1

Oseba OZ s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 13. julija 2017, OZ/EIB (T‑607/16, neobjavljena, EU:T:2017:495; v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njeno tožbo za, prvič, razglasitev ničnosti poročila preiskovalnega odbora Evropske investicijske banke (EIB) z dne 14. septembra 2015 in odločbe predsednika EIB z dne 16. oktobra 2015, da njeni pritožbi zaradi spolnega nadlegovanja ne ugodi (v nadaljevanju: sporna odločba), in drugič, povrnitev škode, ki naj bi ji nastala zaradi tega poročila in te odločbe.

2

Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije so bili sprejeti z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 2, str. 5).

3

Člen 24, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, kakor je bil spremenjen z Uredbo (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 (UL 2013, L 287, str. 15), določa:

„Unija pomaga vsakemu uradniku, zlasti pri sodnih postopkih proti kateri koli osebi, ki njemu ali članu njegove družine grozi, ga žali ali kleveta ali klevete širi, ali ob kakršnem koli napadu nanj ali njegovo lastnino oziroma člana njegove družine ali njegovo lastnino, če je tak napad posledica njegovega položaja ali njegovih nalog.“

4

Pravilnik o osebju Evropske investicijske banke, ki ga je 20. aprila 1960 sprejel svet direktorjev EIB, v različici, spremenjeni s sklepom sveta direktorjev EIB z dne 4. junija 2013, ki je začela veljati 1. julija 2013, v členu 41 določa:

„Vsi individualni spori med banko in člani njenega osebja se predložijo Sodišču Evropske unije. Kakršna koli tožba člana osebja proti ukrepu banke, ki bi lahko posegel v njegov položaj, mora biti vložena v treh mesecih.

Razen tožbe na Sodišču […] in pred vložitvijo take tožbe se spori, razen tistih, ki izhajajo iz uveljavljanja ukrepov iz člena 38, rešujejo po postopku medsebojnega dogovora pred spravno komisijo EIB.

Predlog za spravo je treba vložiti v treh mesecih po nastanku dejstev ali po obvestitvi o ukrepih, ki so predmet spora. […]“

5

Interni pravilnik „Politika glede spoštovanja človekovega dostojanstva na delovnem mestu“ (v nadaljevanju: politika dostojanstva na delovnem mestu), ki ga je EIB sprejela 18. novembra 2003, določa:

„Postopek preiskave

[…]

V postopku preiskave je treba spoštovati naslednje:

[…]

Naloge in sestava preiskovalnega odbora

Naloga odbora je omogočiti strukturo, ki zagotavlja objektivno in neodvisno preiskavo o incidentu ali več incidentih, ki se konča s predložitvijo priporočila predsedniku, da ta odloči, kako ukrepati..

[…]

Postopek

[…]

2. Direktor za kadrovske zadeve (v nadaljevanju: DKZ) v dogovoru s predstavniki zaposlenih predlaga sestavo odbora predsedniku in določi datum začetka preiskave, ki je najpozneje 30 koledarskih dni po prejemu pritožbe.

3. DKZ nemudoma potrdi prejem dopisa zadevnega uslužbenca in potrdi začetek postopka preiskave […]

4. DKZ po prejemu dopisa pritožnika

[…]

[…]

Zaslišanje

Cilj zaslišanja je natančno ugotoviti, kaj se je zgodilo, in zbrati dejstva, na podlagi katerih bo mogoče pripraviti obrazloženo priporočilo. Stranki nimata pravice do navzkrižnega zaslišanja, saj se zaslišita ločeno. Ni jima treba ponavljati podrobnosti, ki so zanju neprijetne ali sramotne, razen če je to nujno. Vse stranke, udeležene pri preiskavi in zaslišanju, vključno s pomočniki in pričami, je treba opozoriti, da so dolžne varovati zaupnost.

