1

Oseba SC s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 19. septembra 2018, SC/Eulex Kosovo (T‑242/17, EU:T:2018:586; v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je to zavrnilo njeno tožbo, s katero se mu je na podlagi členov 272 in 340 PDEU predlagalo, prvič, naj ugotovi, da misija Eulex Kosovo ni izpolnila pogodbenih in nepogodbenih obveznosti glede pritožnice, drugič, naj ugotovi, da notranji natečaj, ki ga je misija Eulex Kosovo organizirala leta 2016 za zasedbo delovnega mesta tožilca (natečaj EK30077) (v nadaljevanju: notranji natečaj iz leta 2016) in nepodaljšanje njene pogodbe o zaposlitvi nista bila zakonita, in tretjič, plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi izhajala iz tega, da je misija Eulex Kosovo kršila pogodbene in nepogodbene obveznosti.

2

Člen 10(3) Skupnega ukrepa Sveta 2008/124/SZVP z dne 4. februarja 2008 o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (Eulex Kosovo) (UL 2008, L 42, str. 92) določa:

„Pogoji zaposlitve ter pravice in obveznosti za mednarodno in lokalno civilno osebje so opredeljeni v pogodbi med vodjo misije in članom osebja.“

3

Misija Eulex Kosovo je bila ustanovljena s Skupnim ukrepom 2008/124 in je bila nato večkrat podaljšana.

4

Oseba SC je bila pri misiji Eulex Kosovo v obdobju od 4. januarja 2014 do 14. novembra 2016 zaposlena kot tožilec na podlagi petih zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Prvi pogodbi sta vsebovali arbitražno klavzulo, v skladu s katero so za spore iz pogodbe pristojna „sodišča v Bruslju“ (Belgija). Zadnje tri pogodbe so v svojih členih 21 določale, da je za vse spore iz pogodbe ali v zvezi s pogodbo „v skladu s členom 272 [PDEU] pristojno Sodišče Evropske unije“.

5

Člen 1.2 zadnje pogodbe med misijo Eulex Kosovo in pritožnico določa, da „[s]o naslednji dokumenti sestavni del pogodbe (po odobritvi): CONOPS/OPLAN, vključno s kodeksom ravnanja (KR) in standardnimi operativnimi postopki (SOP)“.

6

Oseba SC je 1. julija 2014 od nadrejenega prejela obvestilo o organizaciji notranjega natečaja za delovno mesto tožilca, saj naj bi se v skladu z načrtom delovanja (v nadaljevanju: OPLAN) število tožilcev zmanjšalo in bi bilo treba na podlagi člena 4.3 standardnih operativnih postopkov v zvezi z reorganizacijo (v nadaljevanju: SOP v zvezi z reorganizacijo) v takih okoliščinah organizirati natečaj. Notranji natečaj je potekal poleti 2014 in je bil nato razveljavljen.

7

Oddelek za kadrovske zadeve Eulex Kosovo je osebo SC 24. junija 2016 z dopisom obvestil, da je zaradi zmanjšanja števila razpoložljivih delovnih mest, za julij 2016 predviden nov notranji natečaj za delovno mesto tožilca.

8

Oseba SC je bila z dopisom vodje oddelka za kadrovske zadeve z dne 30. septembra 2016 obveščena, da na notranjem natečaju iz leta 2016 ni bila uspešna (v nadaljevanju: odločba o notranjem natečaju iz leta 2016). Oseba SC je bila z istim dopisom obveščena, da njena pogodba, ki se izteče 14. novembra 2016, ne bo podaljšana in da ji bodo podrobnosti v zvezi s tem prenehanjem pogodbe sporočene naknadno (v nadaljevanju: odločba o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi).

9

Oseba SC je z dopisom z dne 10. oktobra 2016 pri vodji misije vložila pritožbo zoper odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016 in odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi.

10

Vodja misije je z dopisom z dne 31. oktobra 2016 pritožbo osebe SC zavrnil.

