Zadeva C-138/09

Todaro Nunziatina & C. Snc

proti

Assessorato del Lavoro, della Previdenza Sociale, della Formazione Professionale e dell’Emigrazione della regione Sicilia

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo

Tribunale ordinario di Palermo)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Državne pomoči – Odločbe Komisije – Razlaga – Pomoči, ki jih je dežela Sicilija dodelila podjetjem, ki so sklenila pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ali so take pogodbe spremenila v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – Rok za dodelitev pomoči – Proračunske omejitve – Zamudne obresti – Nedopustnost“

Povzetek sodbe

1.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Očitno nepomembno vprašanje

2.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Pristojnost nacionalnega sodišča – Ugotavljanje in presoja dejstev

(člen 234 ES)

3.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Sistem pomoči za spodbujanje poklicnega usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest v regiji

(člen 88(3) ES)

4.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Obstoječe in nove pomoči – Opredelitev kot nova pomoč

(člen 88 ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 1(c))

5.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Sistem pomoči, ki določa maksimalni proračunski znesek

6.        Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrti pomoči – Priglasitev Komisiji – Odločba Komisije o nenasprotovanju – Zamudne obresti v primeru zamude pri izplačilu pomoči, ki tečejo od datuma odločbe Komisije

(člen 88(3) ES)

1.        Sodišče lahko odloči, da se ne bo izreklo o vprašanju za predhodno odločanje glede presoje veljavnosti akta Skupnosti, če je očitno, da ta presoja, za katero je zaprosilo predložitveno sodišče, ni v nobeni zvezi z resničnim dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari.

(Glej točko 16.)

2.        Le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, lahko glede na posebnosti zadeve presodi o potrebi po sprejetju predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in o ustreznosti vprašanj, ki jih postavi Sodišču.

(Glej točko 25.)

3.        Odločbo Komisije o nenasprotovanju sistemu pomoči za spodbujanje poklicnega usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest v regiji, ki ga sestavljata, prvič, dodelitev subvencije za plače delavcev, zaposlenih na podlagi pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi, za ves čas trajanja pogodbe, če so se ti delavci zaposlili v določenem obdobju, in drugič, dodelitev degresivne subvencije za plače delavcev, če se taka pogodba v njenih prvih treh letih spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če je do navedene spremembe prišlo med tem obdobjem in če se nanaša na delavce, ki so se zaposlili pred tem obdobjem, je treba razlagati tako, da je priznala združljivost s skupnim trgom za sistem pomoči, ki ga sestavljata ta dva ukrepa, ki ju ni mogoče kumulirati in glede katerih mora dogodek, ki je podlaga za pomoč, in sicer zaposlitev delavca ali sprememba pogodbe v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, nastati pred iztekom navedenega obdobja, izplačila na njuni podlagi pa se lahko nadaljujejo po tem datumu, če to ni v nasprotju z nacionalnimi proračunskimi in finančnimi predpisi, ki se uporabljajo, in če se spoštuje znesek proračunskih sredstev, ki ga je odobrila Komisija.

(Glej točke 29, 30 in od 34 do 38 ter točko 1 izreka.)

4.        Člen 1 Odločbe 2003/195 o sistemu pomoči za zaposlovanje v Siciliji je treba razlagati tako, da sistem pomoči, s katerim je Italija nameravala podaljšati obdobje uporabe predhodno odobrenega sistema pomoči za spodbujanje poklicnega usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest, pomeni novo pomoč, ki je ločena od tiste, za katero je Komisija že podala odobritev. Odločba torej nasprotuje dodelitvi subvencij za vsakršno zaposlitev delavcev na podlagi pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ali spremembe pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki so se zgodile po prenehanju veljavnosti sistema pomoči, ki ga je odobrila Komisija.

Ker je treba namreč ukrepe, sprejete po začetku veljavnosti Pogodbe, katerih namen je dodelitev ali sprememba pomoči – pri čemer se spremembe nanašajo na obstoječe pomoči ali začetne načrte, o katerih je bila obveščena Komisija – šteti za nove pomoči, je Italija s tem, da je določila povišanje zneska, namenjenega sistemu pomoči, ter podaljšanje obdobja za veljavnost pogojev za dodelitev tega sistema pomoči, ustvarila novo pomoč, ki ni pomoč iz odločbe o nenasprotovanju glede prejšnjega sistema pomoči.

(Glej točki 46, 47 in točko 2 izreka.)

5.        V primeru sistema pomoči, ki ga je odobrila Komisija in za katerega je določen znesek proračunskih sredstev, je dolžnost zadevne države članice, da določi, katera stranka v postopku pred nacionalnim sodiščem v zvezi s pomočjo iz navedenega sistema mora predložiti dokaz o tem, da proračunska sredstva, namenjena zadevnim ukrepom, niso bila porabljena.

Ob neobstoju skupnostne ureditve na tem področju je namreč naloga nacionalnega pravnega reda vsake države članice določiti način in pravila za dokazovanje, da proračunska sredstva, namenjena za sistem pomoči, dovoljen z odločbo Komisije, niso bila prekoračena.