[…] Odbor ima možnost izbrati način izvedbe postopka, ki se mu zdi primeren. Zaslišanje običajno poteka v obliki vrste ločenih pogovorov v naslednjem vrstnem redu:

Če je potrebno, lahko odbor ponovno zasliši vpletene osebe in morebiti pozove k sodelovanju druge člane osebja ali zahteva informacije oziroma kopije dokumentov, če kolektivno meni, da je to utemeljeno in koristno. V primeru negotovosti o vprašanjih dostopa do spisov, podatkov ali o drugih metodah preiskovanja na zadnji stopnji odloči predsednik, po potrebi po posvetovanju z uradno osebo za varstvo podatkov. Odbor pritožnika obvesti o morebitnih dodatnih preiskovanjih.

Izid preiskave

Po tem, ko so bila opravljena vsa zaslišanja in vsa druga ustrezna preiskovalna dejanja, mora biti odbor pripravljen za sprejem odločitve in predložitev obrazloženega priporočila. Nima pristojnosti odločanja.

Odbor lahko poda različna priporočila, in sicer, naj:

Pisno priporočilo odbora se pripravi v petih dneh po koncu preiskave in predloži predsedniku v odločanje.

Odločba predsednika […]

Najpozneje pet delovnih dni po predložitvi priporočila predsedniku sta obe stranki pisno obveščeni o obrazloženi odločbi predsednika, ki se ji priloži priporočilo odbora.“

6

Oseba OZ se je 1. decembra 2008 zaposlila pri EIB.

7

Konec leta 2009 se je B. F. priključil enemu od direktoratov EIB kot koordinator osebja, katerega del je bila tudi oseba OZ.

8

Oseba OZ je 16. septembra 2012 zamenjala delovno mesto.

9

Oseba OZ je januarja 2014 vodji svojega oddelka povedala, da je bila zamenjava delovnega mesta povezana s spolnim nadlegovanjem, ki naj bi ga bila od leta 2011 deležna od B. F.

10

Oseba OZ je 20. maja 2015 pri generalnem direktorju direktorata za kadrovske zadeve EIB vložila pritožbo, v kateri je trdila, da jo je B. F. spolno nadlegoval.

11

Ta generalni direktor je 18. junija 2015 osebo OZ obvestil, da je bil na podlagi njene pritožbe v skladu s politiko dostojanstva na delovnem mestu uveden formalni postopek preiskave (v nadaljevanju: postopek preiskave).

12

Predsednik EIB je 19. junija 2015 odobril predlog za sestavo odbora, pristojnega za vodenje postopka preiskave (v nadaljevanju: preiskovalni odbor).

13

Preiskovalni odbor je bil 26. junija 2015 uradno imenovan in oseba OZ je bila obveščena, da bodo zaslišanja potekala 20. julija istega leta.

14

Preiskovalni odbor je 17. septembra 2015 predsedniku EIB predložil poročilo, v katerem so bila podana obrazložena priporočila (v nadaljevanju: poročilo preiskovalnega odbora).

15

Preiskovalni odbor je v svojem poročilu navedel, da trditev osebe OZ ni bilo mogoče potrditi, ker naj za zatrjevana dejanja ne bi bilo prič. Nasprotno pa so se vse priče strinjale, da je bilo zdravje osebe OZ skrb vzbujajoče. Razšla naj bi se z nekdanjim partnerjem, kar naj bi jo zelo prizadelo, nato pa naj bi precej shujšala. Oseba OZ naj bi poleg tega tudi želela čim prej karierno napredovati in naj bi manipulirala, s čimer je lahko škodila drugim. Prav tako naj bi imela težave s sprejemanjem kakršne koli kritike. Nazadnje je preiskovalni odbor osebi OZ priporočil, naj skuša okrepiti ekipni duh in znova zavzame pozitiven pristop.

16

Predsednik EIB je 16. oktobra 2015 na podlagi priporočil preiskovalnega odbora sprejel sporno odločbo, ki ji je je bilo priloženo poročilo preiskovalnega odbora.

