podjetja sodelujejo pri njih. Obravnavana zadeva se nanaša na uvoz „rahlo spremenjenih podobnih izdelkov“. Tako gre za uvoz nadomestnih izdelkov, da bi se izognilo naložitvi prvotnih dajatev, medtem ko so ti izdelki še vedno predmet dampinga ali subvencioniranja, povzročajo škodo industriji Unije ali spodkopavajo popravljalne učinke prvotnih dajatev. Za dokaz obstoja sprememb v trgovinskih vzorcih je torej dovolj, da institucije ugotovijo, da se je pojavil uvoz nadomestnih izdelkov na škodo uvoza izdelkov, ki so zajeti s prvotnimi dajatvami, pri čemer ni pomembno, ali nov uvoz izvajajo podjetja, na katera se že nanašajo prvotne dajatve.

143

V obravnavani zadevi ni sporno, da se je uvoz prvotnega zadevnega izdelka po naložitvi prvotnih dajatev praktično ustavil in da se je hkrati začel izvoz mešanic ≤ B20 s poreklom iz Združenih držav v Unijo.

144

V teh okoliščinah sta Komisija in Svet pravilno dokazala obstoj spremembe v trgovinskih vzorcih med Združenimi državami in Unijo v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 23(3) osnovne protisubvencijske uredbe.

145

Zato je treba drugi del drugega tožbenega razloga zavrniti.

146

Tožeča stranka trdi, da je Svet storil očitno napako pri presoji, ker je ugotovil, da v njenem primeru ni druge zadostne obrazložitve ali gospodarske utemeljitve za začetek izvažanja mešanic < B15 kot izogibanje prvotnim dajatvam.

147

Glede tega tožeča stranka opozarja, da je dejavnost v sektorju biodizla začela šele v začetku leta 2009 zaradi podpore dejavnosti skupine BP, in navaja, da se je za to, da bo v Unijo uvažala mešanice < B15, odločila iz gospodarskih razlogov. Po mnenju tožeče stranke ji je ta vrsta mešanice omogočila, prvič, da se je izognila uporabi manjših in dražjih posebnih ladij, ki so obvezne za pomorski prevoz mešanic ≥ B15 na podlagi Marpol (glej točko 98 zgoraj), in je mešanice lahko prevažala z običajnimi ladjami iz njene flote ali z ladjami, glede katerih je sklenila dolgotrajno najemno pogodbo. Drugič, te mešanice je bilo lažje shranjevati v običajnih rezervoarjih, ki niso prilagojeni za FAME, v coni Amsterdam–Rotterdam–Anvers (v nadaljevanju: ARA), kjer je imela presežek proizvodnje dizelskega goriva, ki ga je želela uporabiti za proizvodnjo mešanic B7 in B5. Tretjič, tožeča stranka pojasnjuje, da terminal družbe BP France v Frontignanu na jugu Francije, kamor je izvažala „veliko količino“ biodizla, ni mogel sprejeti posebnih ladij, v katerih je treba prevažati mešanice ≥ B15. Na obravnavi je tožeča stranka ponovila zadnjo trditev in pojasnila, da je imela veliko povpraševanje po mešanicah B7 in B5 na jugu Francije in da je na terminalu v Frontignanu redčila mešanice < B15 s poreklom iz Združenih držav s presežnim dizelskim gorivom iz cone ARA.

148

Svet ob podpori Komisije in EBB trditve tožeče stranke izpodbija.

149

Najprej je treba navesti, da tožeča stranka uvoz mešanic < B15 v Unijo upravičuje predvsem z logističnimi razlogi. Čeprav logistični preudarki lahko igrajo vlogo pri odločitvi za začetek gospodarske dejavnosti, sami zase te odločitve ne morejo upravičiti. Gospodarska dejavnost se namreč običajno začne izvajati šele po analizi dobičkonosnosti. V okviru te analize je lahko izognitev prvotnim dajatvam, za katere ni sporno, da so bile visoke, pomembnejši gospodarski dejavnik kot logistični preudarki.

150

Najprej je treba glede tega ugotoviti, da tožeča stranka ni izpodbijala ugotovitve Sveta, da je korist zaradi neuporabe posebnih ladij za transport mešanic ≥ B15, ki jo je zatrjevala tožeča stranka, dosegala zgolj 2,3 % zneska prvotnih dajatev, ki se jim je izognila med preiskavo proti izogibanju. V teh okoliščinah je Svet pravilno zavrnil gospodarsko utemeljitev tožeče stranke, ki se je nanašala na izbiro običajnih ladij za pomorski prevoz mešanic biodizla.

151

Nato je treba glede težav pri shranjevanju mešanic B100 in B99,9 v rezervoarjih v coni ARA, obstoja presežkov mineralnega dizelskega goriva v tej coni in tehničnih omejitev terminala v Frontignanu ugotoviti, da pojasnila tožeče stranke težko prepričajo. Vsekakor tožeča stranka ni predložila nobenega konkretnega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče razumeti dobičkonosnost teh dejavnosti. Poleg tega tožeča stranka ni predložila nobenega številčnega, kvantitativnega ali listinskega dokaza, ki bi potrjeval obstoj povpraševanja po tej vrsti mešanic na jugu Francije. Omeniti je treba tudi, da je bila ta trditev podana šele na obravnavi. Poleg tega je kompleksna in nepodprta teza tožeče stranke v zvezi s povpraševanjem po biodizlu na jugu Francije v nasprotju s konkretnimi številčnimi podatki Komisije in Sveta. Iz teh številčnih podatkov je razvidno, da se je uvoz mešanic > B20 po naložitvi prvotnih dajatev praktično ustavil, medtem ko se je uvoz mešanic ≤ B20 pojavil šele po tem datumu (glej točko 39 zgoraj). Sporno ni niti to, da se je stopnja prvotnih dajatev štela za dokaj visoko, tako da je bil uvoz nadomestnih izdelkov, kot so mešanice ≤ B20, gospodarsko zanimiv.

152

Ob upoštevanju teh preudarkov je treba ugotoviti, da je Svet pravilno menil, da za uvoz mešanic <B15 tožeče stranke ni bilo druge zadostne obrazložitve ali gospodarske utemeljitve kot naložitev prvotnih dajatev.

153

Tretji del drugega tožbenega razloga in zato drugi tožbeni razlog v celoti je treba zavrniti.

154

Tožeča stranka trdi, da sta izpodbijani uredbi nezadostno obrazloženi, da bi lahko upravičili razširitev prvotnih dajatev. Po mnenju tožeče stranke bi moral Svet zaradi pomembnih učinkov, ki jo je zanjo imela ta razširitev, obrazložitev bolje utemeljiti.

155

Glede tega tožeča stranka na prvem mestu trdi, da Svet ni odgovoril na njene trditve, da mešanic ≤ B20 po uvozu ni bilo več mogoče ponovno spremeniti v mešanice z višjo koncentracijo, niti na trditve, da se ni mogla izogibati ukrepu, ki se prvotno nanjo ni nanašal. Na drugem mestu tožeča stranka meni, da je Svet že na začetku sklepal, da je bila edina gospodarska utemeljitev za izvažanje mešanic ≤ B20 dodelitev subvencij v Združenih državah in namen izogibanja plačilu prvotnih dajatev. Na tretjem mestu tožeča stranka trdi, da Svet ni pojasnil, kako je lahko razširil zadevne ukrepe na mešanice ≤ B20, ko pa jih je v prvotni preiskavi izrecno izključil iz opredelitve zadevnega izdelka in podobnega izdelka. Na četrtem mestu je tožeča stranka na obravnavi dodala, da v uvodni izjavi 79 izpodbijane protidampinške uredbe ni pojasnjeno, kako je bil v postopku zaradi izogibanja ugotovljen obstoj dampinga. Po mnenju tožeče stranke naj bi bilo iz pojasnil Sveta in Komisije pred Splošnim sodiščem razvidno, da je ta postopek na eni strani temeljil na podatkih o mešanicah ≤ B20, ki jih je predložil neki gospodarski subjekt med prvotno preiskavo, na drugi strani pa na prvotni normalni vrednosti, ki je bila ugotovljena za mešanice > B20 in prilagojena, da bi ustrezala mešanicam ≤ B20.

156

Svet trditve tožeče stranke izpodbija.

157

Spomniti je treba, da mora biti v obrazložitvi akta institucij Unije razlogovanje, ki mu je avtor akta sledil, izraženo jasno in nedvoumno, tako da se zainteresirane osebe lahko seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in branijo svoje pravice ter da lahko sodišče izvaja nadzor (sodba Splošnega sodišča z dne 27. septembra 2005 v združenih zadevah Common Market Fertilizers proti Komisiji, T-134/03 in T-135/03, ZOdl., str. II-3923, točka 156). Poleg tega je treba vprašanje, ali je obrazložitev pravnega akta v skladu z zahtevami iz člena 296 PDEU, preučiti ne le z vidika njegovega besedila, ampak tudi njegovega konteksta in vseh pravnih predpisov z zadevnega področja (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 29. februarja 1996 v zadevi Belgija proti Komisiji, C-56/93, Recueil, str. I-723, točka 86, in sodbo Splošnega sodišča z dne 27. novembra 1997 v zadevi Kaysersberg proti Komisiji, T-290/94, Recueil, str. II-2137, točka 150).

158

V obravnavani zadevi je Svet ta načela spoštoval iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

159

Na prvem mestu je treba v zvezi s tem, da v izpodbijanih uredbah ni bilo odgovorjeno na nekatere trditve tožeče stranke, opozoriti, da mora biti uredba, s katero se naložijo protidampinške ali izravnalne dajatve, obrazložena samo glede celote dejanskih in pravnih okoliščin, ki so upoštevne za presojo v njej (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 13. septembra 2010 v zadevi Whirlpool Europe proti Svetu, T-314/06, ZOdl., str. II-5005, točka 116).

160

Vendar kot je bilo navedeno v točkah 136 in 141, člen 13(1) osnovne protidampinške uredbe ter člen 23(1) in (3) osnovne protisubvencijske uredbe ne zahtevata, niti da spremenjeni izdelek po uvozu ponovno postane zadevni izdelek niti da so podjetja, na katera se je nanašal postopek zaradi izogibanja, prej uvažala izdelke, za katere so bile določene prvotne dajatve. Svetu se torej ni bilo treba opredeliti do trditev, ki jih je tožeča stranka podala v zvezi s tem.

161

Na drugem mestu je treba v zvezi z gospodarsko utemeljitvijo uvoza mešanic ≤ B20 navesti, da želi tožeča stranka s kritiziranjem izpodbijanih uredb izpodbiti utemeljenost ugotovitve Sveta v zvezi s tem, ki je vsebovana v uvodnih izjavah 70, 71 in 76 izpodbijane protisubvencijske uredbe in v uvodnih izjavah 75, 76 in 81 izpodbijane protidampinške uredbe, ne pa opozoriti na neobrazložitev glede te utemeljitve. Trditev tožeče stranke je torej treba zavrniti.

162

Na tretjem mestu, v zvezi z obrazložitvijo razširitve prvotnih dajatev na mešanice ≤ B20, ki so bile prej izključene s področja uporabe prvotnih uredb, je Svet v uvodnih izjavah 55 in 56 izpodbijane protisubvencijske uredbe in v uvodnih izjavah 60 in 61 izpodbijane protidampinške uredbe opozoril na trditve, ki so jih glede te izključitve podali National Biodiesel Board (NBB), ki predstavlja ameriško industrijo biodizla, in druge zainteresirane stranke. Svet je v uvodnih izjavah od 57 do 59 izpodbijane protisubvencijske uredbe in v uvodnih izjavah od 62 do 64 izpodbijane protidampinške uredbe v odgovor na te trditve navedel, da je v obravnavani zadevi obstajalo dovolj dokazov „prima facie, ki kažejo na izogibanje“ v smislu člena 13(1) osnovne protidampinške uredbe in člena 23 osnovne protisubvencijske uredbe. Svet je navedel tudi, da postopek iz teh določb ni spremenil opredelitve zadevnega ali podobnega izdelka. Svet je v uvodni izjavi 65 izpodbijane protisubvencijske uredbe in v uvodni izjavi 70 izpodbijane protidampinške uredbe pojasnil, zakaj je menil, da je bilo mogoče mešanice ≤ B20 šteti za „rahlo spremembo zadevnega izdelka“, ki je lahko predmet postopka zaradi izogibanja.

163

V nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ta obrazložitev nikakor ni pomanjkljiva.

164

Na četrtem mestu je treba v zvezi z obrazložitvijo načina ugotovitve dampinga, na katero je tožeča stranka opozorila na obravnavi, najprej opozoriti, da je neobstoj ali nezadostnost obrazložitve razlog javnega reda, ki ga sodišče Unije lahko preizkusi oziroma mora preizkusiti po uradni dolžnosti (glej po analogiji sodbo Sodišča z dne 20. februarja 1997 v zadevi Komisija proti Daffix, C-166/95 P, Recueil, str. I-983, točka 24). Zato trditve tožeče stranke ni mogoče zavreči, ker je bila podana prepozno.

165

Navesti je treba, da je Svet v uvodni izjavi 79 izpodbijane protidampinške uredbe pojasnil, da je bilo „[v] skladu s členom 13(1) in (2) osnovne [protidampinške] uredbe […] preučeno, ali obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalno vrednostjo, določeno v prvotni preiskavi“, in da je „[p]rimerjava tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene […] pokazala obstoj dampinga“.

166

Ta obrazložitev pravno zadostno prikazuje elemente, na podlagi katerih je bil dokazan obstoj dampinga.

167

Zato je treba tretji tožbeni razlog tožeče stranke zavrniti.

168

Tožeča stranka v okviru četrtega tožbenega razloga trdi, da je v postopkih zaradi izogibanja v celoti sodelovala, pa ji je bila vseeno naložena stopnja, ki se uporabi za vsa druga podjetja, ki niso sodelovala ali ki niso bila znana med prvotno preiskavo, torej za podjetja iz tretje kategorije, ki je omenjena v točki 21. Vendar pa naj tožeča stranka v prvotni preiskavi ne bi sodelovala zato, ker takrat ni bila izvoznica biodizla.

169

Tožeča stranka glede na njen posebni položaj na prvem mestu meni, da bi ji morala Komisija v skladu z načelom prepovedi diskriminacije naložiti stopnjo, ki se uporabi za družbe, ki so sodelovale v prvotni preiskavi in niso bile zajete v vzorcu, naštetem v seznamu, ki je priložen prvotnima uredbama, in sicer za drugo kategorijo podjetij, ki je omenjena v točki 20. Tožeča stranka meni, da je v enakem položaju kot ta podjetja.

170

Na drugem mestu tožeča stranka trdi, da bi morale informacije, ki jih je posredovala med postopkom zaradi izogibanja, zadoščati, da bi ji bilo odobreno individualno obravnavanje. Svet bi moral na podlagi načela dobrega upravljanja družbe, na katere se prvotna preiskava ni nanašala, obravnavati individualno, preden bi zanje ukrepe uporabil samovoljno in ne da bi preučil, v kolikšni meri in ali sploh so te družbe izvajale damping. Tožeča stranka v odgovor na intervencijsko vlogo EBB navaja, da jo je Komisija prepričala, da njenega izvoza ne bo štela za izogibanje. Vendar izrecno ne zatrjuje kršitve načela dobrega upravljanja in iz te trditve ne izvaja nobene posledice.

171

Svet ob podpori Komisije meni, da so trditve tožeče stranke neupoštevne.

172

Na prvem mestu je treba v zvezi z očitano kršitvijo načela prepovedi diskriminacije tako kot Svet ugotoviti, da tožeča stranka ni v enakem položaju kot družbe, ki so sodelovale v prvotni preiskavi in niso bile zajete v vzorcu. Namreč, čeprav je tožeča stranka sodelovala z institucijami Unije v okviru postopkov zaradi izogibanja, je njen uvoz pomenil izogibanje naložitvi prvotnih dajatev. Drugače od običajnih protidampinških in protisubvencijskih postopkov, v katerih se lahko naložijo nižje dajatve sodelujočim podjetjem, pa se s postopki zaradi izogibanja ne uvaja nobena dajatev, ampak samo razširja prvotna dajatev, ki je bila predmet izogibanja.

173

V obravnavani zadevi bi bile tožeči stranki, če se ne bi izogibala zadevnim ukrepom, načeloma naložene dajatve, ki se uporabijo za vsa druga podjetja, razen če bi zahtevala in bi ji bilo pred njenim uvozom mešanic > B20 odobreno individualno obravnavanje kot novega izvoznika na podlagi člena 11(4) osnovne protidampinške uredbe in člena 20 osnovne protisubvencijske uredbe.

174

V teh okoliščinah Svet s tem, da je tožeči stranki naložil preostale stopnje, ki se uporabijo za vsa druga podjetja, ki niso sodelovala ali ki niso bila znana v okviru prvotne preiskave, ni kršil načela prepovedi diskriminacije.

175

Poleg tega je treba navesti, da je v preostalih stopnjah, ki so bile uporabljene za tožečo stranko, čeprav so visoke, že upoštevana splošna visoka stopnja sodelovanja (81 %) podjetij v okviru prvotne preiskave (glej točko 21 zgoraj).

176

Na drugem mestu je treba v zvezi z očitano kršitvijo načela dobrega upravljanja, ker tožeča stranka ni bila obravnavana individualno, navesti, da tako obravnavanje v okviru postopkov zaradi izogibanja ni bilo mogoče. Kot je bilo namreč navedeno v točki 172, je namen teh postopkov razširiti dajatve, ki jih Svet določi v uredbi, ki je bila predmet izogibanja, na zadevni uvoz, vendar se z njima ne uvajajo nove dajatve, ki bi bile določene na podlagi izračuna stopnje dampinga ali ravni subvencije ter škode, ki bi jih bilo mogoče pripisati uvozu subjektov, ki so se izogibali ukrepom. Poleg tega je bila možnost odobritve individualnega obravnavanja tožeče stranke kot novega uvoznika izključena iz razlogov, ki so navedeni v točki 105.

177

Dodati je treba, da to, da tožeča stranka ni sodelovala v prvotni preiskavi, ker takrat ni uvažala biodizla v Unijo, ne upravičuje izjemnega individualnega obravnavanja na podlagi načela dobrega upravljanja. Kot je namreč navedeno v točki 141, osnovna protidampinška uredba in osnovna protisubvencijska uredba ne zahtevata, da so podjetja, na katera se nanaša postopek zaradi izogibanja, prej uvažala izdelke, za katere so bile določene prvotne dajatve. V teh okoliščinah, kot poudarja Komisija, ni neobičajno, da so proizvajalci ali uvozniki, na katere se prvotni uredbi nista nanašali, zavezani k plačilu razširjenih dajatev po končanem postopku zaradi izogibanja. V tem primeru naložene razširjene dajatve ustrezajo preostalim dajatvam, ki so določene v prvotnih uredbah.

178

Zato očitek tožeče stranke glede kršitve načela dobrega upravljanja, ker ji ni bilo odobreno individualno obravnavanje, ni utemeljen.

179

Na podlagi vseh zgornjih preudarkov je treba četrti tožbeni razlog in zato tožbo v celoti zavrniti.

180

V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.

181

Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi Sveta in EBB naloži, da poleg svojih plača tudi njune stroške.

182

Na podlagi člena 87(4), prvi pododstavek, Poslovnika Komisija nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)

razsodilo:

Pravni okvir

Dejansko stanje

Prvotna postopka

Postopka zaradi izogibanja

Postopek in predlogi strank

Pravo

1. Dopustnost

2. Utemeljenost

Prvi tožbeni razlog: kršitev osnovne protidampinške uredbe in osnovne protisubvencijske uredbe, kršitev načela pravne varnosti in zloraba pooblastil zaradi razširitve prvotnih dajatev z uporabo postopkov zaradi izogibanja

Prvi del prvega tožbenega razloga: obstoj razlik med mešanicami > B20 in ≤ B20 ter izrecna izključitev zadnjih s področja uporabe prvotnih uredb

– Bistvene značilnosti mešanic ≤ B20 in > B20

– Izrecna izključitev mešanic ≤ B20 s področja uporabe prvotnih uredb

– Zloraba pooblastil

Drugi del prvega tožbenega razloga: neobstoj sprememb zadevnega izdelka

Drugi tožbeni razlog: obstoj očitnih napak pri presoji dejanskega stanja v zvezi s tožečo stranko

Prvi del drugega tožbenega razloga: nemožnost spremembe mešanic ≤ B20, da bi ponovno postale mešanice > B20

Drugi del drugega tožbenega razloga: neobstoj spremembe v trgovinskih vzorcih

Tretji del drugega tožbenega razloga: presoja gospodarske utemeljitve, ki jo je navedla tožeča stranka

Tretji tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve

Četrti tožbeni razlog: kršitev načel prepovedi diskriminacije in dobrega upravljanja

Stroški