Vendar je treba poudariti, da morajo biti nacionalni organi sposobni pojasniti, zlasti na zahtevo Komisije, stanje izplačil na podlagi sistema pomoči, če se je Komisija izrekla o sistemu, za katerega je država članica določila maksimalni proračunski znesek, ki ga je mogoče posamično nameniti upravičencem na podlagi navedenega sistema.

(Glej točki 54 in 55 ter točko 3 izreka.)

6.        V členu 88(3), prvi stavek, ES je določena obveznost držav članic, da priglasijo načrte za dodelitev ali spremembo pomoči. V skladu s členom 88(3), drugi stavek, ES Komisija nemudoma sproži postopek iz člena 88(2) ES, če meni, da priglašeni načrt ni združljiv s skupnim trgom glede na člen 87 ES. V skladu s členom 88(3), zadnji stavek, ES država članica, ki namerava dodeliti pomoč, ne sme izvajati predlaganih ukrepov, dokler v navedenem postopku ni sprejeta dokončna odločitev Komisije.

S prepovedjo iz te določbe se poskuša zagotoviti, da pomoč ne učinkuje, dokler Komisija nima na voljo razumnega roka za podrobno proučitev načrta in, če je to potrebno, za uvedbo postopka iz odstavka 2 istega člena.

Na podlagi odločbe Komisije o nenasprotovanju sistemu pomoči je ta združljiv s skupnim trgom šele od datuma navedene odločbe, tako da je prepozno izplačilo pomoči podlaga za obračun obresti samo za zneske pomoči, ki so bili dolgovani po tem datumu.

Poleg tega znesek morebitnih zakonitih zamudnih obresti ob zamudi pri izplačilu pomoči, ki so bile odobrene z odločbo Komisije, dolgovan za obdobje po tej odločbi, ne more biti vključen v znesek proračunskih sredstev, ki je bil odobren s to odločbo. Obrestna mera in izvedbena pravila spadajo v nacionalno pravo.

(Glej točke od 58 do 62 in točko 4 izreka.)

SODBA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 20. maja 2010(*)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Državne pomoči – Odločbe Komisije – Razlaga – Pomoči, ki jih je dežela Sicilija dodelila podjetjem, ki so sklenila pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ali so take pogodbe spremenila v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – Rok za dodelitev pomoči – Proračunske omejitve – Zamudne obresti – Nedopustnost“

V zadevi C‑138/09,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Tribunale ordinario di Palermo (Italija) z odločbo z dne 23. januarja 2009, ki je prispela na Sodišče 15. aprila 2009, v postopku

Todaro Nunziatina & C. Snc

proti

Assessorato del Lavoro, della Previdenza Sociale, della Formazione Professionale e dell’Emigrazione della regione Sicilia,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi J.-C. Bonichot, predsednik senata, C. Toader, sodnica, K. Schiemann, P. Kūris (poročevalec) in L. Bay Larsen, sodniki,

generalni pravobranilec: N. Jääskinen,

sodna tajnica: R. Şereş, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 3. marca 2010,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Assessorato del Lavoro, della Previdenza Sociale, della Formazione Professionale e dell’Emigrazione della regione Sicilia G. Palmieri, zastopnica, skupaj s F. Areno, avvocato dello Stato,

–        za Todaro Nunziatina & C. Snc G. Bentivegna, odvetnik,

–        za Evropsko komisijo D. Grespan, zastopnik,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Odločbe Komisije SG (95) D/15975 z dne 11. decembra 1995 v zvezi z deželnim zakonom dežele Sicilije št. 27 z dne 15. maja 1991 o ukrepih za zaposlovanje (državna pomoč NN 91/A/95) (v nadaljevanju: odločba iz leta 1995) in Odločbe Komisije 2003/195/ES z dne 16. oktobra 2002 o sistemu državne pomoči, ki ga Italija namerava izvajati za zaposlovanje v deželi Siciliji – C 56/99 (prej N 668/97) (UL 2003, L 77, str. 57) ter na veljavnost teh odločb.

2        Ta predlog je bil vložen v sporu med družbo Todaro Nunziatina & C. Snc (v nadaljevanju: Todaro Nunziatina) s sedežem na Siciliji (Italija) in Assessorato del Lavoro, della Previdenza Sociale, della Formazione Professionale e dell’Emigrazione della regione Sicilia (v nadaljevanju: uprava) zaradi plačila 45.320,64 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, dolgovanih na podlagi subvencij iz člena 10 deželnega zakona dežele Sicilije št. 27 z dne 15. maja 1991 o ukrepih za zaposlovanje (GURS št. 25 z dne 18. maja 1991, v nadaljevanju: zakon 27/91).

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

3        Člen 1(c) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] (UL L 83, str. 1) določa:

„V tej uredbi:

[…]

(c)      ‚nova pomoč‘ pomeni vsako pomoč, to je sheme pomoči ali individualno pomoč, ki ni veljavna pomoč, vključno s spremembami veljavne pomoči“.

4        Komisija Evropskih skupnosti v odločbi iz leta 1995 ni ugovarjala ukrepom pomoči, določenim z zakonom št. 27/91, ker je menila, da so ti združljivi s Pogodbo ES. Komisija je v navedeni odločbi zadevno državo članico še pozvala, naj zadevni zakon ponovno priglasi, če bi te pomoči refinancirala po letu 1997.