17

Predsednik EIB je po sprejetju sporne odločbe preiskovalni odbor zaprosil za pojasnila zaradi morebitnega začetka disciplinskega postopka. Ta odbor je svoje končne pripombe podal 12. januarja 2016. Pritožnica je nato na podlagi člena 41 Pravilnika o osebju EIB vložila predlog za spravo.

18

Predsednik EIB je 29. junija 2016 v skladu s sklepi spravne komisije z dne 22. aprila 2016 ugotovil, da spravni postopek ni bil uspešen.

19

Pritožnica je 22. julija 2016 v sodnem tajništvu Sodišča za uslužbence vložila to tožbo, ki je bila najprej vpisana pod številko F‑37/16.

20

Obravnavana zadeva je bila v skladu s členom 3 Uredbe (EU, Euratom) 2016/1192 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o prenosu pristojnosti za odločanje o sporih med Evropsko unijo in njenimi uslužbenci na prvi stopnji na Splošno sodišče (UL 2016, L 200, str. 137) prenesena na Splošno sodišče v stanju, v kakršnem je bila 31. avgusta 2016. Ta zadeva je bila vpisana pod številko T‑607/16.

21

Oseba OZ je Splošnemu sodišču predlagala, naj:

22

Oseba OZ je v utemeljitev tožbe v bistvu navedla dva razloga.

23

Prvi tožbeni razlog se je nanašal na kršitev pravil preiskovalnega postopka in procesnih pravic iz člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane 4. novembra 1950 v Rimu (v nadaljevanju: EKČP), in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ker naj v postopku preiskave ne bi bilo upoštevanih več faz.

24

Drugi tožbeni razlog se je nanašal na kršitev člena 8 EKČP in člena 7 Listine, ker naj bi bila poročilo preiskovalnega odbora in sporna odločba utemeljena z razlogi, ki po mnenju osebe OZ spadajo v njeno zasebno življenje, zlasti tiste v zvezi z njenim psihičnim zdravjem, in ki naj za predmet preiskave ne bi bili pomembni.

25

Splošno sodišče je 13. julija 2017 izdalo izpodbijano sodbo, s katero je zavrnilo tožbo osebe OZ in ji naložilo plačilo stroškov.

26

Splošno sodišče je v sodbi v celoti zavrnilo odškodninske zahtevke pritožnice, saj je menilo, da nobeden od njenih očitkov ne pomeni nezakonitega ravnanja, ki bi ga bilo mogoče očitati EIB. Dalje, Splošno sodišče je ob upoštevanju, da je pritožnica trdila, da se zatrjevana nezakonita ravnanja, ki jih je navedla v utemeljitev predlogov za razglasitev ničnosti, ujemajo z ravnanji, ki jih je očitala EIB v okviru odškodninskih zahtevkov, razsodilo, da je treba tudi navedena predloga za razglasitev ničnosti in torej tožbo v celoti zavrniti.

27

Oseba OZ Sodišču s pritožbo predlaga, naj:

28

EIB Sodišču predlaga, naj:

29

Ugotoviti je treba, da pritožnica Sodišču med drugim predlaga, naj zadevo vrne EIB, da ta ponovno začne postopek preiskave in da predsednik EIB sprejme novo odločbo, v kateri bodo upoštevani njeni predlogi.

30

Vendar je treba ugotoviti, da pritožnica v utemeljitev teh predlogov ne navaja nobenega razloga. Pritožba pa ne more pripeljati do razlage, v skladu s katero bi se njena utemeljitev lahko štela za pritožbeni razlog ali trditve, podane zoper izpodbijano sodbo.

31

Zato ta predlog ni dopusten.

32

EIB poleg tega meni, da je pritožba v celoti nedopustna, ker, prvič, v njej ni navedena nobena konkretna točka izpodbijane sodbe, in drugič, pritožnica zgolj ponavlja trditve, ki jih je navedla že v tožbi na prvi stopnji.

