11.9.2009

SL

Uradni list Evropske unije

C 218/46

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o akcijskem načrtu za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko

COM(2008) 397 konč.

2009/C 218/10

Evropska komisija je 16. julija 2008 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 28. januarja 2009. Poročevalec je bil José María ESPUNY MOYANO.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 451. plenarnem zasedanju 25. in 26. februarja 2009 (seja z dne 25. februarja) s 104 glasovi za, nobenim glasom proti in 2 vzdržanima glasovoma.

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO pozitivno ocenjuje akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko, ki ga je predstavila Komisija in ki zajema pripravo vrste novih ukrepov ter spremembo različnih zakonskih določb. EESO je v preteklosti že potrdil svojo zavezanost trajnostnemu razvoju kot pravi poti za okoljski, ekonomski in socialni razvoj Evropske unije.

1.2

Odbor opozarja na ranljivost podjetij, zlasti majhnih in srednje velikih (MSP), v tem obdobju gospodarske in finančne krize ter na potrebo po izvajanju akcijskega načrta, da bi spodbudili učinkovitost in konkurenčnost podjetij ter prispevali k ponovnem zagonu gospodarstva, hkrati pa spodbujali trajnostno proizvodnjo in potrošnjo.

1.3

Akcijski načrt, ki ga je predlagala Komisija, ni dovolj natančen glede vsebine in obsega, ki ju je treba čim prej natančneje opredeliti, da bi olajšali njegovo izvajanje in ustreznim gospodarskim sektorjem omogočili pravilno ocenjevanje. Zato EESO poziva Komisijo, da pri pripravah akcijskih načrtov sodeluje z vključenimi sektorji in da vedno upošteva trdna, jasna in v praksi uporabna znanstvena in tehnična merila.

1.4	EESO odločno podpira pripravo podpornih ukrepov, ki dopolnjujejo potrebna prizadevanja gospodarskih sektorjev, zlasti na področju raziskav, razvoja in inovacij, ter poudarja, da je take dejavnosti treba pospeševati ravno v obdobjih krize.

1.5

Zelo pomembno je, da Komisija pri razvijanju akcijskega načrta dopušča sodelovanje vseh ustreznih sektorjev. Tu bi EESO želel izraziti svoj pomislek glede foruma trgovcev na drobno, ki se mu zdi pristranska in odvečna pobuda, ker lahko dobaviteljem vsiljuje določene pogoje brez njihovega soglasja, zgolj zaradi razmerij moči na trgu. Sprejemljiva in izvedljiva bi bila le zamenjava foruma trgovcev na drobno s forumom, ki bi enakopravno združeval vse vključene sektorje.

1.6

V zvezi s predlogom za okoljsko primerno zasnovo izdelkov EESO opozarja, da je treba okoljske zahteve opredeliti bolj v smislu ciljev, ki jih je treba doseči, kot tehničnih rešitev, ki jih omogoča okoljsko primerna zasnova izdelkov. Stalne izboljšave izdelkov z vidika varstva okolja je treba uvajati s pomočjo analize njihovega življenjskega cikla, ki mora upoštevati merila, kot so: emisije toplogrednih plinov, poraba vode, raba neobnovljivih virov energije, zmanjševanje biotske raznovrstnosti, onesnaževanje zraka in tal itd. Le obsežno upoštevanje vseh teh dejavnikov ter ustrezna znanstvena metodologija in podpora lahko prinesejo pravo rešitev.

1.7

Glede označevanja želi EESO poudariti, da je oznaka pomemben, četudi ne edini način obveščanja potrošnika, in da je glede tega treba uskladiti določbe in tako olajšati uresničevanje ciljev ter da v določenih sektorjih, kot je sektor prehrane, že veljajo stroge zahteve na tem področju. Izobraževanje potrošnikov je po mnenju EESO idealna rešitev za njihovo osveščanje in razumevanje ter spremembo potrošniških vzorcev.

1.8	Na koncu EESO poudarja, da morajo vsa prizadevanja evropskih gospodarskih akterjev pri izvajanju akcijskega načrta Komisije veljati tudi za uvožene izdelke, da ne bi prišlo do diskriminacije, ki bi škodovala evropskim proizvajalcem na njihovem notranjem trgu.

2.   Povzetek predloga Komisije

2.1	Evropska unija je naredila pomembne korake pri uresničevanju ciljev glede rasti in delovnih mest, ki si jih je zastavila v lizbonski strategiji. Zdaj pa bi bilo treba ta gospodarski napredek vključiti v okvir trajnosti; po mnenju Komisije je treba to nujno začeti takoj.

2.2

Komisija zato predstavlja svojo strategijo v sporočilu COM(2008) 397 konč., v katerem podpira celostni pristop EU pri spodbujanju trajnostne potrošnje in proizvodnje ter trajnostne industrijske politike. Ta strategija dopolnjuje obstoječe strategije za rabo energije, zlasti energetsko-podnebni sveženj, ki ga je Komisija sprejela leta 2008.

2.3

Sporočilo predstavlja akcijski načrt, s katerim bi izboljšali energetsko in okoljsko učinkovitost izdelkov ter spodbudili potrošnike, naj takšne izdelke uporabljajo. Končni cilj je izboljšati okoljsko učinkovitost izdelkov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, zlasti pri izdelkih, kjer je največ možnosti za zmanjšanje njihovega vpliva na okolje. Dejanski izziv je torej ustvariti sklenjen krog izboljševanja okoljske učinkovitosti izdelkov skozi ves njihov življenjski cikel, s pospeševanjem in spodbujanjem povpraševanja po najboljših izdelkih in najboljših proizvodnih tehnologijah ter s pomočjo potrošnikom, da jih bodo zaradi skladnejšega in enostavnejšega označevanja lažje izbrali, pri tem pa ne pozabiti na izboljševanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

2.4

Akcijski načrt spremlja naslednjih osem ukrepov: 2.4.1 Okoljsko primerna zasnova za več izdelkov. Zaenkrat direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov določa minimalne zahteve za izdelke, ki rabijo energijo, kot so računalniki, grelna telesa, televizorji ali industrijski ventilatorji; s tem akcijskim načrtom pa Komisija razširja direktivo na vse izdelke, povezane z energijo, to so tisti izdelki, ki sami ne rabijo energije, temveč imajo neposreden vpliv na rabo energije (na primer okna). Direktiva bo poleg minimalnih zahtev morala opredeliti prostovoljna napredna merila za okoljsko učinkovitost, ki jih morajo izpolnjevati okolju zelo prijazni izdelki. 2.4.2 Izboljšanje energijskega in okoljskega označevanja. Označevanje z navajanjem energetske ali okoljske učinkovitosti izdelka potrošniku omogoča preglednost. Zato Komisija namerava razširiti obveznost označevanja na večje število izdelkov, vključno z izdelki, ki rabijo energijo, in drugimi z energijo povezanimi izdelki. Po eni strani se bo razširil seznam izdelkov iz Direktive 92/75/ES v zvezi z energijskim označevanjem, ki sedaj predpisuje označevanje porabe energije na gospodinjskih aparatih, na druge izdelke, kot so okna, za katera bo treba navesti njihovo izolacijsko zmogljivost. Po drugi strani pa bo sedanji prostovoljni sistem okoljskih oznak za okolju najbolj prijazne izdelke poenostavljen in njegova uporaba se bo razširila na storitve ter izdelke, kot so hrana in pijača. 2.4.3 Spodbude. Akcijski načrt predlaga, da bi bili do spodbud upravičeni samo izdelki, ki dosegajo določeno raven porabe energije in okoljske učinkovitosti, ter da bi države članice in institucije Skupnosti lahko kupovale samo take izdelke, prepoznali pa bi jih po vrstah oznak, če so te obvezne. Države članice bodo odločale o dodeljevanju in obliki spodbud. 2.4.4 Spodbujanje zelenih javnih naročil. Javne oblasti porabijo 16 % BDP Unije za nakup blaga in storitev. Kupovanje zelenih izdelkov in storitev bi lahko bilo jasen signal trgu in bi spodbudilo povpraševanje. Komisija zato predlaga novo sporočilo o zelenih javnih naročilih, ki bi usmerjalo javne organe k temu cilju in vključevalo skupna merila, cilje ter tehnične specifikacije javnih naročil. 2.4.5 Skladni podatki in metodologija. Jasno je, da se samo na tej podlagi lahko analizirajo okoljska učinkovitost izdelkov, njihov prodor na trg ter napredek. 2.4.6 Vključitev trgovcev na drobno in potrošnikov. Vzpostavili naj bi forum trgovcev na drobno, ki bi spodbujal nakup bolj trajnostnih izdelkov, zmanjšal vpliv sektorja trgovine na drobno in njene dobavne verige na okolje ter izboljšal obveščanje potrošnikov. 2.4.7 Podpora učinkovitejši rabi virov, ekološkim inovacijam ter povečanju okoljskega potenciala industrije. Komisija, ki učinkovitost virov pojmuje kot povečanje vrednosti ob nižji rabi virov, predlaga okrepitev sedanjih prizadevanj s pomočjo ukrepov za spremljanje, spodbujanje in primerjanje. Enako velja za ekološke inovacije, saj želi okrepiti njihov pomen v okviru evropske politike na področju inovacij. Komisija predlaga tudi vzpostavitev evropske sheme za preverjanje okoljske tehnologije, ki bi bila prostovoljna in bi imela javno podporo, kar bi omogočilo vliti zaupanje v nove tehnologije, ki se pojavljajo na trgu. Na koncu Komisija predlaga revizijo sedanjega sistema Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), da bi podjetjem omogočili izpopolniti proizvodne procese in izboljšati izrabo virov. Povečali naj bi udeležbo podjetij in zmanjšali stroške za MSP. 2.4.8 Ukrepi na svetovni ravni. Komisija veča svoje ambicije na mednarodni ravni, saj v predlog vključuje spodbujanje sektorskih sporazumov v okviru mednarodnih pogajanj o podnebju, spodbujanje dobre prakse in sodelovanje na tem področju ter krepitev mednarodne menjave blaga in storitev.

2.5	Vse te cilje, ki so podrobneje opisani v akcijskem načrtu, spremljajo trije zakonodajni predlogi: — predlog razširitve direktive za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, — predlog revizije uredbe o znaku za okolje in — predlog revizije uredbe EMAS ter sporočilo o zelenih javnih naročilih.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   EESO zelo pozitivno ocenjuje to širokopotezno pobudo Evropske komisije, ki pomeni korak naprej pri doseganju evropskega modela trajnosti, ter opozarja, da je bila trajnost modela Skupnosti že predmet različnih študij ter mnenj te institucije, med katerimi velja omeniti zlasti naslednja, ki se nanašajo na:

—	dvoletno poročilo o napredku strategije EU za trajnostni razvoj (1),

—	vpliv evropskih okoljskih predpisov na spremembe v industriji (2),

—	okolju prijazno proizvodnjo (3).

3.2   Koncept trajnosti zahteva povezanost treh osnovnih stebrov: okoljskega, socialnega in ekonomskega. EESO podpira cilj akcijskega načrta, ki je izboljšanje okoljske učinkovitosti izdelkov skozi njihov celoten življenjski cikel, vendar opozarja, da ne smemo zanemariti preostalih dveh stebrov – socialnega in ekonomskega –, če želimo dejansko prispevati k trajnosti modela.

3.3   Trenutno stanje

3.3.1   Komisija se je julija 2008, po letih notranjih analiz, odločila objaviti to sporočilo o akcijskem načrtu za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko.

3.3.2   Nedvomno gre za izjemen izziv za evropsko industrijsko gospodarstvo in za nov model proizvodnje in potrošnje, ki si prizadeva za trajnost. Kljub drznosti predloga ne smemo pozabiti na obdobje, v katerem se je začela priprava strategije in spremljajočih zakonodajnih ukrepov. Vsa svetovna gospodarstva se trenutno soočajo s finančno krizo, zaradi katere sprejemajo ukrepe – nacionalne, evropske, večstranske –, ki morda ne bodo prinesli takojšnjih rezultatov.

3.3.3   V teh kočljivih okoliščinah, ki se še razrešujejo, želi Odbor zakonodajalce opozoriti na morebitne učinke, ki bi jih lahko ta sveženj ukrepov imel na realno ekonomijo – industrijo in potrošnike –, kateri so namenjeni. Predlog sicer ne bi smel izgubiti izpred oči hvalevrednih ciljev, ki so v srednjeročnem obdobju uresničljivi, vendar pa bi moral biti pozoren na kratkoročno obdobje in ne ustvarjati negotovosti ali nepotrebnih obremenitev za industrijsko gospodarstvo.

3.4   Ključen vidik tako obsežne pobude je jasnost in natančnost podajanja sporočil, zato bi bilo zaželeno, da se Komisija potrudi jasneje navesti, na katere ekonomske sektorje in katera konkretna področja se ta predlog nanaša. Poleg tega želi EESO poudariti, da akcijski načrt Komisije ne posveča dovolj pozornosti metodologiji in znanstveni podlagi, ki bi pripeljali do skupnega sistema ocene učinka in preprečevali množenje shem, ki lahko postavijo pod vprašaj načela notranjega trga in zmedejo potrošnika.

3.5   EESO odobrava predlog Komisije, da z velikodušnimi spodbudami podpre prizadevanja podjetij pri prilagajanju novim okoliščinam. Zato bodo – podobno kot pri načelu „onesnaževalec plača“ – podjetja, ki bodo skrbela za varstvo okolja in zlasti za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, deležna pomoči.

3.6   Če bo akcijski načrt, ki ga predlaga Komisija, dejansko zahteval velika prizadevanja evropskih proizvajalcev pri prilagajanju in izboljšavah, potem EESO opozarja, da je treba zagotoviti izpolnjevanje novih obveznosti brez izjem. Komisija mora predvideti enako obravnavo uvoženih in evropskih izdelkov na trgu Skupnosti, da bi se izognili primerom diskriminacije ali preferenčne obravnave, ki bi neupravičeno prizadeli evropske proizvajalce. Odbor meni, da bi bilo treba opraviti poglobljeno predhodno analizo z vidika notranjega trga, katere cilj bi bil zagotoviti enako obravnavo izdelkov Skupnosti in izdelkov, ki prihajajo iz tretjih držav.

3.7   Eden ključnih vidikov akcijskega načrta je forum trgovcev na drobno. Odbor sicer podpira zastavljeni cilj (doseči trajnostno rabo omejenih naravnih virov), vendar meni, da vzpostavitev delovnega foruma, ki ga vodijo trgovci na drobno, ni najboljši način za to, da bi ta cilj dosegli.

3.7.1   Glede na sedanji položaj na trgu (trgovcev na drobno je malo, a so zelo močni, proizvajalci pa imajo veliko malih in srednje velikih podjetij) bi s tem povzročili zgolj pritisk na dobavitelje in diskriminacijo med izdelki. Za nemoteno in uravnoteženo delovanje foruma trgovcev na drobno bi bilo smiselno določiti njegove metode dela: forum bi sestavljale vse strani, ki so del dobavne verige (proizvajalci, trgovci na drobno, logistika, potrošniki, akademski svet) in bi enakopravno sodelovale pri iskanju rešitev.

3.7.2   Takšna platforma bi morala spodbujati tudi prostovoljne ukrepe na področjih, kot so meritvene metode, ter ukrepe za izboljšanje trajnostne potrošnje v celotni verigi.

3.8   V zvezi z direktivo o okoljsko primerni zasnovi izdelkov je EESO zaskrbljen zaradi nenatančne opredelitve „z energijo povezanih izdelkov“. Treba bi bilo jasno navesti, kaj pomeni „z energijo povezani izdelki“ in točno na katere izdelke se predlog nanaša, saj lahko le tako računamo na minimalno pravno varnost v ekonomski verigi.

3.9   Akcijski načrt Komisije predvideva nove določbe na področju označevanja. Pri tem želi EESO opozoriti, da je treba okoljske oznake bolj spodbujati, da bi jih podjetja v večji meri uporabljala, ter določbe o označevanju standardizirati, da bi olajšali izpolnjevanje zastavljenih ciljev.

3.9.1   Poleg tega za nekatere sektorje – na primer za hrano in pijačo, zaradi lastnosti teh izdelkov in na podlagi posebnih predpisov zanje – že veljajo stroge zahteve glede označevanja.

3.9.2   Odbor kot že večkrat doslej poudarja, da obstajajo tudi drugi načini obveščanja potrošnika (spletne strani, brezplačne telefonske informacije), ki prav tako omogočajo doseči cilje, ki si jih je zadala Komisija. Opraviti bi bilo treba analizo vsebine in oblike označevanja izdelkov. Pospešiti bi bilo treba tudi standardizacijo podatkov na oznakah ter označevanja izdelkov, kar bi spodbudilo trgovinske izmenjave, pomagalo potrošniku ter prineslo ugodnosti tudi proizvajalcu. Vendar pa EESO na splošno meni, da je izobraževanje potrošnikov idealna rešitev za povečanje osveščenosti in razumevanja potrošnikov ter spremembo njihovih potrošniških navad.

3.10   EESO obžaluje, da Komisija ne podpira odločneje raziskav, razvoja in inovacij kot podpornih in dopolnilnih ukrepov akcijskega načrta. Zlasti v obdobju krize je treba nadaljevati prizadevanja na področju raziskav, zato EESO poziva h krepitvi raziskav, razvoja in inovacij na vseh področjih, ki so povezana s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo.

---

(1)  Poročevalec: g. RIBBE; UL C 256, 27.10.2007.

(2)  Poročevalec: g. PEZZINI; UL C 120, 16.5.2008.

(3)  Poročevalka: ga. DARMANIN; UL C 224, 30.8.2008.

---