11

Oseba SC je 25. aprila 2017 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo, ki je v bistvu vsebovala štiri predloge. Prvi in drugi predlog sta se nanašala na to, naj Splošno sodišče ugotovi, da je misija Eulex Kosovo kršila svoje pogodbene in nepogodbene obveznosti. Oseba SC je s tretjim predlogom Splošnemu sodišču predlagala, naj razsodi, da odločba v zvezi z notranjim natečajem iz leta 2016 in odločba o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi nista bili zakoniti. Četrti predlog se je nanašal na to, naj se misiji Eulex Kosovo naloži povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki naj bi izhajala iz kršitve njenih pogodbenih in nepogodbenih obveznosti.

12

Oseba SC je v utemeljitev te tožbe navedla pet tožbenih razlogov. Prvi tožbeni razlog se je nanašal na kršitev SOP v zvezi z reorganizacijo in standardnih operativnih postopkov v zvezi z izbiro osebja. Drugi tožbeni razlog se je nanašal na kršitev teh standardnih operativnih postopkov, kodeksa ravnanja in discipline misije Eulex Kosovo, pogodbenih načel pravičnosti in dobre vere ter pravice do dobrega upravljanja. Tretji, četrti in peti tožbeni razlog so se v bistvu nanašali na kršitev različnih načel prava Unije in na odločbe, ki jih je sprejela misija Eulex Kosovo. Poleg tega se je oseba SC sklicevala na pogodbeno in nepogodbeno odgovornost misije Eulex Kosovo.

13

Misija Eulex Kosovo je 24. avgusta 2017 na podlagi člena 130(1) Poslovnika Splošnega sodišča z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila ugovor nedopustnosti. Pritožnica je 20. oktobra 2017 v zvezi s tem predložila svoje stališče.

14

Splošno sodišče je z izpodbijanim sklepom in ne da bi preučilo ta ugovor nedopustnosti na podlagi člena 126 svojega poslovnika tožbo osebe SC zavrglo kot deloma očitno nedopustno in zavrnilo kot deloma očitno brez pravne podlage.

15

Splošno sodišče je, da bi ugotovilo očitno nedopustnost tretjega tožbenega predloga, prvič, razsodilo, da je bilo odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016 mogoče ločiti od pogodbe o zaposlitvi, sklenjeno med osebo SC in misijo Eulex Kosovo (v nadaljevanju: pogodba o zaposlitvi). Drugič, Splošno sodišče je razsodilo, da je bilo odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi prav tako mogoče ločiti od te pogodbe. Na podlagi teh elementov je Splošno sodišče, tretjič, presodilo, da je treba ta predlog šteti za predlog za razglasitev ničnosti na podlagi člena 263 PDEU in da je treba tak predlog zavreči kot očitno nedopusten, saj ga je oseba SC vložila prepozno.

16

Oseba SC s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

17

Misija Eulex Kosovo Sodišču predlaga, naj:

18

Oseba SC v utemeljitev pritožbe navaja pet pritožbenih razlogov. Prvi se nanaša na kršitev člena 272 PDEU. Drugi se nanaša na kršitev tega člena, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in načela enakega obravnavanja. Tretji pritožbeni razlog se nanaša na kršitev SOP v zvezi z reorganizacijo, pravice do dobrega upravljanja, načela nepristranskosti in obveznosti obrazložitve. Četrti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 268 in 270 PDEU. Peti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev zadnjenavedenih členov in člena 272 PDEU ter členov 31 in 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

19

Oseba SC s tretjim delom svojega drugega pritožbenega razloga, ki ga je treba obravnavati najprej, trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je razsodilo, da je treba odločbo v zvezi z notranjim natečajem iz leta 2016 in odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi šteti za upravni odločbi, ki ju je mogoče ločiti od te pogodbe, ter ker je zato ugotovilo, da ju ni mogoče izpodbijati na podlagi člena 272 PDEU.