33

V zvezi s tem je treba spomniti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso zlasti iz člena 168(1)(d) in člena 169(2) Poslovnika Sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti izpodbijane elemente sodbe, katere razveljavitev se predlaga, ter pravne trditve, ki ta predlog posebej utemeljujejo. Pritožba, v kateri so samo ponovljeni ali dobesedno povzeti razlogi in trditve, ki so bili navedeni pred Splošnim sodiščem, ne ustreza zahtevam po obrazložitvi, ki izhajajo iz teh določb (glej v tem smislu sodbi z dne 17. maja 2017, Portugalska/Komisija, C‑338/16 P, EU:C:2017:382, točka 19 in navedena sodna praksa, in z dne 20. decembra 2017, Comunidad Autónoma de Galicia in Retegal/Komisija, C‑70/16 P, EU:C:2017:1002, točka 48 in navedena sodna praksa).

34

Kadar pa pritožnik izpodbija to, kako je Splošno sodišče razlagalo ali uporabilo pravo Unije, se pravna vprašanja, obravnavana na prvi stopnji, lahko ponovno obravnavajo v pritožbenem postopku. Če namreč pritožnik pritožbe v tem smislu ne bi mogel utemeljiti z razlogi in trditvami, ki jih je že navedel pred Splošnim sodiščem, bi pritožbeni postopek deloma izgubil smisel (sodba z dne 17. maja 2017, Portugalska/Komisija, C‑338/16 P, EU:C:2017:382, točka 20 in navedena sodna praksa).

35

V obravnavanem primeru v pritožbi v nasprotju s trditvami EIB ne gre le za ponavljanje trditev, ki so bile že podane na prvi stopnji. Trditve so usmerjene zoper obrazložitev izpodbijane sodbe, pri čemer se ta izpodbija z vidika spoštovanja temeljnih pravic, na katere se sklicuje pritožnica, zato lahko Sodišče na njihovi podlagi opravi nadzor. Poleg tega so v pritožbi v nasprotju s trditvami EIB navedene sporne točke izpodbijane sodbe.

36

Zato je pritožba, razen predloga, navedenega v točki 29 te sodbe, dopustna.

37

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri razloge, pri čemer se prvi na kršitev člena 47 Listine in člena 6 EKČP, drugi na kršitev člena 7 Listine in člena 8 EKČP, tretji pa na odklonitev sodnega varstva.

38

Najprej je treba opozoriti, da Uniji ni mogoče pripisati odgovornosti na podlagi EKČP, dokler ni njena pogodbena stranka. Vendar pa iz člena 52(3) Listine izhaja, da sta vsebina in obseg pravic, ki sta zagotovljena z Listino, enaka vsebini in obsegu ustreznih členov EKČP.

39

V teh okoliščinah je treba prvi, drugi in tretji pritožbeni razlog obravnavati izključno z vidika določb Listine.

40

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom, ki je razdeljen na štiri dele, Splošnemu sodišču očita, prvič, da je napačno določilo obseg njenih procesnih pravic, drugič, da ni sankcioniralo nespoštovanja rokov, ki veljajo za preiskovalni postopek, tretjič, da je napačno presodilo pravilno sestavo preiskovalnega odbora, in četrtič, da je zavrnilo njene trditve, s katerimi je prerekala zaupno obravnavo njene pritožbe.

41

Na prvem mestu pritožnica s prvim delom prvega pritožbenega razloga, ki se nanaša na napačno določitev obsega njenih procesnih pravic, Splošnemu sodišču v bistvu očita, da v točkah od 52 do 54 izpodbijane sodbe ni upoštevalo načel, ki izhajajo iz pravice do poštenega sojenja, zlasti načel kontradiktornosti in enakosti orožij, ker je presodilo, da preiskovalni odbor s tem, da ji ni dovolil, da se seznani z izjavami osebe, obdolžene nadlegovanja, in prič te osebe, ki so bile med preiskavo zaslišane, in tudi ne, da v zvezi s temi izjavami, ki so bile podlaga za zavrnitev njene pritožbe, poda svoje mnenje, medtem ko so bile izjave pritožnice v obliki povzetka tej osebi posredovane, da je o njih lahko zavzela stališče, ni ravnal nezakonito.