5        Komisija je v točki 10 obrazložitve Odločbe 2003/195 poudarila, da „se člen 11(1) [deželnega zakona dežele Sicilije št. 16 z dne 27. maja 1997 o odobritvi uporabe rezerv iz splošnih sredstev deželnega proračuna za leto 1997 (GURS št. 27 z dne 31. maja 1997, v nadaljevanju: zakon 16/97)] nanaša na refinanciranje sistema pomoči (NN 91/A/95), uvedenega s členom 10 [zakona 27/91], ki ga je Komisija odobrila 14. novembra 1995 in ki je nehal veljati konec leta 1996, za leti 1997 in 1998.“

6        Člen 1 Odločbe 2003/195 določa:

„Sistem pomoči, določen v členu 11(1) deželnega zakona dežele Sicilije št. 16 z dne 27. maja 1997, ki ga Italija namerava izvesti, ni združljiv s skupnim trgom.

Izvedba navedenega sistema zato ni mogoča.“

 Nacionalna ureditev

7        Členi od 9 do 11 zakona 27/91 določajo različne oblike pomoči za zaposlovanje na Siciliji.

8        Člen 10 zakona 27/91 med drugim določa:

„1.      Deželni odbor za delo, socialno varnost, poklicno usposabljanje in odseljevanje lahko tudi v okviru sporazumov, predvidenih v členu 8 deželnega zakona št. 35 z dne 8. novembra 1988, podjetjem, ki poslujejo na področjih obrtništva, turizma in okolja, in delodajalcem, ki so vpisani v strokovne registre in zaposlujejo s pogodbami o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi v smislu člena 3 uredbe‑zakona št. 726 z dne 30. oktobra 1984, preoblikovanega z zakonom št. 863 z dne 19. decembra 1984, na podlagi projektov, ki jih predhodno odobri Commissione regionale per l’impiego (deželna komisija za zaposlovanje), dodeli subvencije za plače v višini:

(a) 30 odstotkov plače, pripadajoče na podlagi panožnih kolektivnih pogodb, za celotno obdobje trajanja pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi. Ta odstotek se dvigne na 50 odstotkov, če so zaposlitve namenjene izvajanju projektov v skladu s sporazumi iz člena 8 deželnega zakona št. 35 z dne 8. novembra 1988, oziroma v primerih iz člena 9(2);

(b) 50, 40 oziroma 25 odstotkov plače, pripadajoče na podlagi panožnih kolektivnih pogodb, v tem zaporedju za prvo, drugo oziroma tretje leto, v primeru zadržanja delavcev, zaposlenih s pogodbo o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi, v delovnem razmerju za nedoločen čas. Subvencija se zviša na 65, 50 oziroma 50 odstotkov, v tem zaporedju za prvo, drugo oziroma tretje leto, v primerih iz člena 9(2).

2.      Določbe iz prvega odstavka se uporabljajo za zaposlitve s pogodbo o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi, izvedene v obdobju med prvim dnem naslednjega meseca po tistem, ko je začel veljati ta zakon, in 31. decembrom 1996, ter ob pogoju, da podjetja v dvanajstih mesecih pred tem niso zmanjšala števila zaposlenih. Določbe iz prvega odstavka veljajo tudi – omejeno na ukrepe iz točke (b) – če se v navedenem obdobju delavci, ki so bili pred navedenim obdobjem zaposleni na podlagi pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi, zadržijo v delovnem razmerju za nedoločen čas.

[…]“

9        Člen 11(1) zakona 16/97 določa:

„Za namene iz člena 10 zakona [27/91] so za proračunsko leto 1997 odobreni nadaljnji odhodki v višini 82.000 milijonov ITL (postavka 33709). Rok 31. december 1999 iz člena 69 deželnega zakona št. 6 z dne 7. marca 1997 se nanaša tudi na ukrepe iz členov 9 in 10 deželnega zakona [27/91] s spremembami in dopolnitvami.“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

10      Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je družba Todaro Nunziatina pri upravi vložila prošnjo za pomoč na podlagi člena 10(1)(a) in (b) zakona 27/91 za zaposlitev dveh delavcev na podlagi pogodb o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi, ki sta bili pozneje spremenjeni v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato je vložila šest zahtevkov za subvencije, ki se nanašajo na obdobje od 1. junija 1996 do 30. septembra 1999.

11      Ker ji uprava zahtevanih pomoči ni izplačala, je družba Todaro Nunziatina proti njej vložila tožbo pri Tribunale ordinario di Palermo za plačilo 45.320,64 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Uprava temu zahtevku nasprotuje in v bistvu trdi, da te pomoči ne more odobriti zaradi Odločbe 2003/195.

12      V teh okoliščinah je Tribunale ordinario di Palermo prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.      Ali je [Komisija] z [odločbo iz leta 1995], s katero je odobrila uporabo sistema pomoči (št. NN 91/A/95), ki ga je uvedla dežela Sicilija s členom 10 [zakona 27/91] in ki je določal mehanizem subvencij za najmanj dve in največ pet let (dve leti za zaposlitev s pogodbo o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ter največ tri leta pri spremembi pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas), nameravala:

–        dopustiti tako skupno časovno in finančno prilagajanje ugodnosti (dve leti + tri leta) ali pa

–        izključno in alternativno odobriti dodeljevanje subvencij za zaposlitve s pogodbami o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi (za njihovo dveletno trajanje) ali dodeljevanje subvencij za delavce, ki so najprej sklenili pogodbo o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi, ta pa se je nato spremenila v pogodbo za nedoločen čas (za predvidena tri leta po spremembi)?

2.      Ali naj se proračunsko leto 1997 kot rok za izvedbo državne pomoči, ki ga je [Komisija] določila z [odločbo iz leta 1995] o odobritvi sistema, uvedenega s členom 10 [zakona 27/91], razume:

–        kot rok za začetno napoved odhodkov za pomoči, v vsakem primeru namenjene izplačilu v poznejših letih (glede na zgoraj navedene različne mogoče razlage odobrenih pomoči), ali pa

–        kot končni rok za dejansko izplačilo subvencij, ki ga izvedejo pristojni deželni organi?

3.      Ali je zato za zaposlitev s pogodbo o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi v smislu člena 10 [zakona 27/91], izvedeno na primer 1. januarja 1996, torej med obdobjem uporabe pomoči, določenim v [odločbi iz leta 1995], dežela Silicija smela (in morala) konkretno uporabiti obravnavani sistem pomoči za vsa odobrena leta (to je dve leti + tri leta), in to celo takrat, ko je kot v navedenem primeru uporaba odobrenega sistema pomenila dejansko izplačevanje subvencije vse do 31. decembra 2001 (to je 1996 + 5 let = 2001)?

4.      Ali je [Komisija] z Odločbo 2003/195 […], ki v členu 1 določa: ‚Sistem pomoči, določen v členu 11(1) [zakona 16/97], ki ga Italija namerava izvesti, ni združljiv s skupnim trgom. Izvedba navedenega sistema zato ni mogoča‘, nameravala:

–        zavrniti odobritev ‚novega‘ sistema pomoči iz člena 11 [zakona 16/97], ker ga je štela za ‚samostojni‘ sistem, katerega cilj je podaljšanje obdobja uporabe pomoči, uvedene s členom 10 [zakona 27/91], po 31. decembru 1996, tako da bi bili zajeti tudi odhodki za zaposlitve delavcev in/ali spremembe pogodb, izvedene v letih 1997 in 1998,

–        ali pa je bil cilj navedene odločbe deželi dejansko preprečiti pridobitev finančnih sredstev, da bi tako zadržala konkretno izplačilo državnih pomoči, uvedenih s členom 10 [zakona 27/91], tudi za zaposlitve delavcev in/ali spremembe pogodb, izvedene pred 31. decembrom 1996?

5.      Če je treba [Odločbo 2003/195] razlagati v skladu s prvo možnostjo iz četrtega vprašanja, ali je ta odločba združljiva z razlago člena [87 ES], ki jo je Komisija podala ob utemeljevanju podobnih primerov v zvezi z oprostitvami plačil prispevkov za socialno varnost pri pogodbah o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi, obravnavanih v Odločbi št. 2000/128/ES z dne 11. maja 1999 [v zvezi s sistemi pomoči, ki jih izvaja Italija in se nanašajo na ukrepe za zaposlovanje (UL 2000, L 42, str.1)] ([…], ki je izrecno navedena v obrazložitvi odločbe o nezdružljivosti iz leta 2002) in v Odločbi 2003/739/ES z dne 13. maja 2003 [o državni pomoči, ki jo Italija namerava izvajati za zaposlovanje v deželi Siciliji (UL L 267, str. 29)] […]?

6.      Če je treba [Odločbo 2003/195] razlagati v skladu z drugo možnostjo iz četrtega vprašanja, kako naj se razlaga prejšnja odločba, s katero so bili odobreni ukrepi pomoči, ob upoštevanju dvojnega pomena, ki se lahko pripiše pridevniku ‚nadaljnji‘: ‚nadaljnji glede na proračun, določen z odločbo Komisije‘, oziroma ‚nadaljnji glede na financiranje, ki ga je dežela določila le do proračunskega leta 1996‘?

7.      Nazadnje, katere pomoči Komisija šteje za zakonite in katere za nezakonite?

8.      Katera od strank v tem postopku [(Todaro Nunziatina ali uprava)] mora dokazati, da proračun, ki ga je določila Komisija, ni bil prekoračen?

9.      Ali je treba pri ugotavljanju prekoračitve proračuna, ki je bil sprva odobren z [odločbo iz leta 1995], upoštevati morebitne zakonske zamudne obresti, priznane podjetjem zaradi zamude pri izplačilu subvencij, ki se štejejo za zakonite in dopustne, ali ne?

10.      Kolikšno obrestno mero je treba uporabiti, če je te obresti treba upoštevati pri odločanju, ali je bil proračun prekoračen?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Dopustnost drugega, petega in osmega vprašanja

 Dopustnost petega vprašanja

–       Stališča, predložena Sodišču

13      Komisija meni, da se to vprašanje nanaša na veljavnost Odločbe 2003/185. Po njenem mnenju želi predložitveno sodišče vedeti, ali je ta odločba v skladu z razlago člena 87 ES, ki jo je Komisija upoštevala v odločbah 2000/128 in 2003/739. Komisija v zvezi s tem opozarja, da peto vprašanje nima nobenega pomena za rešitev spora v postopku v glavni stvari.

14      Družba Todaro Nunziatina trdi, da to vprašanje ni pomembno za odločitev o zadevi v postopku v glavni stvari, ker se odločbi 2000/128 in 2003/739 nanašata na položaje, ki so drugačni od položaja v postopku v glavni stvari.

–       Presoja Sodišča

15      Vprašanje o presoji veljavnosti Odločbe 2003/195 je predložilo predložitveno sodišče.

16      V zvezi s tem lahko Sodišče odloči, da se ne bo izreklo o vprašanju za predhodno odločanje glede presoje veljavnosti akta Skupnosti, če je očitno, da presoja, za katero je zaprosilo predložitveno sodišče, ni v nobeni zvezi z resničnim dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari (sodba z dne 10. januarja 2006 v zadevi Cassa di Risparmio di Firenze in drugi, C‑222/04, ZOdl., str. I-289, točka 75 in navedena sodna praksa).

17      Odločba 2003/195 presoja združljivost člena 11(1) zakona 16/97 o refinanciranju sistema pomoči za leti 1997 in 1998, uvedenega s členom 10 zakona 27/91, ki je bil odobren z odločbo iz leta 1995, s členom 87 ES in naslednjimi.

18      Nasprotno pa Odločba 2000/128 presoja združljivost vseh pomoči za zaposlovanje, ki jih je Italijanska republika izvajala na državni ravni in ki niso pomoči iz Odločbe 2003/195, s členom 87 ES in naslednjimi ter ugotavlja, da so navedene pomoči deloma združljive s skupnim trgom.

19      Poleg tega tudi Odločba 2003/739 presoja – glede na člen 87 ES in naslednje – refinanciranje, za obdobje od leta 2000 do leta 2006, sistema pomoči za zaposlovanje v deželi Siciliji, ki ga je Komisija odobrila 25. februarja 1998 in temelji na deželnem zakonu 30/97, ki je za ustvarjanje novih delovnih mest določal pomoč v obliki popolne oprostitve plačila stroškov za največ šest let, ne glede na to, ali so bila povezana z naložbami.

20      Zaradi tega je treba ugotoviti, da predložitveno sodišče ni predložilo nobenega pojasnila glede različne razlage člena 87 ES, ki naj bi ju vsebovali zgoraj navedeni odločbi 2000/128 in 2003/739.

21      Vsekakor praksa odločanja Komisije v drugih zadevah, kot sta odločbi 2000/128 in 2003/739, ne more vplivati na veljavnost Odločbe 2003/195, ki jo je mogoče presojati le glede na objektivna pravila Pogodbe.

22      Zato je treba peto vprašanje razglasiti za nedopustno.

 Dopustnost drugega in osmega vprašanja

–       Stališča, predložena Sodišču

23      Družba Todaro Nunziatina meni, da drugo vprašanje ni dopustno, ker zahteva razlago nacionalne ureditve, ki je Sodišče ne more opraviti.

24      Komisija in uprava se sklicujeta na nedopustnost osmega vprašanja, ker ni mogoče jasno določiti vidika prava Skupnosti, katerega razlago predlaga predložitveno sodišče.

–       Presoja Sodišča

25      Spomniti je treba, da je le nacionalno sodišče, ki odloča v sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločitev, ki jo je treba sprejeti, pristojno za presojo, glede na posebnosti zadeve, o tem, ali za izdajo sodbe potrebuje predhodno odločbo, in o pomembnosti vprašanj, ki jih postavi Sodišču (glej zlasti sodbi z dne 17. junija 1999 v zadevi Piaggio, C‑295/97, Recueil, str. I-3735, točka 24 in navedena sodna praksa, in z dne 9. marca 2010 v zadevi ERG in drugi, C‑378/08, ZOdl., str. I-0000, točka 73).

26      Zadošča ugotoviti, prvič, da je drugo vprašanje glede razlage izraza „proračunsko leto 1997 kot rok za izvedbo državne pomoči“ povezano z odločbo iz leta 1995 in neposredno vpliva na rešitev spora o glavni stvari, in drugič, da osmo vprašanje ni brez vsake povezave z odločbo iz leta 1995, saj bi predložitvenemu sodišču omogočilo, da ugotovi proračunsko porabo za pomoči iz navedene odločbe.

27      Torej je treba na drugo in osmo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti.

 Prvo, drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje

28      Predložitveno sodišče s prvim, drugim in tretjim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, Sodišče sprašuje o razlagi odločbe iz leta 1995, da bi ugotovilo njen domet.

29      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je Komisija z odločbo iz leta 1995 odločila, da ne bo ugovarjala sistemu pomoči za zaposlovanje, določenim z zakonom 27/91.

30      Cilj tega sistema pomoči, ki ga je uvedla dežela Sicilija, je bil spodbujati poklicno usposabljanje in ustvarjanje novih delovnih mest. Uporabljati bi ga bilo treba od leta 1991, vendar ga je italijanska vlada na podlagi člena 88(3) ES priglasila Komisiji šele 18. maja 1995.

31      Za razlago odločbe iz leta 1995 je treba ne le proučiti samo besedilo, katerega povzetek je bil objavljen v Uradnem listu Evropskih skupnosti z dne 21. decembra 1995, temveč se je treba opreti tudi na priglasitev ukrepov italijanske vlade z dne 18. maja 1995.

32      Iz proučitve teh dokumentov je razvidno, da so tako priglašeni ukrepi pomoči ukrepi iz členov od 9 do 11 zakona 27/91, za katere je bila določena letna dodelitev proračunskih sredstev, da bi se zagotovilo njihovo financiranje.

33      Ob upoštevanju vprašanj predložitvenega sodišča je treba proučitev dometa odločbe iz leta 1995 omejiti na člen 10 zakona 27/91.

34      Navedeni člen 10 v bistvu določa dva ukrepa pomoči za zaposlovanje. Prvi je dodelitev subvencije v višini 30 ali 50 % plače delavcev, zaposlenih na podlagi pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi, za ves čas trajanja pogodbe, če so se ti delavci zaposlili v obdobju med prvim dnevom meseca po mesecu začetka veljavnosti zakona 27/91 in 31. decembrom 1996.

35      Drugi je dodelitev degresivne subvencije od 50 do 25 % plače delavcev, če se taka pogodba v njenih prvih treh letih spremeni v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če je do navedene spremembe prišlo med prvim dnevom meseca po mesecu začetka veljavnosti zakona 27/91 in 31. decembrom 1996 in če se nanaša na delavce, ki so se zaposlili pred tem obdobjem.

36      Zato je treba ugotoviti, prvič, da teh pomoči za istega delavca časovno ni mogoče kumulirati, saj se je moral delavec zaposliti pred začetkom veljavnosti zakona 27/91, da bi bil upravičen do druge pomoči na podlagi spremembe v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

37      Drugič, izplačilo dodeljene pomoči se lahko izvede tudi po 31. decembru 1996, če nacionalna proračunska pravila ne določajo drugače.

38      Nasprotno pa mora dogodek, ki je podlaga za pomoč, in sicer zaposlitev delavca v prvem primeru ter sprememba pogodbe v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v drugem primeru, nastati pred 31. decembrom 1996.

39      Poleg tega, kakor je razvidno iz predstavitvenega povzetka, ki je priložen zgoraj navedenemu dopisu o priglasitvi z dne 18. maja 1995, proračunska sredstva, ki jih je Komisija odobrila za oba ukrepa iz člena 10 zakona 27/91, znašajo 159 milijard lir, to je približno 79,5 milijona EUR, za leta od 1991 do 1996.

40      V zvezi s tem je treba omeniti, da odločba iz leta 1995 določa samo meje za znesek proračunskih sredstev, ne določa pa natančneje pravil za izplačevanje teh pomoči, ki jih še dalje urejajo nacionalne določbe, niti vanje ne posega.

41      Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je treba na prvo, drugo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba odločbo iz leta 1995 razlagati tako, da je priznala združljivost s skupnim trgom za sistem pomoči, ki ga sestavljata dva ukrepa iz člena 10(1)(a) in (b) zakona 27/91, ki ju ni mogoče kumulirati in glede katerih mora dogodek, ki je podlaga za pomoč, in sicer zaposlitev delavca ali sprememba pogodbe v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, nastati pred 31. decembrom 1996, izplačila na njuni podlagi pa se lahko nadaljujejo po tem datumu, če to ni v nasprotju z nacionalnimi proračunskimi in finančnimi predpisi, ki se uporabljajo, in če se spoštuje znesek proračunskih sredstev, ki ga je odobrila Komisija.

 Četrto, šesto in sedmo vprašanje za predhodno odločanje

42      Predložitveno sodišče s četrtim, šestim in sedmim vprašanjem, ki jih je treba obravnavati skupaj, Sodišču v bistvu predlaga, naj razloži člen 1 Odločbe 2003/195, da bi ugotovilo, ali je pomoč, v zvezi s katero je izdana ta odločba, nova pomoč.

43      Komisija je v členu 1 Odločbe 2003/195 razglasila nezdružljivost sistema pomoči iz člena 11(1) zakona 16/97 s skupnim trgom.

44      Zadnjenavedeni člen določa, ob upoštevanju desete točke obrazložitve te odločbe, refinanciranje sistema pomoči iz člena 10 zakona 27/91 za leti 1997 in 1998 za dodaten znesek 82 milijard lir, to je približno 42,3 milijona EUR.

45      V zvezi s tem je treba za novo pomoč v smislu člena 1(c) Uredbe št. 659/1999 šteti „vsako pomoč, to je sheme pomoči ali individualno pomoč, ki ni veljavna pomoč, vključno s spremembami veljavne pomoči.“

46      Poleg tega je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da se ukrepi, sprejeti po začetku veljavnosti Pogodbe, katerih namen je dodelitev ali sprememba pomoči, pri čemer se spremembe nanašajo na obstoječe pomoči ali začetne načrte, o katerih je bila obveščena Komisija, štejejo za nove pomoči (sodba z dne 23. februarja 2006 v združenih zadevah Atzeni in drugi, C‑346/03 in C‑529/03, ZOdl., str. I-1875, točka 51 in navedena sodna praksa).