20

Oseba SC na prvem mestu glede odločbe v zvezi z notranjim natečajem iz leta 2016 trdi, da je bila ta odločba sprejeta na podlagi SOP v zvezi z reorganizacijo. Splošno sodišče naj v tem okviru ne bi moglo upravičeno ugotoviti, da ta odločba ni bila sprejeta na podlagi pogodbe o zaposlitvi, čeprav člen 1.2 te pogodbe izrecno določa, da so standardni operativni postopki, tako kot OPLAN, „sestavni del pogodbe“.

21

V teh okoliščinah naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je razsodilo, da se oseba SC ni sklicevala na noben razlog v zvezi s pogodbenimi določbami, ki jo vežejo z misijo Eulex Kosovo, čeprav se je sklicevala na več razlogov kršitve SOP v zvezi z reorganizacijo.

22

Na drugem mestu oseba SC glede odločbe o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi trdi, da je Splošno sodišče v več zadevah razsodilo, da je taka odločba povezana s pogodbo. Zgolj to, da v tej pogodbi ni določbe o njenem podaljšanju, naj nikakor ne bi vplivalo na utemeljenost take ugotovitve.

23

Oseba SC dodaja, da pristop Splošnega sodišča v izpodbijanem sklepu vodi do tega, da se uslužbencem misije Eulex Kosovo sistematično preprečuje, da bi pred Sodiščem izpodbijali večji del očitkov, ki so nanje naslovljeni s področja zaposlovanja, zlasti, da bi izpodbijali odločbe, ki imajo zanje zelo resne posledice. Tak pristop naj bi pomenil kršitev člena 47 Listine temeljnih pravic in načela enakega obravnavanja.

24

Misija Eulex Kosovo trdi, da je pristop Splošnega sodišča v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča, v skladu s katero je treba člen 272 PDEU razlagati ozko.

25

Arbitražna klavzula iz pogodbe o zaposlitvi naj bi se namreč nanašala le na spore, ki izhajajo iz te pogodbe ali se na njo nanašajo. Le vprašanja, ki so z njo neločljivo povezana, naj bi torej spadala v pristojnost Splošnega sodišča na podlagi člena 272 PDEU. Če pa imajo ukrepi, sprejeti za izvajanje sklepov Sveta Evropske unije, dejansko posledice za uslužbence misije Eulex Kosovo, naj bi jih bilo vseeno treba šteti za upravne akte, ki jih je mogoče ločiti od te pogodbe.

26

Tako naj bi odločba v zvezi z notranjim natečajem iz leta 2016 izhajala iz sklepa zunaj misije Eulex Kosovo, ne pa iz navedene pogodbe. Ta zunanji sklep naj bi bil prenesen v OPLAN, nato pa izvršen v okviru, ki ga opredeljujejo standardni operativni postopki.

27

V zvezi s tem naj ne bi bilo mogoče šteti, da so OPLAN in standardni operativni postopki pogodbeni dokumenti. Res je, da je iz člena 1.2 pogodbe o zaposlitvi razvidno, da so ti dokumenti sestavni del te pogodbe. Vendar naj bi šlo za akte splošnega obsega, ki se ne omejujejo nujno na pogodbena vprašanja.

28

V zvezi z odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi naj bi Splošno sodišče ugotovitve upravičeno oprlo na to, da v pogodbi med misijo Eulex Kosovo in osebo SC ni določbe o njenem podaljšanju.

29

Poleg tega naj oseba SC ne bila upravičena Splošnemu sodišču očitati, da se je na splošno izreklo za nepristojno glede arbitražne klavzule, ker je tožbo le zavrglo, saj je bila ta deloma očitno nedopustna, in jo zavrnilo, ker je bila deloma očitno brez pravne podlage, ne da bi izključilo možnost vložitve tožbe na podlagi člena 263 PDEU.

30

Najprej je treba opozoriti, da je člen 272 PDEU posebna določba, ki omogoča, da sodišče Unije odloča na podlagi arbitražne klavzule, ki jo določijo pogodbene stranke za pogodbe javnega ali zasebnega prava, in to brez omejitev v zvezi z naravo tožbe, ki je vložena pri sodišču Unije (sodbi z dne 26. februarja 2015, Planet/Komisija, C‑564/13 P, EU:C:2015:124, točka 23, in z dne 7. novembra 2019, Rose Vision/Komisija, C‑346/18 P, neobjavljena, EU:C:2019:939, točka 99).

31

Poleg tega iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je ničnostno tožbo na podlagi člena 263 PDEU mogoče vložiti zoper vse akte, ki jih sprejmejo institucije, ne glede na vrsto ali obliko, ki povzročijo zavezujoče pravne učinke, ki lahko posežejo v interese tožeče stranke, tako da bistveno spremenijo njen pravni položaj (sodba z dne 9. septembra 2015, Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija, C‑506/13 P, EU:C:2015:562, točka 16; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 11. novembra 1981, IBM/Komisija, 60/81, EU:C:1981:264, točka 8).

32

Kot je Splošno sodišče opozorilo v točki 36 izpodbijanega sklepa, pa lahko sodišče Unije, če je pogodba sklenjena med tožečo stranko in eno od institucij, o tožbi na podlagi člena 263 PDEU odloča, samo če izpodbijani akt ustvarja zavezujoče pravne učinke, ki presegajo tiste iz pogodbenih razmerij, ki vežejo pogodbeni stranki, in ki pomenijo izvajanje prerogativ javne oblasti, ki so instituciji podeljene kot upravnemu organu (sodbi z dne 9. septembra 2015, Lito Maieftiko Gynaikologiko kai Cheirourgiko Kentro/Komisija, C‑506/13 P, EU:C:2015:562, točka 20, in z dne 28. februarja 2019, Alfamicro/Komisija, C‑14/18 P, EU:C:2019:159, točka 50).

33

V obravnavani zadevi je Splošno sodišče v točkah 39 oziroma 45 izpodbijanega sklepa razsodilo, da odločba v zvezi z notranjim natečajem iz leta 2016 in odločba o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi nimata podlage v pogodbi o zaposlitvi. Na podlagi tega je v točki 46 izpodbijanega sklepa sklenilo, da je treba – čeprav je oseba SC tretji predlog iz tožbe na prvi stopnji izrecno oprla na člen 272 PDEU – ta predlog šteti kot predlog za razglasitev ničnosti, vložen na podlagi določb člena 263 PDEU.

34

Na prvem mestu, za ugotovitev, da je bilo odločbo v zvezi z notranjim natečajem iz leta 2016 mogoče ločiti od pogodbe o zaposlitvi, je Splošno sodišče v točki 40 izpodbijanega sklepa najprej navedlo, da je ta natečaj misija Eulex Kosovo organizirala po odločitvi o zmanjšanju osebja te misije, ki je izhajala iz OPLAN, ki ga je odobril Svet, in iz načrta razmestitve misije Eulex Kosovo, ki ga je odobril poveljnik civilne operacije. Splošno sodišče je na podlagi tega sklepalo, da je odločba o organizaciji navedenega natečaja upravni akt, ki ni bil sprejet na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

35

Splošno sodišče se je nato v točki 41 izpodbijanega sklepa oprlo na okoliščino, da je odločbo v zvezi z notranjim natečajem iz leta 2016 sprejela komisija za izbor, opisana v točki 40 tega sklepa, da je v točki 42 navedenega sklepa ugotovilo, da odločba v zvezi z notranjim natečajem iz leta 2016 ne spada v pogodbeno razmerje med osebo SC in misijo Eulex Kosovo in da izhaja iz izvajanja prerogativ javne oblasti, podeljenih misiji Eulex Kosovo kot upravnemu organu.

36

Navesti pa je treba, da je Splošno sodišče s tem, da je na eni strani razsodilo, da odločba v zvezi z notranjim natečajem iz leta 2016 spada v okvir ureditve, opredeljene z OPLAN in načrtom razmestitve misije Eulex Kosovo, nepopolno opisalo pravni okvir za sprejetje te odločbe. Podrobnosti organizacije tega natečaja so bile namreč, kot trdi oseba SC in priznava tudi misija Eulex Kosovo, deloma opredeljene tudi s SOP v zvezi z reorganizacijo.