42

Na drugem mestu pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je napačno uporabilo pravo s tem, da je menilo, da preiskovalni odbor nikakor ni bil dolžan pozvati vseh prič, ki so bile predlagane v okviru preiskave.

43

Na tretjem mestu pritožnica Splošnemu sodišču očita, da je napačno uporabilo pravo, ker je razsodilo, da je navedeni odbor zakonito zavrnil zdravniška poročila, ki jih je predložila.

44

EIB najprej izpodbija utemeljenost teh trditev s tem, da v bistvu trdi, da načelo enakosti orožij velja le takrat, kadar gre za stranke v sodnem postopku. Postopek, določen s politiko dostojanstva na delovnem mestu, pa naj bi bil upravni postopek. Splošno sodišče naj bi poleg tega pravilno razsodilo, da položaja pritožnice in osebe, obdolžene nadlegovanja, nista primerljiva in da so zato njune procesne pravice različne.

45

EIB dalje meni, da postopek pred preiskovalnim odborom ni sodni postopek, zato nobena določba od tega odbora ne zahteva, da pozove natančno določene priče ali da stranko, ki jih je predlagala, obvesti o tem, da te priče niso na voljo.

46

Nazadnje EIB v zvezi z zdravniškimi poročili, ki jih je predložila pritožnica, zatrjuje, da ta nimajo dokazne vrednosti, saj zdravniki niso bili neposredno seznanjeni z dejstvi, ampak so se zanašali le na trditve pritožnice.

47

Ugotoviti je treba, da pritožnica napačno meni, da sta preiskovalni odbor, ki poda mnenje, na katerega se opre predsednik EIB, in predsednik EIB organa, ki ju je mogoče izenačiti s „sodiščem“ v smislu člena 47 Listine.

48

Očitno je namreč, da niti preiskovalni organ, ki je ad hoc organ, katerega člane imenuje predsednik EIB, in ki na koncu preiskave sprejme nezavezujoča priporočila, niti predsednik EIB ne izpolnjujeta različnih meril, ki jih je Sodišče izoblikovalo v sodni praksi, za opredelitev pojma „sodišče“ v smislu člena 47 Listine (v zvezi s pojmom „sodišče“ glej zlasti sodbo z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C‑64/16, EU:C:2018:117, točka 38 in navedena sodna praksa). Zato ju niti vsakega zase niti skupaj ni mogoče šteti za „z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče“ v smislu tega člena 47.

49

Iz tega sledi, da se v obravnavani zadevi člen 47 Listine ne uporablja in da se zato pritožnica v utemeljitev prvega dela prvega pritožbenega razloga ne more sklicevati na kršitev tega člena.

50

Vendar je Splošno sodišče ugotovilo, kot je razvidno iz točk 52 in 53 izpodbijane sodbe, da se lahko domnevna žrtev v okviru postopka, kot je ta v obravnavani zadevi, na podlagi načela dobrega upravljanja sklicuje na pravico do izjave.

51

Člen 41 Listine, naslovljen „Pravica do dobrega upravljanja“, v odstavku 1 določa, da ima vsakdo pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.

52

Poleg tega ta člen 41 v odstavku 2 določa zlasti pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo prizadene, pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti ter obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži.

