1.

odkrivanje subkliničnih okužb z LPAI podtipov H5 in H7 kot dopolnilo sistemom za zgodnje odkrivanje ter naknadno preprečevanje možnih mutacij teh virusov v HPAI;

2.

odkrivanje okužb z LPAI podtipov H5 in H7 pri natančno ciljanih populacijah perutnine s posebnim tveganjem za okužbo zaradi njihovega sistema reje ali dovzetnosti posebnih vrst;

3.

prispevanje k potrjevanju statusa določene države, regije ali kompartmenta, da je prost(-a) aviarne influence, ki jo je treba prijaviti, v okviru mednarodne trgovine v skladu s pravili OIE.

1.

Vzorčenje se ne opravlja po 31. decembru leta izvajanja programa. Vzorčenje za perutnino zajema obdobje, ki ustreza obdobjem reje posameznih kategorij perutnine, kakor se zahteva.

2.

Da se prihranijo sredstva, je priporočljivo uporabiti vzorce, zbrane v druge namene.

3.

Testiranje vzorcev izvajajo nacionalni laboratoriji za aviarno influenco (NL) v državah članicah ali drugi laboratoriji, ki jih pooblastijo pristojni organi in ki so pod nadzorom NL.

4.

Vsi rezultati (tako serološki kot virološki) se za primerjalno analizo pošljejo referenčnemu laboratoriju Skupnosti za aviarno influenco (CRL). Zagotoviti je treba dober pretok informacij. CRL zagotovi tehnično podporo in hrani povečano zalogo diagnostičnih reagentov.

5.

Vsi izolati virusa aviarne influence se pošljejo CRL v skladu z zakonodajo Skupnosti, razen če se odobri odstopanje v skladu z odstavkom 4 poglavja V (Diferencialna diagnoza) diagnostičnega priročnika k Odločbi 2006/437/ES (1). Virusi podtipa H5/H7 se pošljejo takoj in na njih se opravijo standardni karakterizacijski testi (nukleotidno sekvenciranje/IVPI) v skladu z diagnostičnim priročnikom.

6.

Kadar koli je mogoče, NL pošljejo CRL pozitivne serume H5 ali H7, zbrane pri plojkokljunih, da se ustvari arhiv za lažji razvoj testov v prihodnosti.

1.

Vsi pozitivni rezultati se na gospodarstvu preiščejo za nazaj, ugotovitve te preiskave pa se sporočijo Komisiji in CRL.

2.

CRL zagotovi posebne postopke za spremljanje pošiljk materiala v CRL in poročevalne razpredelnice za zbiranje podatkov o nadzoru. V teh razpredelnicah se navedejo uporabljene laboratorijske metode testiranja. Pripravljene razpredelnice se uporabijo za predložitev rezultatov v enem samem dokumentu.

3.

Vzorci krvi za serološke preiskave se odvzamejo pri vseh vrstah perutnine, vključno s tistimi iz proste reje, pri čemer se odvzamejo najmanj 5 do 10 pticam (razen rac, gosi in prepelic) na gospodarstvo; če je na posestvu več hlevov, se vzorci odvzamejo iz različnih hlevov. V primeru več hlevov je treba količino vzorca na gospodarstvo ustrezno povečati. Priporoča se odvzem vsaj 5 ptic na hlev.

4.

Vzorčenje se porazdeli po ozemlju celotne države članice, tako da vzorci lahko veljajo za reprezentativne za celotno državo članico, pri čemer je treba upoštevati naslednje:

5.

Glede na oceno tveganja in posebno stanje v zadevni državi članici se pri načrtu vzorčenja upošteva tudi naslednje:

1.

Krvni vzorci za serološko testiranje se po možnosti odvzamejo pticam, ki se redijo na prostem.

2.

Na vsakem izbranem gospodarstvu se za serološko testiranje odvzame 40–50 krvnih vzorcev.

3.

Če komercialnih jat ni, se nadzor lahko opravi na dvoriščnih jatah.

1.

Laboratorijski testi se izvajajo v skladu z diagnostičnim priročnikom za aviarno influenco (Odločba 2006/437/ES), ki določa postopke za potrditev in diferencialno diagnostiko aviarne influence (vključno s preiskavami serumov rac in gosi s testom inhibicije hemaglutinacije).

2.

Če pa so predvideni laboratorijski testi, ki niso določeni v diagnostičnem priročniku za aviarno influenco niti opisani v Priročniku o kopenskih živalih OIE, države članice predložijo CRL potrebne podatke za ovrednotenje in hkrati predložijo svoj program Komisiji v odobritev.

3.

Vse pozitivne serološke rezultate nacionalni laboratoriji za aviarno influenco potrdijo s testom inhibicije hemaglutinacije, in sicer z uporabo določenih sevov, ki jih priskrbi referenčni laboratorij Skupnosti za aviarno influenco:

—

zagotavljanje zgodnjega odkritja HPAI H5N1 s preiskavo povečane stopnje obolevnosti in smrtnosti pri divjih pticah, zlasti pri posameznih vrstah s „povečanim tveganjem“,

—

v primeru odkritja HPAI H5N1 pri divjih pticah se nadzor živih in mrtvih divjih ptic okrepi, da se ugotovi, ali so divje ptice drugih vrst lahko asimptomatski nosilci ali „vezni členi“ (glej del E te priloge),

—

nadaljevanje „osnovnega“ nadzora različnih vrst prostoživečih ptic selivk kot del stalnega spremljanja virusov LPAI. Vzorčijo se predvsem plojkokljuni (vodne ptice) in pobrežniki (obrežne ptice in galebi), da se oceni, ali so nosilci virusov LPAI podtipov H5 in H7 (s čimer bi se v vsakem primeru odkril tudi morebiti prisoten HPAI H5N1 in drugi HPAI). Posebno pozornost je treba nameniti „vrstam s povečanim tveganjem“.

1.

Vzorčenje se ne opravlja po 31. decembru leta izvajanja programa.

2.

Testiranje vzorcev izvajajo nacionalni laboratoriji za aviarno influenco (NL) v državah članicah ali drugi laboratoriji, ki jih pooblastijo pristojni organi in ki so pod nadzorom NL.

3.

Vsi rezultati se za primerjalno analizo pošljejo referenčnemu laboratoriju Skupnosti za aviarno influenco (CRL). Zagotoviti je treba dober pretok informacij. CRL zagotovi tehnično podporo in hrani povečano zalogo diagnostičnih reagentov.

4.

Vsi izolati virusa aviarne influence pri divjih pticah se pošljejo CRL v skladu z zakonodajo Skupnosti, razen če se odobri odstopanje v skladu z diferencialno diagnozo iz odstavka 4 poglavja V diagnostičnega priročnika za aviarno influenco iz Odločbe 2006/437/ES. Virusi podtipa H5/H7 se pošljejo takoj in na njih se opravijo standardni karakterizacijski testi (nukleotidno sekvenciranje/IVPI) v skladu z omenjenim diagnostičnim priročnikom.

1.

Pasivni nadzor bolnih in mrtvih divjih ptic je osredotočen na:

2.

Poleg tega se morajo preiskave živih in mrtvih divjih ptic na območjih, kjer so bili odkriti primeri H5N1, v najboljšem primeru osredotočiti na:

3.

Aktivni nadzor živih in klinično zdravih in/ali klinično obolelih, poškodovanih ali ulovljenih (2) ptic je osredotočen na:

1.

Brisi žrela in kloakalni brisi za virološke preiskave se odvzamejo od dozdevno zdravih prostoživečih ptic. Če je iz kakršnega koli razloga odvzem kloakalnih brisov pri živih pticah nepraktičen, so lahko previdno zbrani vzorci svežih iztrebkov nadomestna možnost. Vendar je treba na območjih, kjer se mešajo različne ptičje vrste, zagotoviti sledljivost.

2.

Kloakalni brisi ali brisi sapnika/žrela in/ali tkiva (in sicer možgani, srce, pljuča, sapnik, ledvice in črevesje) divjih ptic, ki so bile najdene mrtve ali ustreljene, se vzorčijo za izolacijo virusa in molekularno detekcijo (PCR).

3.

Posebno pozornost je treba nameniti shranjevanju in prevozu vzorcev. Brise je treba takoj ohladiti na ledu ali z zmrznjenimi hladilnimi vložki ter jih čim prej poslati v laboratorij. Vzorci se ne smejo zamrzniti, razen če je to nujno potrebno. Če je možno, je treba brise vstaviti v antibiotsko ali posebno virusno transportno gojišče, da so popolnoma potopljeni. Vstavitev vzorcev v transportno gojišče je dodaten ukrep poleg ohladitve in ne nadomestilo zanjo. Če takšno gojišče ni na voljo, je treba brise ponovno vstaviti v ovoj in jih poslati v suhem stanju. Če ni zagotovljen hitri prevoz do laboratorija v 48 urah (v transportnem gojišču pri 4 °C), se vzorci takoj zamrznejo, shranijo in prevažajo na suhem ledu. Na shranjevanje in prevoz vzorcev lahko vplivajo različni dejavniki, zato mora biti izbrani način ustrezen.

4.

Postopki vzorčenja se izvajajo v skladu z diagnostičnim priročnikom za aviarno influenco (Odločba 2006/437/ES), ki določa postopke za potrditev in diferencialno diagnostiko aviarne influence.

1.

Laboratorijski testi se izvajajo v skladu z diagnostičnim priročnikom za aviarno influenco (Odločba 2006/437/ES), ki določa postopke za potrditev in diferencialno diagnostiko aviarne influence.

2.

Če so predvideni laboratorijski testi, ki niso določeni v diagnostičnem priročniku za aviarno influenco niti opisani v Priročniku o kopenskih živalih OIE, države članice predložijo CRL potrebne podatke za ovrednotenje in hkrati predložijo svoj program Komisiji v odobritev.

3.

Vsi vzorci, zbrani med nadzorom aviarne influence pri divjih pticah, se testirajo v najkrajšem možnem času z molekularnimi tehnikami, če so na voljo, in v skladu z diagnostičnim priročnikom (Odločba 2006/437/ES). Ti testi se izvajajo le v laboratorijih, ki zagotavljajo kakovost in uporabljajo metode, ki jih priznava CRL za aviarno influenco. Poleg tega morajo uporabljene metode dati sprejemljive rezultate v nazadnje izvedenem primerjalnem krožnem testu nacionalnih laboratorijev. Priporočljivo je izvesti predhodni screening test z metodo M-gene PCR, s hitrim testom pozitivnih vzorcev na H5 (vendar v roku 2 tednov), v primeru pozitivnih rezultatov pa je treba v najkrajšem času opraviti analizo cepitvenega mesta, da se ugotovi, ali gre za visoko patogeno aviarno influenco (HPAI) ali nizko patogeno aviarno influenco (LPAI). Če se potrdi H5 HPAI, je treba hitro opraviti še analizo za določitev tipa N (čeprav se lahko s to analizo izloči samo N1).

4.

V laboratoriju je dovoljeno združiti največ pet vzorcev, odvzetih pri isti vrsti v istem času in na istem kraju, če se lahko v primeru pozitivnih ugotovitev zagotovi identifikacija posameznih vzorcev in njihovo ponovno testiranje.

5.

Serološki nadzor se ne uporablja za preiskave aviarne influence pri divjih pticah, ker pri seroloških metodah ni mogoče ločevati med sevi HP in LP, z ugotovitvijo protiteles pa se ne da določiti verjetne lokacije okužbe ptic. Vendar je serološki nadzor lahko pomemben za preučitev, pri katerih vrstah ptic stalnic ali selivk so (bili) virusi H5/H7 prevladujoči (ali endemični). Takšne analize lahko izvajajo samo specializirani laboratoriji z uporabo skrbno izbranih antigenov, ki zagotavljajo detekcijo protiteles, specifičnih za hemaglutinin (tj. da se prepreči možnost vpliva N-specifičnih protiteles).