47      Iz tega izhaja, da je člen 11(1) zakona 16/97 s tem, da je določil povišanje zneska, namenjenega sistemu pomoči iz člena 10 zakona 27/91, ki je v obravnavanem primeru več kot 50‑odstotno, ter podaljšanje obdobja za veljavnost pogojev za dodelitev tega sistema pomoči za dve leti, ustvaril novo pomoč, ki ni pomoč iz odločbe iz leta 1995. Komisija je v odločbi 2003/195 za nezdružljivo s skupnim trgom razglasila samo to novo pomoč.

48      Torej zaposlitve delavcev na podlagi pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ali spremembe pogodb v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki so se zgodile po 1. januarju 1997, ne morejo biti podlaga za dodelitev kakršne koli pomoči.

49      Zato je treba na četrto, šesto in sedmo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1 Odločbe 2003/195 razlagati tako, da je sistem pomoči iz člena 11(1) zakona 16/97 nova pomoč, ki ni pomoč iz člena 10 zakona 27/91. Navedeni člen 1 nasprotuje dodelitvi subvencij za vsakršno zaposlitev delavcev na podlagi pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ali spremembe pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki so se zgodile po 1. januarju 1997.

 Osmo vprašanje za predhodno odločanje

50      Predložitveno sodišče z osmim vprašanjem v bistvu predlaga, naj se določi, katera stranka mora predložiti dokaz o tem, da proračunska sredstva, ki so bila namenjena za ukrepe pomoči iz člena 10(1)(a) in (b) zakona 27/91 ter odobrena z odločbo iz leta 1995, še niso bila porabljena.

51      Prvič, spomniti je treba, da, kakor je bilo poudarjeno v točkah 39 in 40 te sodbe, so proračunska sredstva iz odločbe iz leta 1995 tista, ki jih je dežela Sicilija namenila za sistem pomoči iz člena 10(1)(a) in (b) zakona 27/91, kakor je bil opredeljen v priglasitvi ukrepov Komisiji, ki jo je italijanska vlada opravila 18. maja 1995.

52      Drugič, ugotoviti je treba, da je učinek odločbe iz leta 1995 odobritev sistema pomoči, s tem da ga razglaša za združljivega s skupnim trgom, ne pa naložitev tega zadevni državi članici.

53      Zato namen in učinek odločbe iz leta 1995 ni v tem, da se Italijansko republiko prisili v dodelitev pomoči iz člena 10(1)(a) in (b) zakona 27/91, ampak da se ji izvajanje teh pomoči dovoli, če je to še vedno v skladu z njeno voljo (glej v tem smislu sodbo z dne 20. novembra 2008 v zadevi Foselev Sud-Ouest, C‑18/08, ZOdl., str. I-8745, točka 16).

54      Zato je ob neobstoju skupnostne ureditve na tem področju naloga nacionalnega pravnega reda vsake države članice določiti način in dokazna pravila za dokazovanje, da proračunska sredstva, namenjena za sistem pomoči, dovoljen z odločbo iz leta 1995, niso bila prekoračena.

55      Vendar je treba poudariti, da morajo biti nacionalni organi sposobni pojasniti, zlasti na zahtevo Komisije, stanje izplačil na podlagi sistema pomoči, če se je, tako kot v zvezi z odločbo iz leta 1995, Komisija izrekla o sistemu, za katerega je država članica določila maksimalni proračunski znesek, ki ga je mogoče posamično nameniti upravičencem na podlagi navedenega sistema.

56      Torej je treba na osmo vprašanje odgovoriti, da je dolžnost zadevne države članice, da določi, katera stranka v postopku mora predložiti dokaz o tem, da proračunska sredstva, namenjena ukrepom iz člena 10(1)(a) in (b) zakona 27/91 in odobrena z odločbo iz leta 1995, niso bila porabljena.

 Deveto in deseto vprašanje za predhodno odločanje

57      Predložitveno sodišče z devetim in desetim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba znesek morebitnih zakonitih zamudnih obresti, ki bi jih dežela Sicilija dolgovala ob zamudi pri izplačilu pomoči, vključiti v znesek proračunskih sredstev, ki je bil odobren z odločbo iz leta 1995, in če je tako, kakšno obrestno mero je treba uporabiti.

58      V zvezi s tem je treba, prvič, opozoriti, da je v členu 88(3), prvi stavek, ES določena obveznost držav članic, da priglasijo načrte za dodelitev ali spremembo pomoči (sodba z dne 12. februarja 2008 v zadevi CELF in ministre de la Culture et de la Communication, C‑199/06, ZOdl., str. I-469, točka 33).

59      V skladu s členom 88(3), drugi stavek, ES Komisija nemudoma sproži postopek iz člena 88(2) ES, če meni, da priglašeni načrt ni združljiv s skupnim trgom v smislu člena 87 ES (zgoraj navedena sodba CELF in ministre de la Culture et de la Communication, točka 34).

60      V skladu s členom 88(3), zadnji stavek, ES država članica, ki namerava dodeliti pomoč, ne sme izvajati predlaganih ukrepov, dokler v navedenem postopku ni sprejeta dokončna odločitev Komisije (zgoraj navedena sodba CELF in ministre de la Culture et de la Communication, točka 35).

61      S prepovedjo iz te določbe se poskuša zagotoviti, da pomoč ne učinkuje, dokler Komisija nima na voljo razumnega roka za podrobno proučitev načrta in, če je to potrebno, za uvedbo postopka iz odstavka 2 istega člena (sodba z dne 14. februarja 1990 v zadevi Francija proti Komisiji, imenovani „Boussac Saint Frères“, C‑301/87, Recueil, str. I‑307, točka 17, in zgoraj navedena sodba CELF in ministre de la Culture et de la Communication, točka 36).

62      Iz tega izhaja, da glede na to, da je sistem pomoči iz člena 10(1)(a) in (b) zakona 27/91 na podlagi odločbe iz leta 1995 s skupnim trgom združljiv šele od datuma navedene odločbe, je prepozno izplačilo pomoči podlaga za obračun obresti samo za zneske pomoči, ki so bili dolgovani po tem datumu.

63      Drugič, kot je razvidno iz odgovora na osmo vprašanje, spadajo pravica do obresti ob zamudi pri izplačilu pomoči, podrobna pravila in obrestna mera, ki se uporabljajo za te obresti, v nacionalno pravo.

64      Vendar je treba vseeno pojasniti, da se odločba iz leta 1995 nanaša samo na ukrepe pomoči iz zakona 27/91, zlasti na njegov člen 10(1)(a) in (b), v mejah proračunskih sredstev iz priglasitve ukrepov italijanske vlade z dne 18. maja 1995.

65      Nasprotno pa znesek obresti, morebiti dolgovanih ob zamudi pri izplačilu navedenih ukrepov pomoči, ne more pomeniti pomoči, ne v celoti ne deloma, in ga tudi ni mogoče vključiti v proračunska sredstva, ki so namenjena tem ukrepom.

66      Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je treba na deveto in deseto vprašanje odgovoriti, da znesek morebitnih zakonitih zamudnih obresti ob zamudi pri izplačilu pomoči, ki so bile odobrene z odločbo iz leta 1995, dolgovan za obdobje po tej odločbi, ne more biti vključen v znesek proračunskih sredstev, ki je bil odobren s to odločbo. Obrestna mera in izvedbena pravila spadajo v nacionalno pravo.

 Stroški

67      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

1.      Odločbo Komisije SG (95) D/15975 z dne 11. decembra 1995 v zvezi z deželnim zakonom dežele Sicilije št. 27 z dne 15. maja 1991 o ukrepih za zaposlovanje (državna pomoč NN 91/A/95) je treba razlagati tako, da je priznala združljivost s skupnim trgom za sistem pomoči, ki ga sestavljata dva ukrepa iz člena 10(1)(a) in (b) navedenega deželnega zakona št. 27, ki ju ni mogoče kumulirati in glede katerih mora dogodek, ki je podlaga za pomoč, in sicer zaposlitev delavca ali sprememba pogodbe v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, nastati pred 31. decembrom 1996, izplačila na njuni podlagi pa se lahko nadaljujejo po tem datumu, če to ni v nasprotju z nacionalnimi proračunskimi in finančnimi predpisi, ki se uporabljajo, in če se spoštuje znesek proračunskih sredstev, ki ga je odobrila Komisija Evropskih skupnosti.

2.      Člen 1 Odločbe Komisije 2003/195/ES z dne 16. oktobra 2002 o sistemu državne pomoči, ki ga Italija namerava izvajati za zaposlovanje v deželi Siciliji – C 56/99 (prej N 668/97) je treba razlagati tako, da sistem pomoči iz člena 11(1) deželnega zakona dežele Sicilije št. 16 z dne 27. maja 1997 o odobritvi uporabe rezerv iz splošnih sredstev deželnega proračuna za leto 1997 pomeni novo pomoč, ki ni pomoč iz člena 10 deželnega zakona dežele Sicilije št. 27 z dne 15. maja 1991 o ukrepih za zaposlovanje. Navedeni člen 1 nasprotuje dodelitvi subvencij za vsakršno zaposlitev delavcev na podlagi pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi ali spremembe pogodbe o poklicnem usposabljanju in zaposlitvi v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki so se zgodile po 1. januarju 1997.

3.      Dolžnost zadevne države članice je določiti, katera stranka v postopku mora predložiti dokaz o tem, da proračunska sredstva, namenjena ukrepom iz člena 10(1)(a) in (b) deželnega zakona dežele Sicilije št. 27 z dne 15. maja 1991 o ukrepih za zaposlovanje in odobrena z odločbo SG (95) D/15975, niso bila porabljena.

4.      Znesek morebitnih zakonitih zamudnih obresti ob zamudi pri izplačilu pomoči, ki so bile odobrene z odločbo SG (95) D/15975, dolgovan za obdobje po tej odločbi, ne more biti vključen v znesek proračunskih sredstev, ki je bil odobren s to odločbo. Obrestna mera in izvedbena pravila spadajo v nacionalno pravo.

Podpisi

---

* Jezik postopka: italijanščina.