53

Natančneje, pravica do izjave zagotavlja, da ima vsaka oseba možnost, da ustrezno in učinkovito poda svoje stališče v upravnem postopku, in to pred sprejetjem vsake odločbe, ki bi lahko negativno vplivala na njene interese (glej zlasti sodbi z dne 22. novembra 2012, M., C‑277/11, EU:C:2012:744, točka 87, in z dne 11. decembra 2014, Boudjlida, C‑249/13, EU:C:2014:2431, točka 36).

54

Zato mora Sodišče preveriti, ali je Splošno sodišče s tem, da je v točki 54 izpodbijane sodbe razsodilo, da preiskovalni odbor ni storil nobene nezakonitosti v zvezi s pravico do izjave, ki izhaja iz načela dobrega upravljanja, napačno uporabilo pravo.

55

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je sporna odločba, ker je bila z njo zavrnjena pritožba pritožnice, posamični ukrep, sprejet v zvezi z njo in ki jo je prizadel v smislu člena 41(2) Listine.

56

Iz tega sledi, da sta bila preiskovalni odbor, preden je svoja priporočila posredoval predsedniku EIB, in vsekakor tudi predsednik EIB, preden je sprejel odločbo, ki je prizadela pritožnico, dolžna spoštovati njeno pravico do izjave kot pritožnice.

57

Pritožnica je zlasti imela pravico, da se ji – zato da bi lahko učinkovito predstavila svoja stališča – posreduje vsaj povzetek izjav osebe, obdolžene nadlegovanja, in drugih zaslišanih prič, in sicer v delu, v katerem se je preiskovalni odbor oprl na te izjave pri pripravi priporočil predsedniku EIB, na podlagi katerih je ta sprejel sporno odločbo, pri čemer je treba pri posredovanju tega povzetka, kadar je to primerno, spoštovati legitimne interese zaupnosti.

58

V obravnavani zadevi ni sporno, da je pritožnica podala izjavo le na začetku postopka preiskave. Nasprotno pa ni podala izjave niti preden je preiskovalni odbor svoja priporočila posredoval predsedniku EIB niti preden je zadnjenavedeni sprejel sporno odločbo.

59

Iz tega sledi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni ugotovilo, da je bilo to, da pritožnici ni bil posredovan niti povzetek izjav osebe, obdolžene nadlegovanja, in drugih prič, ter to, da se pritožnica v zvezi s temi izjavami ni mogla izjaviti, zaradi česar tudi ni mogla pripraviti upoštevnih stališč v zvezi z njihovo vsebino, preden je preiskovalni odbor svoja stališča posredoval predsedniku EIB, in prav tako tudi ne, preden je zadnjenavedeni sprejel sporno odločbo, ki jo je prizadela, v nasprotju z zahtevami iz člena 41 Listine.

60

Ne da bi bilo treba preučiti druge trditve, ki jih pritožnica navaja v okviru prvega dela prvega pritožbenega razloga, in druge dele tega pritožbenega razloga, je treba izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, v katerem so bili z njo zavrnjeni, prvič, odškodninska zahtevka iz tožbe pritožnice, utemeljena na odgovornosti EIB za domnevne nezakonitosti, storjene v okviru postopka preiskave, vključno z nespoštovanjem pravice pritožnice, da se o njeni zadevi pravično odloči, in drugič, predlog za razglasitev ničnosti iz te tožbe.

61

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na napačno uporabo prava, ki naj bi jo storilo Splošno sodišče, ker je menilo, da preiskovalni odbor s tem, da je v svoje poročilo o preiskavi vključil nekatere elemente iz zasebnega življenja pritožnice, ni kršil člena 7 Listine. Tretji pritožbeni razlog se nanaša na to, da je Splošno sodišče pritožnici odklonilo sodno varstvo.

62

Ker ta pritožbena razloga temeljita na trditvah, ki se deloma prekrivajo, ju je treba obravnavati skupaj.