37

Na drugi strani je glede pogodbene ali zakonske narave pravil iz OPLAN in SOP v zvezi z reorganizacijo iz člena 10(3) Skupnega ukrepa 2008/124 razvidno, da so pogoji zaposlitve ter pravice in obveznosti za mednarodno in lokalno osebje opredeljeni v pogodbi med misijo Eulex Kosovo in člani osebja.

38

Vendar ni sporno, da člen 1.2 pogodbe o zaposlitvi izrecno določa, da so OPLAN in standardni operativni postopki sestavni del te pogodbe.

39

Zato bi moralo Splošno sodišče podati razlago člena 1.2 pogodbe o zaposlitvi, da bi presodilo obseg te določbe in zlasti njene morebitne učinke na pogodbeno ali zakonsko naravo, ki jo imajo za osebo SC pravila iz OPLAN in SOP v zvezi z reorganizacijo. Ker Splošno sodišče ni predhodno podalo te razlage, ne bi moglo utemeljeno ugotoviti, da je imela posamična odločba glede položaja osebe SC v okviru misije Eulex Kosovo, sprejeta v okviru ureditve, opredeljene med drugim z OPLAN in SOP v zvezi z reorganizacijo, zavezujoče pravne učinke zunaj pogodbenega razmerja med osebo SC in misijo Eulex Kosovo.

40

V zvezi s tem Splošno sodišče na podlagi ugotovitve dejstva, da je bila odločba o notranjem natečaju iz leta 2016 sprejeta kot odgovor na odločbo o zmanjšanju osebja misije Eulex Kosovo, pri čemer se njena ločljivost od pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijala, ne bi moglo odločati, ne da bi opredelilo tudi obseg člena 1.2 te pogodbe.

41

Ker je v členu 10(3) Skupnega ukrepa 2008/124 določeno, da so pravice in obveznosti mednarodnega osebja misije Eulex Kosovo opredeljene v pogodbi, namreč ni mogoče takoj izključiti, da se splošni sklepi o organizaciji misije Eulex Kosovo izvršujejo s posamičnimi odločbami o statusu članov tega osebja, ki se umeščajo v okvir pogodbenih razmerij med misijo Eulex Kosovo in temi člani.

42

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je v točki 42 izpodbijanega sklepa odločilo, da je odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016 mogoče ločiti od pogodbe o zaposlitvi, ne da bi prej podalo razlago člena 1.2 te pogodbe.

43

Na drugem mestu se je Splošno sodišče, da bi ugotovilo, da je odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi mogoče ločiti od same pogodbe, v točki 45 izpodbijanega sklepa oprlo na trditev, da navedena pogodba ne vsebuje določbe o njenem podaljšanju. Splošno sodišče je na podlagi tega sklepalo, da odločba o tem, da se osebi SC ponudi nova pogodba ali ne, ne izhaja iz določb, ki jo vežejo z misijo Eulex Kosovo, temveč je ta le posledica odločbe o notranjem natečaju iz leta 2016.

44

V zvezi s tem je treba na eni strani navesti, da je iz ugotovitve iz točke 42 te sodbe razvidno, da se Splošno sodišče ni moglo upravičeno opreti na povezavo, ki obstaja med odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016 in odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi, da bi ugotovilo, da je imela zadnjenavedena odločba zavezujoče pravne učinke zunaj pogodbenega razmerja med osebo SC in misijo Eulex Kosovo.

45

Čeprav je lahko, na drugi strani, okoliščina, da pogodba o zaposlitvi ne vsebuje določbe, ki bi izrecno določala njeno podaljšanje v predhodno določenih okoliščinah, upoštevna za presojo utemeljenosti tožbe na prvi stopnji, ki jo je vložila oseba SC, pa to ne pomeni nujno, da bi bilo mogoče zakonitost odločbe o nepodaljšanju te pogodbe presojati brez upoštevanja določb navedene pogodbe.

46

Ker je tako iz besedila člena 4.3 SOP v zvezi z reorganizacijo, katerih pogodbeni značaj bi moralo presoditi Splošno sodišče, razvidno, da ta člen vzpostavlja povezavo med rezultati notranjega natečaja in nepodaljšanjem pogodbe o zaposlitvi, bo treba o zakonitosti te odločbe presoditi ob upoštevanju tega člena.

47

Iz tega sledi, da obrazložitev Splošnega sodišča v točki 45 izpodbijanega sklepa ni bila zadostna za utemeljitev ugotovitve, v skladu s katero je odločbo o nepodaljšanju pogodbe o zaposlitvi mogoče ločiti od te pogodbe.

48

Na tretjem mestu, razlog iz točke 43 izpodbijanega sklepa, da oseba SC ni navedla nobenega razloga, očitka ali trditve glede določb pogodbe o zaposlitvi, ne zadošča za utemeljitev ugotovitve, do katere je prišlo Splošno sodišče.

49

Sicer ni sporno, da je oseba SC v utemeljitev tretjega tožbenega predloga obsežno navajala različne kršitve določb SOP v zvezi z reorganizacijo. Vendar Splošno sodišče ne bi smelo ugotoviti, da te določbe glede osebe SC niso pogodbene narave, ne da bi prej podalo razlago člena 1.2 pogodbe o zaposlitvi.

50

Glede na vse zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da se Splošno sodišče ni moglo upravičeno opreti na ugotovitve iz točk 42 in 45 izpodbijanega sklepa, da bi lahko v točki 46 tega sklepa na novo opredelilo zahtevek, oblikovan v okviru tretjega predloga v tožbi na prvi stopnji, ter nato na tej podlagi v točki 51 navedenega sklepa ugotovilo, da je bil ta zahtevek vložen prepozno, na podlagi česar je ugotovilo nedopustnost tega predloga.

51

Tretji del drugega pritožbenega razloga, ki ga navaja oseba SC, je treba torej sprejeti.

52

Ker se je Splošno sodišče v točkah 54, 55, 71 in 72 izpodbijanega sklepa oprlo na nedopustnost tretjega predloga v tožbi na prvi stopnji, da bi zavrglo oziroma zavrnilo druge predloge v tej tožbi, je treba ta sklep v celoti razveljaviti, ne da bi bilo treba preučiti druge dele drugega pritožbenega razloga niti druge pritožbene razloge.

53

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče ob morebitni razveljavitvi odločbe Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.

54

V obravnavanem primeru ni tako.

55

Najprej mora namreč Splošno sodišče glede na razlog za razglasitev ničnosti podati razlago člena 1.2 pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni presojo dejstva (glej v tem smislu sodbo z dne 29. oktobra 2015, Komisija/ANKO, C‑78/14 P, EU:C:2015:732, točka 23, in sklep z dne 21. aprila 2016, Borde in Carbonium/Komisija, C‑279/15 P, neobjavljena, EU:C:2016:297, točke od 30 do 32), da bi lahko odločilo o tem, ali je odločbo o notranjem natečaju iz leta 2016 in odločbo o nepodaljšanju navedene pogodbe mogoče ločiti od te pogodbe.

56

Dalje je treba poudariti, da Splošno sodišče ni preučilo niti ugovora nedopustnosti, ki ga je podala misija Eulex Kosovo, niti utemeljenosti tretjega predloga v tožbi na prvi stopnji, čeprav bi bila taka preučitev nujna, če bi bilo treba odločbe, navedene v prejšnji točki te sodbe, šteti za odločbe, povezane s pogodbenim razmerjem med osebo SC in misijo Eulex Kosovo.

57

Nazadnje, če bi moralo Splošno sodišče na koncu ugotoviti, da je ta predlog dopusten, bi moralo glede na ugotovitve iz točke 52 te sodbe ponovno preučiti druge predloge v tej tožbi.

58

Zato je treba zadevo vrniti v razsojanje Splošnemu sodišču.

59

Ker se zadeva vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: