—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (1),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (2),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev (3),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (4),

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 8. novembra 2019 o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (5),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 24. oktobra 2019 o prihodnosti dela: Evropska unija podpira deklaracijo ob stoletnici Mednarodne organizacije dela (MOD) (6),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. junija 2019 o spreminjajočem se svetu dela: preudarki o novih oblikah dela ter posledicah za varnost in zdravje pri delu (7),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 15. decembra 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (COM(2020)0825),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 15. decembra 2020 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih) (COM(2020)0842),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. marca 2021 z naslovom Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM(2021)0102),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. februarja 2020 z naslovom Evropska strategija za podatke (COM(2020)0066),

—

ob upoštevanju Bele knjige Evropske komisije o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju z dne 19. februarja 2020 (COM(2020)0065),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 z naslovom Močna socialna Evropa za pravičen prehod (COM(2020)0014),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

—

ob upoštevanju posvetovalnega dokumenta Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom „First phase consultation of social partners under Article 154 TFEU on possible action addressing the challenges related to working conditions in platform work“ (Prva faza posvetovanja s socialnimi partnerji v skladu s členom 154 PDEU o možnih ukrepih za reševanje izzivov, povezanih z delovnimi pogoji pri platformnem delu) (C(2021)1127),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 s priporočili Komisiji o pravici do odklopa (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o močni socialni Evropi za pravičen prehod (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2020 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju leta 2020 (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o okviru za etične vidike umetne inteligence, robotike in sorodne tehnologije (11),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o aktu o digitalnih storitvah: izboljšanje delovanja enotnega trga (12),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 10. julija 2020 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2019 o politiki zaposlovanja in socialni politiki v euroobmočju (14),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic (15),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2017 o Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2017 o spletnih platformah in enotnem digitalnem trgu (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi (18),

—

ob upoštevanju poslanice komisarja Nicolasa Schmita z dne 10. septembra 2019 in delovnega programa Komisije za leto 2021,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. septembra 2020 z naslovom Pošteni delovni pogoji v platformnem gospodarstvu,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 5. decembra 2019 z naslovom Evropski okvir za regulativne odzive v zvezi s sodelovalnim gospodarstvom,

—

ob upoštevanju okvirnega sporazuma evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji iz junija 2020 (19),

—

ob upoštevanju priporočila Mednarodne organizacije dela št. 198 o delovnih razmerjih,

—

ob upoštevanju študije Komisije z dne 13. marca 2020 z naslovom „Study to gather evidence on the working conditions of platform workers“ (Študija za zbiranje dokazov o delovnih pogojih platformnih delavcev),

—

ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča Komisije z naslovom „The changing nature of work and skills in the digital age“ (Spreminjajoča se narava dela in spretnosti v digitalni dobi),

—

ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča Komisije z naslovom „Platform Workers in Europe“ (Platformni delavci v Evropi),

—

ob upoštevanju študije z naslovom „The platform economy and precarious work“ (Platformno gospodarstvo in prekarno delo), ki jo je generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko objavil 11. septembra 2020 (20),

—

ob upoštevanju študije z naslovom „The Social Protection of Workers in the Platform Economy“ (Socialna zaščita delavcev v platformnem gospodarstvu), ki jo je generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko objavil 7. decembra 2017 (21),

—

ob upoštevanju poročila Cedefopa z dne 24. septembra 2020 z naslovom „Developing and matching skills in the online platform economy“ (Razvoj in usklajevanje znanj in spretnosti v platformnem gospodarstvu),

—

ob upoštevanju informativnega poročila Cedefopa z dne 30. julija 2020 z naslovom „Online Work and learning in the coronavirus era“ (Spletno delo in učenje v času koronavirusa),

—

ob upoštevanju študije Eurofounda z dne 24. septembra 2018 z naslovom „Employment and working conditions of selected types of platform work“ (Zaposlovanje in delovni pogoji izbranih vrst platformnega dela),

—

ob upoštevanju poročila o politikah Eurofounda z dne 23. septembra 2019 z naslovom „Platform work: Maximising the potential while safeguarding standards?“ (Platformno delo: povečanje potenciala ob ohranjanju standardov?),

—

ob upoštevanju raziskovalnega poročila Eurofounda z dne 21. septembra 2020 z naslovom „Back to the future: Policy pointers from platform work scenarios“ (Nazaj v prihodnost: smernice politike iz scenarijev platformnega dela),

—

ob upoštevanju spletnega repozitorija Eurofounda o platformnem gospodarstvu (22),

—

ob upoštevanju študije Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) z dne 7. novembra 2017 z naslovom „Protecting Workers in the Online Platform Economy: An overview of regulatory and policy developments in the EU“ (Zaščita delavcev v spletnem platformnem gospodarstvu: pregled regulativnega razvoja in razvoja politik v EU),

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela z dne 23. februarja 2021 z naslovom „World Employment and Social Outlook 2021: The role of digital labour platforms in transforming the world of work“ (Svetovne zaposlitvene in socialne napovedi za leto 2021: vloga digitalnih delovnih platform pri preoblikovanju sveta dela),

—

ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela z dne 20. septembra 2018 z naslovom „Digital labour platforms and the future of work: Towards decent work in the online world“ (Digitalne delovne platforme in prihodnost dela: na poti k dostojnemu delu v spletnem okolju),

—

ob upoštevanju deklaracije za prihodnost dela ob stoletnici Mednarodne organizacije dela z dne 21. junija 2019,

—

ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2020: Digitalizacija in prihodnost dela,

—

ob upoštevanju poročil organizacije Data&Society iz februarja 2019 z naslovom „Workplace Monitoring & Surveillance“ (Spremljanje in nadzor delovnega mesta) in „Algorithmic Management in the Workplace“ (Algoritemsko upravljanje na delovnem mestu),

—

ob upoštevanju študije z naslovom „Data subjects, digital surveillance, AI and the future of work“ (Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, digitalni nadzor, umetna inteligenca in prihodnost dela), ki jo je generalni direktorat Evropskega parlamenta za parlamentarne raziskovalne storitve objavil 23. decembra 2020 (23),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za promet in turizem,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0257/2021),

A.

ker se pojem „platformni delavci“ nanaša na posameznike, ki pod večjim ali manjšim nadzorom opravljajo delo ali zagotavljajo storitve prek digitalnih delovnih platform, kar lahko vključuje tako delavce kot dejansko samozaposlene osebe;

B.

ker se pojem „digitalna delovna platforma“ nanaša na podjetje, ki pod večjim ali manjšim nadzorom posreduje ali ponuja storitve na zahtevo, ki jih zahtevajo posamezniki ali poslovne stranke in jih neposredno ali posredno zagotavljajo posamezniki, ne glede na to, ali se take storitve izvajajo s fizično prisotnostjo ali prek spleta;

C.

ker se pojem „platformno delo“ nanaša na delo in storitve, ki jih platformni delavci opravljajo oziroma zagotavljajo na zahtevo in za plačilo, ne glede na obliko zaposlitve, vrsto digitalnih delovnih platform (s fizično prisotnostjo ali prek spleta) ali stopnjo zahtevanih znanj in spretnosti;

D.

ker ni zadostnih in posodobljenih evropskih podatkov o platformnem delu ter ker je metodologija zbiranja podatkov po državah članicah različna, zaradi česar je težko določiti obseg platformnega dela in število zadevnih delavcev; ker se bo platformno delo na trgu dela zelo verjetno še naprej povečevalo;

E.

ker lahko platformno delo ustvari zaposlitve, poveča izbiro, zagotovi dodaten dohodek in zmanjša ovire za vstop na trg dela; ker lahko platformno delo omogoča prožnost in optimizacijo virov ter zagotavlja priložnosti za ljudi, ki delajo na digitalnih delovnih platformah ali prek njih, in stranke, pa tudi usklajevanje povpraševanja po storitvah in njihove ponudbe; ker so inovacije digitalnih orodij temeljni pogoj za platformno delo ter lahko prispevajo k rasti v času krize in okrevanja; ker lahko platformno delo prinese prednosti študentom in osebam, ki želijo združiti študij in delo, ter zagotovi dostop do zaposlitve mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in ljudem z nižjo stopnjo usposobljenosti;

F.

ker platformno delo nikakor ne more biti omejeno na prevoz ali dostavo hrane, saj vključuje tudi strokovne naloge, gospodinjska opravila in mikronaloge;

G.

ker platformno delo omogoča dostop do trga dela s sodobnimi oblikami zaposlitve in spodbuja razvoj tehnologij, da bi olajšali uporabo platform ter jih približali podjetjem in potrošnikom;

H.

ker platformno delo povzroča tudi zaskrbljenost zaradi prekarnosti in slabih delovnih pogojev, pomanjkljivega ali oteženega dostopa do ustrezne socialne zaščite, nelojalne konkurence, neprijavljenega dela, razdrobljenega in nepredvidljivega dohodka in delovnika, neobstoja mehanizmov reševanja sporov, razvrednotenja znanja in odsotnost možnosti za poklicno napredovanje ter neobstoja ukrepov za zdravje in varnost pri delu, zlasti za nizkokvalificirane platformne delavce, ki so fizično prisotni na delu in opravljajo mikronaloge, kot se je pokazalo med krizo zaradi covida-19; ker k temu prispeva napačna razvrstitev delavcev kot samozaposlenih;

I.

ker je kriza zaradi covida-19 opozorila na vlogo platformnih delavcev pri zagotavljanju neprekinjenega poslovanja na tisoče malih in srednjih podjetij po vsej EU, saj delujejo kot prepotreben povezovalni člen med glavnimi sektorji, kot sta živilski in prometni sektor, in potrošniki, platformni model pa nekaterim platformnim delavcem omogoča stalen dohodek; ker več kot 60 % prebivalcev EU navaja, da tudi po krizi zaradi covida-19 ne bodo prenehali uporabljati spletnih storitev, na primer možnosti spletnega naročanja obrokov (24); ker so delavci z nestandardno obliko zaposlitve izpostavljeni večjemu tveganju kot delavci s standardno obliko zaposlitve (25) ter so zlasti platformni delavci zaradi značilnosti dela, ki ga opravljajo, pogosto izpostavljeni zdravstvenim in varnostnim tveganjem, zlasti kolesarji, ki so ranljivi udeleženci v cestnem prometu in ki pogosto delajo v neugodnih in težavnih vremenskih razmerah ter pod pritiskom glede hitrosti in učinkovitosti; ker platformno delo ne bi smelo povzročiti prekarnosti, negotovosti ali zdravstvenih in varnostnih tveganj; ker platformni delavci, ki so zaradi pandemije utrpeli izgubo dohodka, pogosto niso bili upravičeni do ukrepov dohodkovne podpore, kar kaže, da nimajo dostopa do socialne zaščite; ker so platformni delavci, ki so fizično prisotni na delu, izpostavljeni večjemu tveganju okužbe s covidom-19;

J.

ker bi lahko navedena tveganja, če ne bodo ustrezno obravnavana, ogrozila celoten evropski model socialnega tržnega gospodarstva in cilje evropskega stebra socialnih pravic; ker bi tehnološki napredek lahko zagotovil tudi rešitve za prilagoditev evropskega socialnega modela realnosti 21. stoletja;

K.

ker so digitalne delovne platforme po vsem svetu leta 2019 ustvarile prihodke v višini vsaj 52 milijard USD; ker je bilo približno 70 % prihodkov ustvarjenih zgolj v dveh državah, in sicer v Združenih državah Amerike (49 %) in na Kitajskem (22 %), medtem ko je bil ta delež precej nižji v Evropi (11 %) in drugih regijah (18 %) (26);

L.

ker platformno delo zajema različne okoliščine, zanj pa je značilna visoka stopnja heterogenosti izvajanih dejavnosti; ker obstajajo različne kategorije platformnega dela, kot so spletno delo ali delo s fizično prisotnostjo, delo, ki zahteva visoko ali nizko raven znanj in spretnosti, delo, plačano na posamezno nalogo ali uro, ali delo, ki se opravlja kot sekundarna ali primarna dejavnost, in ker se profili platformnih delavcev in vrste platform zelo razlikujejo; ker je po podatkih Eurofounda (27) leta 2017 najbolj razširjene značilnosti platformnega dela v izbranih državah članicah izkazovalo delo s fizično prisotnostjo na področju strokovnih storitev, storitev dostave, storitev potniškega prometa in gospodinjskih storitev;

M.

ker ima večina platformnih delavcev drugo zaposlitev ali drug vir dohodka; ker so platformni delavci običajno slabo plačani, redki med njimi pa imajo relativno dober dohodek; ker so delavci v platformnem gospodarstvu običajno mlajši in višje izobraženi kot širša populacija (28);

N.

ker so platformni delavci običajno razvrščeni kot uradno samozaposleni ne glede na svoj dejanski zaposlitveni položaj, pri čemer pa pogosto ne dosegajo ravni strokovne neodvisnosti, ki so značilne za samozaposlene; ker tako številni platformni delavci nimajo koristi od enakovredne socialne zaščite, pravic delavcev ali zdravstvenih in varnostnih določb, ki jih v njihovi državi članici zagotavlja pogodba o zaposlitvi ali delovno razmerje; ker digitalne delovne platforme v takih primerih ne plačujejo prispevkov za socialno varnost; ker ima majhen delež platformnih delavcev status zaposlenega ali agencijskega delavca; ker so številne sodne in upravne odločbe, tudi nacionalnih sodišč na najvišji stopnji in Sodišča Evropske unije, v zvezi s platformnim delom s fizično prisotnostjo, zlasti v sektorjih prometa in dostave hrane v več državah članicah, potrdile obstoj zaposlitvenega razmerja med platformami in platformnimi delavci na podlagi njihovih dejavnosti in povezave z njihovo platformo, s posledičnimi pravicami; ker bi morali delavci imeti neposredna sredstva za pojasnitev in potrditev svojega zaposlitvenega statusa, ne pa da morajo svoje pravice uveljavljati v sodnih postopkih;

O.

ker napačna razvrstitev platformnih delavcev kot samozaposlenih, ki se opaža pri platformnem delu, povzroča negotovost ter delavcem onemogoča dostop do pravic iz delovnega razmerja, socialne zaščite, dodatkov in uporabe ustreznih pravil; ker bodo v prihodnosti platformno delo ali podobni vzorci zaposlovanja in digitalizacija vplivali na vse več sektorjev, kot so dostava, promet, človeški viri, zdravje, otroško varstvo, osebne in gospodinjske storitve ter turizem; ker razvoj digitalnih tehnologij v številnih sektorjih, zlasti pri spletnem trgovanju in spletnih storitvah, prinaša priložnosti in tveganja za podjetja in delavce;

P.

ker bi morale nove oblike dela ostati vzdržne in pravične, platformno delo bi moralo temeljiti na vrednotah Unije, etiki in pristopu, ki je osredotočen na človeka, digitalna tehnologija pa bi se morala uporabljati kot orodje; ker je v tem smislu v okviru digitalnega prehoda bistveno opremiti vsakega evropskega državljana z digitalnimi veščinami;

Q.

ker za eno največjih prednosti platformnega dela šteje visoka stopnja prožnosti;

R.

ker so države članice razvile različne pristope, kar vodi do razdrobljenih pravil in pobud z negativnimi učinki za delavce, podjetja, vključno s platformami, in potrošnike, ki izhajajo iz tako nastale negotovosti; ker je potrebna zakonodajna pobuda na evropski ravni, da bi odpravili nastalo pravno negotovost, zagotovili in izboljšali pravice in delovne pogoje platformnih delavcev ter njihov dostop do socialne zaščite, spodbujali inovacijski potencial vzdržnih modelov platformnega dela in izravnali konkurenčne pogoje s „tradicionalnimi“ gospodarskimi subjekti; ker je večina platform dejavnih v različnih državah članicah EU in pogosto nimajo sedeža v državi, kjer njihovi delavci izvajajo dejavnosti;

S.

ker na evropski ravni obstaja opredelitev izraza „delavec“, s sodno prakso Sodišča Evropske unije pa so bila vzpostavljena merila za določitev statusa delavca in samozaposlene osebe; ker se značilnosti zaposlitve, ki omogočajo priznanje delovnega razmerja ali pogodbe o zaposlitvi, med državami članicami razlikujejo in spadajo v nacionalno pristojnost; ker bi posebni „tretji status“ za platformne delavce še dodatno izkrivljal konkurenco med digitalnimi delovnimi platformami in podjetji v tradicionalnem gospodarstvu, zlasti malimi in srednjimi podjetji, ter ne bi bil skladen z nacionalnimi razvrstitvami delavcev in dejansko samozaposlenih v državah članicah, kar bi imelo nepredvidljive pravne, upravne in sodne posledice ter bi pomebnilo veliko tveganje za dodatno segmentacijo trga dela; ker bi bilo treba platformne delavce uvrstiti med delavce ali dejansko samozaposlene glede na njihovo dejansko stanje ter bi jim morali biti zagotovljeni ustrezni pogoji in pravice; ker bi izpodbojna domneva delovnega razmerja v kombinaciji z obrnjenim dokaznim bremenom olajšala pravilno razvrstitev platformnih delavcev, kar pomeni, da bi morala stranka, za katero se trdi, da je delodajalec, v primeru, ko bi delavci oporekali razvrstitvi svojega zaposlitvenega statusa v pravnem ali upravnem postopku, dokazati, da ne obstaja zaposlitveno razmerje v skladu z nacionalnimi opredelitvami, določenimi v zakonodaji ali kolektivnih pogodbah zadevne države članice; ker izpodbojna domneva delovnega razmerja ne sme privesti do samodejne razvrstitve vseh platformnih delavcev kot delavcev;

T.

ker bi bilo treba zagotoviti uporabo obstoječih določb, zlasti direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih ter uredbe o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev;

U.

ker so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, saj predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU;

V.

ker platformno delo prevzema razlike med spoloma s širšega trga dela, kot sta plačna vrzel med spoloma in segregacija spolov v poklicih ali sektorjih (29); ker je platformno delo lahko priložnost za večje vključevanje žensk v delovno silo; ker je zastopanost žensk in moških pri različnih vrstah storitev in platform različna, pri čemer so moški bolj zastopani v platformnem delu z večjo samostojnostjo pri delu in je bolj verjetno, da bodo ženske opravljale bolj negotovo platformno delo z omejeno delovno avtonomijo; ker so zato osebe z znatnimi obveznostmi glede oskrbe in družinskimi obveznostmi v slabšem položaju, kar bo verjetno imelo negativne posledice, zlasti za ženske (30); ker so platformne delavke, zlasti voznice in ženske, ki zagotavljajo storitve čiščenja in oskrbe v zasebnih prebivališčih, izpostavljene tveganju spolnega nadlegovanja in nasilja na podlagi spola (31) ter morda ne prijavijo teh dejanj zaradi neobstoja orodij za prijavo, ker nimajo stika s človeškim nadrejenim ali iz strahu pred slabimi ocenami in izgubo prihodnjega dela;

W.

ker se platformno delo povečuje vse od njegovega pojava, ki ga je omogočil razvoj digitalnih tehnologij v zadnjih letih, ter delavcem, strankam in delodajalcem zagotavlja nove priložnosti in izbiro glede kraja, časa, prožnosti in pogostosti njihovih odnosov, vključno z delom in zagotavljanjem storitev; ker je glede na svetovno poročilo Mednarodne organizacije dela za večino delavcev, ki so fizično prisotni na delu, in tretjino delavcev, ki delajo prek spleta, platformno delo na digitalnih delovnih platformah njihov glavni vir dohodka, pri čemer so deleži večji v državah v razvoju in pri ženskah (32); ker kljub temu v EU še vedno zajema le majhen delež splošnega trga dela, saj je po ocenah 11 % delovne sile v EU vsaj enkrat zagotovilo storitve prek platform za delo s fizično prisotnostjo ali spletnih delovnih platform, le 1,4 % pa jih od leta 2019 platformno delo opravlja kot glavno zaposlitev (33); ker bi si morale platforme, delavci, stranke in družba na splošno obširno in pravično deliti koristi digitalizacije; ker so potrebni strogi zaščitni ukrepi, ki bi zagotovili, da platformno delo zagotavlja dostojne delovne pogoje in preprečuje segmentacijo trga dela;

X.

ker morajo platforme, ki delujejo kot delodajalci, spoštovati vse obveznosti delodajalcev in upoštevati sektorske odgovornosti;

Y.

ker digitalne delovne platforme kot del svojega poslovnega modela uporabljajo digitalna orodja, kot so aplikacije, algoritmi in umetna inteligenca, zato da uskladijo ponudbo in povpraševanje ter upravljajo delavce v različnem obsegu; ker algoritemsko upravljanje odpira nove izzive za prihodnost dela in lahko ustvari neravnotežja moči ter nejasnost glede odločanja, tehnološko podprte kontrole in nadzora, kar bi lahko zaostrilo diskriminatorne prakse ter povzročilo tveganja za zasebnost, zdravje in varnost delavcev ter človekovo dostojanstvo (34); ker mora biti algoritemsko upravljanje popolnoma pregledno in pod človeškim nadzorom, da bi lahko delavci po potrebi izpodbijali odločitve z učinkovitimi postopki, in ne sme temeljiti na neobjektivnih podatkovnih nizih, povezanih s spolom, etničnim poreklom ali spolno usmerjenostjo, da se prepreči vsakršna diskriminacija pri njegovih rezultatih; ker pri več ranljivih skupinah, kot so ženske, manjšine in invalidi, obstaja večje tveganje, da bodo pristransko ocenjene (35);

Z.

ker je vprašanje neplačanega dela še posebno pereče v okolju platformnega dela;

AA.

ker bi lahko bila ustanovitev zadrug pomemben instrument za organizacijo platformnega dela od spodaj navzgor in bi lahko spodbudila konkurenco med platformami;

AB.

ker zelo potrebujemo rešitve za integriran prevoz, ki temeljijo na širokem naboru storitev, s poudarkom na sistemu in ne njegovih sestavnih delih, in ker imajo platforme lahko pomembno vlogo pri omogočanju mobilnosti in logistike kot storitev ter sodelovalne mobilnosti; ker takšna digitalizacija lahko ustvari veliko priložnosti za trajnosten, inovativen in multimodalen prometni sektor, tudi z inovacijami v javnem prevozu; ker se mora napreden okvir za platformna podjetja posvetiti morebitnim okoljskim in zdravstvenim vprašanjem in povečati učinkovitost mobilnosti ter ker bi bilo zato treba izvesti poglobljeno oceno vpliva platform na okolje na področju prometa in turizma, saj ni dovolj znanega o njihovem pozitivnem oziroma negativnem vplivu;

AC.

ker porast digitalnega platformnega posredništva in sodelovalnih platform korenito spreminja tovorni in potniški promet, predvsem prek novih storitev za podjetja in posameznike, razvoja multimodalnega prometa, boljše povezljivosti izoliranih področij, večje mobilnosti v mestih in optimizacije upravljanja pretoka;

AD.

ker sta visokohitrostna brezžična in fiksna povezljivost bistvenega pomena za nadaljnji razvoj digitaliziranih prevoznih storitev; ker EU določa regulativne standarde za uporabo digitalnih storitev in izdelkov, kot je to storila s splošno uredbo o varstvu podatkov in novo evropsko digitalno strategijo, zaostaja pa pri ustvarjanju konkurenčnih pogojev za razvoj in rast novih digitalnih podjetij in platform v EU;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.