63

Pritožnica v bistvu trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi člena 7 Listine, ki se nanaša na pravico do spoštovanja zasebnega življenja, ker je napačno menilo, da EIB s tem, da iz poročila preiskovalnega odbora ni izbrisala navedb elementov iz njenega zasebnega življenja, ki naj bi bili pretirani, neupoštevni in zunaj področja pristojnosti preiskovalnega odbora, ni ravnala napačno. Pritožnica v zvezi s tem navaja zlasti dejstvo, da so v tem poročilu navedbe o njenem zapletenem odnosu s takratnim vodjo oddelka, o njenih težavah sprejemanja kakršne koli kritike in o njeni nestrpnosti v zvezi s kariernim napredovanjem, pri čemer ti elementi po njenem mnenju niso neposredno nujni za ugotovitev, ali je bila žrtev spolnega nadlegovanja. Trdi, da se je s temi navedbami poleg tega škodilo njenemu zdravju, kar naj bi bilo jasno razvidno iz novega zdravniškega poročila.

64

EIB vse te trditve prereka.

65

Pravica do spoštovanja zasebnega življenja iz člena 7 Listine ni absolutna. Ta pravica je lahko omejena z omejitvami, kot so te iz obravnavane zadeve, če se z njimi dejansko izpolnjujejo cilji splošnega interesa, ki jim sledi Unija, in če glede na želeni cilj ne pomenijo nesorazmernega posega.

66

V zvezi s tem ni sporno, da se s spornim postopkom uresničuje cilj v splošnem interesu, in sicer ugotovitev domnevnega nadlegovanja, zlasti spolnega, ki posega v človekovo dostojanstvo.

67

Zato je treba preučiti, ali je to, da so bili v poročilo preiskovalnega odbora in v sporno odločbo vključeni elementi, ki spadajo na področje zasebnega življenja pritožnice, ki naj bi bili pretirani in neupoštevni, glede na želeni cilj nesorazmerna omejitev pravice do spoštovanja zasebnega življenja.

68

V zvezi s tem je Splošno sodišče v točki 71 izpodbijane sodbe najprej ugotovilo, da so bili ti različni elementi neposredne navedbe izjav prič in da so se z navedbo teh izjav izpostavili elementi, na katere se je preiskovalni odbor oprl pri pripravi priporočil.

69

Dalje, Splošno sodišče je v točki 72 izpodbijane sodbe presodilo, da preiskovalni odbor v nasprotju s trditvami pritožnice ni sprejel sklepov ali ugotovitev o njenem zdravstvenem stanju, ampak je le povzel izjave prič. Preiskovalni odbor namreč iz teh izjav ni izpeljal nobenih zaključkov v zvezi z zdravstvenim stanjem.

70

Splošno sodišče je nazadnje v točki 74 izpodbijane sodbe menilo, da je bilo poročilo preiskovalnega odbora vsekakor interni dokument, ki je bil naslovljen le na predsednika EIB ter na obe stranki iz postopka, in da torej ni bil namenjen razširjanju.

71

Ob upoštevanju navedenega navedba elementov iz zasebnega življenja pritožnice, ki so bili vključeni v poročilo preiskovalnega odbora in sporno odločbo, očitno ni bila pretirana in neupoštevna.

72

Zato Splošno sodišče glede na člen 7 Listine s tem, da je razsodilo, da EIB z vključitvijo zgoraj navedenih elementov v to poročilo in to odločbo ni ravnala nezakonito, ni napačno uporabilo prava.

73

Nazadnje, pritožnica se v zvezi z domnevno nastalo škodo zaradi navedb v zvezi z njenim zdravjem sklicuje na novo zdravniško poročilo psihoterapevta, ki je bilo izdano julija 2016, torej po tem, ko je preiskovalni odbor pripravil poročilo. V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da pritožnica Splošnemu sodišču v pritožbi ne očita, da ni upoštevalo navedenega zdravniškega poročila.

74

Iz tega sledi, da je treba drugi in tretji pritožbeni razlog zavrniti.

75

Sodišče lahko v skladu s členom 61, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča Evropske unije v primeru razveljavitve odločitve Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.

76

Spomniti je namreč treba, da kršitev pravice do obrambe, zlasti pravice osebe do izjave, v skladu z ustaljeno sodno prakso povzroči razglasitev ničnosti odločbe, sprejete v postopku, le če bi bil izid tega postopka, če te kršitve ne bi bilo, drugačen (sodbi z dne 10. septembra 2013, G. in R., C‑383/13 PPU, EU:C:2013:533, točka 38, in z dne 3. julija 2014, Kamino International Logistics in Datema Hellmann Worldwide Logistics, C‑129/13 in C‑130/13, EU:C:2014:2041, točka 79).

77

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče – kot je razvidno iz točke 59 te sodbe – napačno uporabilo pravo, ker ni ugotovilo, da je bilo to, da pritožnici ni bil posredovan niti povzetek izjav osebe, obdolžene nadlegovanja, in drugih prič, ter to, da se pritožnica v zvezi s temi izjavami ni mogla izjaviti, zaradi česar tudi ni mogla pripraviti upoštevnih stališč v zvezi z njihovo vsebino, preden je preiskovalni odbor svoja stališča posredoval predsedniku EIB, in prav tako tudi ne, preden je zadnjenavedeni sprejel sporno odločbo, ki jo je prizadela, v nasprotju z zahtevami iz člena 41 Listine.

78

Ta nepravilnost je neizogibno vplivala tako na vsebino poročila preiskovalnega odbora kot na vsebino sporne odločbe, zato bi lahko to poročilo in ta odločba razumno pripeljala do drugačnega rezultata.

79

Ker pa je navedeno poročilo v razmerju do navedene odločbe le pripravljalni akt, ga ni mogoče šteti za izpodbojni akt in torej tudi ne razglasiti za ničnega, zato je treba za nično razglasiti le sporno odločbo.

80

V zvezi z odškodninskima zahtevkoma, ki sta navedena v točki 60 te sodbe, je treba ugotoviti, prvič, da je razglasitev ničnosti sporne odločbe ustrezno povračilo za vso nepremoženjsko škodo, ki je pritožnici lahko nastala v obravnavani zadevi.

81

Ker sta odškodninska zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode torej brezpredmetna, o tem vprašanju ni treba odločiti (glej v tem smislu sodbo z dne 9. julija 1987, Hochbaum in Rawes proti Komisiji, 44/85, 77/85, 294/85 in 295/85, EU:C:1987:348, točka 22).

82

Drugič, glede odškodninskega zahtevka, s katerim se zahteva, naj se EIB naloži, da tožeči stranki plača znesek 977 EUR (vključno z DDV) in pavšalni znesek 5850 EUR iz naslova nastalih zdravstvenih stroškov, je treba ugotoviti, da se ni niti zatrjevalo niti dokazalo, da je med nezakonitim ravnanjem EIB, ugotovljenim v točki 77 te sodbe, in temi zdravstvenimi stroški, podana kakršna koli vzročna zveza. Pritožnica je namreč v tožbi na prvi stopnji trdila, da so ti zdravstveni stroški „neposredna posledica“ spolnega nadlegovanja, ki naj bi ga bila deležna. Poleg tega je ta predlog, kar zadeva „pavšal“ v višini 5850 EUR za prihodnje zdravstvene stroške, ki ga zahteva pritožnica, vsekakor podan prezgodaj, saj takšni stroški še niso nastali.

83

V teh okoliščinah je treba odškodninski zahtevek, naveden v prejšnji točki te sodbe, zavrniti.

84

Sodišče v skladu s členom 184(2) Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu.

85

V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

86

Ker EIB s svojimi predlogi v bistvenem ni uspela, ji je treba naložiti, da poleg svojih stroškov na predlog osebe OZ nosi tudi njene stroške tako iz postopka na prvi stopnji kot iz pritožbenega postopka.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: