4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/83

A.

ker od leta 2003 z zanimanjem ugotavlja, da politika Evropske unije na področju varovanja zdravja temelji na tesnejšem sodelovanju med sektorji zdravja, okolja in raziskav, pri čemer lahko upamo, da se bo na koncu začela izvajati skladna in celovita evropska strategija na področju zdravja okolja,

B.

ker bodo ukrepi, ki jih je zdaj začela izvajati Unija v okviru svojega prvega akcijskega načrta za okolje in zdravje (2004–2010) (KOM(2004)0416), in sicer priprava kazalnikov, razvoj celostnega spremljanja, zbiranje in vrednotenje ustreznih podatkov ter povečanje števila raziskav, verjetno omogočili boljše razumevanje medsebojnega vpliva virov onesnaževanja in učinkov na zdravje, vendar očitno ne zadoščajo za zmanjšanje vse večjega števila bolezni, povezanih z okoljskimi dejavniki,

C.

ker je skoraj nemogoče izvesti vmesno oceno navedenega akcijskega načrta, ker ta nima nobenega jasnega in kvantitativnega cilja ter ker je poleg tega še vedno težko določiti celotni proračun, ki mu je namenjen in ki gotovo ne zadostuje za učinkovito spodbujanje tega načrta,

D.

ker bi se moral sedanji akcijski načrt (2004–2010) poleg področij, ki so cilj programa javnega zdravja (2008–2013), tj. ukrepanje v zvezi s tradicionalnimi dejavniki zdravja, kot so prehrana, kajenje ter uživanje alkohola in drog, osredotočiti predvsem na nekatere nove izzive na področju zdravja ter obravnavati odločilne okoljske dejavnike, ki vplivajo na zdravje ljudi, kot so kakovost zraka v zaprtih prostorih in na prostem, elektromagnetni valovi, nanodelci, zelo zaskrbljujoče kemikalije (snovi, razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR) ter endokrini motilci) in dejavniki tveganja za zdravje, ki izhajajo iz podnebnih sprememb,

E.

ker so bolezni dihal drugi najpomembnejši vzrok umrljivosti, pojavnosti bolezni, prevalence in stroškov v Uniji, ker so glavni vzrok umrljivosti otrok, mlajših od pet let, in ker, zlasti zaradi onesnaženja zraka v zaprtih prostorih in na prostem, še naprej nastajajo,

F.

ker onesnaženost zraka zaradi drobnih delcev in prizemnega ozona zelo ogroža zdravje ljudi, pri čemer vpliva na ustrezen razvoj otrok in krajša življenjsko dobo v EU (3),

G.

ker si mora Skupnost v skladu z vprašanjem okoljskega zdravja v mestih, zlasti kakovosti zraka v zaprtih prostorih, ter ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti bolj prizadevati v zvezi z ukrepi proti onesnaževanju gospodinjstev, glede na to, da evropski državljan preživi povprečno 90 % svojega časa v notranjosti zgradb,

H.

ker so bile na ministrskih konferencah Svetovne zdravstvene organizacije v obdobju 2004–2007 o okolju in zdravju izpostavljene povezave med zapletenim medsebojnim vplivom kemičnih onesnaževalcev ter določenim številom kroničnih motenj in bolezni, zlasti pri otrocih; ker so ti pomisleki vključeni tudi v uradne dokumente Programa Združenih narodov za okolje in Medvladnega foruma za kemijsko varnost,

I.

ker vedno nova znanstvena spoznanja dokazujejo, da določenih vrst raka, kot so rak mehurja, kostni rak, pljučni rak, kožni rak, rak dojke in drugo, ne povzročajo zgolj kemične snovi, sevanje in delci v zraku, ampak tudi drugi okoljski dejavniki,

J.

ker so se poleg teh težavnih sprememb na področju okoljskega zdravja v zadnjih letih pojavile tudi nove bolezni in sindromi, kot so vrste preobčutljivosti na kemične snovi, sindrom zobnih amalgamov, preobčutljivost na elektromagnetno sevanje, sindrom nezdravih zgradb ali sindrom pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti pri otrocih;

K.

ker je previdnostno načelo izrecno vključeno v Pogodbo od leta 1992 in ker je Sodišče Evropskih skupnosti večkrat določilo vsebino in pomen tega načela v pravu Skupnosti kot dela temeljev politike zaščite, ki jo izvaja Skupnost na področju okolja in zdravja (4),

L.

ker so merila, ki jih je Komisija navedla v svojem sporočilu z dne 2. februarja 2000 o uporabi previdnostnega načela (KOM(2000)0001), zelo zavezujoča in dejansko neuresničljiva,

M.

ker je treba upoštevati pomembnost biološkega monitoringa ljudi kot sredstva za ocenjevanje stopnje izpostavljenosti evropskega prebivalstva učinkom onesnaževanja, željo, ki jo je večkrat izrazil Parlament v točki 3 navedene resolucije z dne 23. februarja 2005 in željo, izraženo v sklepih Sveta za okolje z dne 20. decembra 2007, da se pohiti z izvedbo programa biološkega monitoringa na ravni Unije,

N.

ker je nedvomno potrjeno, da imajo podnebne spremembe pomembno vlogo pri povečevanju resnosti in pojavnosti nekaterih bolezni, ter zlasti da lahko pogostost vročinskih valov, poplave in požari, ki so najpogostejše naravne nesreče v EU, povzročijo dodatne bolezni, slabe higienske razmere in smrti, pri čemer se priznava, da ukrepi za preprečevanje podnebnih sprememb ugodno vplivajo na zdravje,

O.

ker bodo podnebne spremembe pomembno vplivale na zdravje ljudi, ker med drugim spodbujajo razvoj nekaterih infekcijskih in parazitskih bolezni, zlasti zaradi sprememb temperature in vlage ter njihovega vpliva na ekosisteme, živali, rastline, žuželke, parazite, praživali, mikrobe in viruse,

P.

ker okvirna Direktiva 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (5) in njene hčerinske direktive vsebujejo jasne določbe o ohranjanju in obnovi zdravih voda,

Q.

ker je okoljska medicina nova zdravstvena disciplina, ki temelji na univerzitetnem izobraževanju, ki je še preveč razdrobljeno in različno v državah članicah ter ki bi ga bilo zato treba spodbujati v okviru Unije,

R.

ker je število oseb, ki trpijo zaradi okoljskih dejavnikov, vedno večje, in je potrebno razviti epidemiologije, da se ustvari celovit pregled bolezni, ki jih v celoti ali delno povzročajo okoljski dejavniki,

1.

priznava prizadevanje Komisije od vzpostavitve akcijskega načrta leta 2004 na to temo, zlasti za izboljšanje verige informacij o okolju in zdravju, integracijo in okrepitev evropskih raziskav na tem področju ter sodelovanje s specializiranimi mednarodnimi organizacijami, kot je Svetovna zdravstvena organizacija;

2.

vseeno meni, da je tak akcijski načrt razlog za slab uspeh, če je njegov namen le spremljati obstoječe politike Skupnosti, če ne temelji na politiki preprečevanja, katere cilj je zmanjšanje bolezni, povezanih z okoljskimi dejavniki, ter če nima nobenega jasnega in kvantitativnega cilja;

3.

opozarja Komisijo na dejstvo, da je bil pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije že izveden program, v okviru katerega so njene države članice že izdelale svoje lastne nacionalne in lokalne akcijske načrte okoljskega zdravja, ki zajemajo posebne cilje in načrte izvajanja; zato Komisiji priporoča, da pregleda in oceni ta program Svetovne zdravstvene organizacije kot možni model, ki bi lahko za Evropsko unijo v prihodnosti prestavljal tudi uporaben primer;

4.

globoko obžaluje, da Komisija, natančneje njen Generalni direktorat za raziskave, ni zagotovila primernega financiranja na področju biološkega monitoringa ljudi za leto 2008, da bi, kot je obljubila državam članicam in Parlamentu, uvedla skladen pristop k biološkemu monitoringu v Uniji;

5.

prav tako poziva Komisijo, naj do leta 2010 uresniči dva bistvena cilja, zastavljena leta 2004, in oblikuje ter izvede uporabno komunikacijsko strategijo za ta cilja, in sicer ozaveščanje državljanov o okoljskem onesnaževanju in vplivu na njihovo zdravje na eni strani ter ponoven pregled in prilagoditev evropske politike za zmanjšanje tveganj na drugi;

6.

priporoča, naj države članice in Komisija izpolnijo svoje obveznosti v zvezi z izvajanjem zakonodaje Skupnosti;

7.

poudarja, da je treba v primeru, ko se ocenjuje učinek okoljskih dejavnikov na zdravje, najprej in zlasti upoštevati ranljive skupine, kot so nosečnice, novorojenčki, otroci in starejše osebe;

8.

zahteva, naj se posebna pozornost nameni ranljivim skupinam, ki so najbolj občutljive na onesnaževala, in sicer z uvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti notranjim onesnaževalcem okolja v zdravstvenih ustanovah in šolah s sprejetjem dobro premišljenih praks za upravljanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih;

9.

poziva Komisijo, naj pri pripravi osnutkov predlogov za spremembo obstoječih zakonov, teh zakonov pod pritiskom lobijev ali regionalnih ali mednarodnih organizacij ne poslabša;

10.

opozarja, da Unija potrebuje stalen dinamičen in prožen pristop k akcijskemu načrtu; zato opozarja, da Unija potrebuje strokovno znanje na področju okoljskega zdravja, ki bi temeljilo na preglednosti, večdisciplinarnosti in kontradiktornosti ter bi omogočilo ukrepanje glede nezaupanja splošne javnosti do uradnih agencij in odborov strokovnjakov; opozarja, da je pomembno izboljšati usposabljanje strokovnjakov na področju zdravja, zlasti z izmenjavo najboljših praks na ravni Skupnosti;

11.

poudarja, da so bila zadnja leta zaznamovana s pravim napredkom na področju okoljske politike, na primer v zvezi z zmanjšanjem onesnaževanja zraka, izboljšanjem kakovosti voda, politiko zbiranja in recikliranja odpadkov, nadzorom nad kemikalijami in prepovedjo osvinčenega bencina, vendar hkrati ugotavlja, da je za evropsko politiko še vedno značilno pomanjkanje celovite preventivne strategije in neuporaba previdnostnega načela;

12.

zato poziva Komisijo, naj pregleda vsa merila iz navedenega sporočila o uporabi previdnostnega načela ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, da bi bilo to načelo ukrepanja in varnosti, ki temelji na sprejetju začasnih in sorazmernih ukrepov, v središču politik Skupnosti na področju zdravja in okolja;

13.

meni, da bi prenos dokaznega bremena v zvezi z neškodljivostjo izdelka na proizvajalca ali uvoznika omogočila spodbujanje politike, ki temelji na preprečevanju, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (6), in v zvezi s tem spodbuja Komisijo, da razširi to obveznost na zakonodajo Skupnosti v zvezi z vsemi izdelki; meni, da se je treba izogniti vsakemu povečanju poskusov na živalih v okviru akcijskega načrta ter da je treba vso pozornost nameniti razvoju in uporabi drugih metod;

14.

ponovno poziva Komisijo, naj pripravi dejanske ukrepe o kakovosti zraka v zaprtih prostorih, ki bi zagotovili visoko raven zaščite v zvezi z varnostjo in zdravjem notranjega okolja, zlasti pri reviziji Direktive Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (7), ter da predlaga ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti stavb, varnosti in neškodljivosti kemičnih sestavin, ki se uporabljajo pri izdelavi opreme in pohištva;

15.

priporoča, da za zmanjšanje škodljivih vplivov okolja na zdravje Komisija pozove države članice, naj z davčnimi ugodnostmi in/ali drugimi gospodarskimi spodbudami akterje na trgu spodbudijo k izboljšanju kakovosti zraka v zaprtih prostorih ter zmanjšanju izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju v njihovih stavbah, podružnicah in pisarnah;

16.

priporoča, da Komisija pripravi primerne minimalne zahteve, da se zagotovi kakovost zraka v zaprtih prostorih v stavbah, ki se bodo na novo gradile;

17.

priporoča, naj Komisija pri dodeljevanju posameznih podpor Evropske unije upošteva, kako to vpliva na kakovost zraka v zaprtih prostorih, izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju in zdravje posebej ogroženih skupin prebivalstva pri posameznih projektih, podobno kot se pozornost namenja merilom varstva okolja;

18.

zahteva, da se določijo okoljski standardi kakovosti za prednostne snovi v vodi v skladu z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in da se ti standardi redno usklajujejo s stanjem na področju znanosti;

19.

poudarja, da so nekatere države članice uspešno uvedle mobilne laboratorije za analizo ali „zelena reševalna vozila“, da bi se omogočila hitra in zanesljiva ocena onesnaženosti javnih in zasebnih prostorov; meni, da bi lahko Komisija spodbujala to prakso v državah članicah, ki še ne poznajo tega načina neposrednega ukrepanja na onesnaženem območju;

20.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja posebnih pravnih določb za zagotavljanje varnosti potrošniških izdelkov, ki vsebujejo nanodelce, in popuščanja Komisije v zvezi s potrebo po pregledu zakonodajnega okvira glede uporabe nanodelcev v potrošniških izdelkih, glede na to, da se daje na trg vedno več potrošniških izdelkov, ki vsebujejo nanodelce;

21.

je bil opozorjen v mednarodnem poročilu Bioiniciativa (8) o elektromagnetnih poljih, ki povzema več kot 1 500 študij o tem vprašanju in v svojih zaključkih razkriva nevarnosti emisij mobilne telefonije, na primer prenosnih telefonov, emisij tehnologij UMTS, Wifi, Wimax, Bluetooth in telefonov s fiksno bazno postajo „DECT“ za zdravje;

22.

ugotavlja, da so omejitve glede izpostavljanja elektromagnetnim poljem, ki so določene za javnost, zastarele, ker niso bile posodobljene od sprejetja Priporočila Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti javnosti elektromagnetnim sevanjem (0 Hz do 300 GHz) (9), očitno ne upoštevajo razvoja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, prav tako pa tudi ne priporočil Evropske agencije za okolje ali strožjih standardov glede emisij, ki so jih sprejele na primer Belgija, Italija ali Avstrija, poleg tega pa ne obravnavajo vprašanja ranljivih skupin, kot so nosečnice, novorojenčki in otroci;

23.

zato zahteva, da Svet spremeni svoje Priporočilo 1999/519/ES, da bi se lahko upoštevalo najboljše nacionalne prakse in določilo zahtevnejše mejne vrednosti izpostavljenosti za vse naprave, ki oddajajo elektromagnetne valove na frekvencah med 0,1 MHz in 300 GHz;

24.

zelo resno obravnava številne nevarnosti za zdravje, ki jih povzroča segrevanje podnebja na območju Unije, in poziva k okrepljenemu sodelovanju med Svetovno zdravstveno organizacijo, nacionalnimi nadzornimi organi, Komisijo in Evropskim centrom za preprečevanje in nadzor bolezni, da bi se okrepil sistem zgodnjega opozarjanja in s tem omejile negativne posledice podnebnih sprememb na zdravje;

25.

poudarja, da bi moral ta akcijski načrt imeti koristi od razširitve ukrepov o negativnih vplivih podnebnih sprememb na zdravje ljudi s pripravo učinkovitih ukrepov prilagajanja, ki so potrebni na ravni Skupnosti, kot so:

26.

poziva države članice in Komisijo, naj se ustrezno odzovejo na nova tveganja zaradi podnebnih sprememb, kot so vse več novih nevarnih virusov in še neodkriti patogeni, ter naj zato uporabljajo nove razpoložljive tehnologije za zatiranje patogenov, ki zatirajo znane in neznane viruse ter druge patogene, ki se prenašajo s krvjo;

27.

obžaluje, da se pri sedanji oceni vpliva stroškov in koristi dokumenta „20 20 do leta 2020, Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb“ (KOM(2008)0030) upoštevajo le koristi za zdravje pri zmanjšanju onesnaženosti zraka zaradi 20-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se nujno preverijo (stranske) dodatne koristi različnih prizadevanj za zdravje v skladu s priporočili Mednarodnega odbora za podnebne spremembe za zmanjšanje domačih emisij toplogrednih plinov za 25 % do 40 % in morda za 50 % ali več do leta 2020, pri čemer se te koristi vključijo v oceno vpliva, ki jo pripravi Komisija;

28.

poziva Komisijo, naj glede na število samomorov v EU pozornost nameni resnemu problemu duševnega zdravja ter nameni več sredstev razvoju ustreznih strategij za preprečevanje in ustreznih terapij;

29.

ponovno poudarja, da morajo Komisija in države članice podpreti akcijski načrt Svetovne zdravstvene organizacije za okolje in zdravje otrok v Evropi, da se ga spodbudi z dvostransko razvojno strategijo in razvojno strategijo EU ter da se spodbudi podobno procese zunaj evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije;

30.

poziva Komisijo, naj v svoj drugi akcijski načrt ponovno vključi steber v zvezi z zmanjšanjem izpostavljenosti onesnaževanju, kakor je določen v evropski strategiji za okolje in zdravje (pobuda SCALE (Science, Children, Awareness, Legal instrument, Evaluation)) (KOM(2003)0338);

31.

poziva Komisijo, naj pripravi in zagotovi instrumente, ki bi pospešili razvoj in spodbujanje inovativnih rešitev, kakor je poudarjeno v okviru lizbonske agende, da se zmanjšajo glavna tveganja za zdravje, ki jih povzročajo okoljski dejavniki;

32.

poziva Svet, naj nemudoma sprejme odločitev o predlogu uredbe o ustanovitvi solidarnostnega sklada EU, saj je Parlament stališče sprejel že 18. maja 2006 (10); meni, da bo nova uredba, ki bo skupaj z drugimi ukrepi pospešila začetek veljavnosti solidarnostnega sklada EU, omogočila učinkovitejše, bolj prilagodljivo in hitrejše zmanjševanje škode, nastale zaradi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek; poudarja, da je takšen finančni instrument zelo pomemben, zlasti ker je predvideno, da se bo delno zaradi podnebnih sprememb število naravnih nesreč v prihodnosti povečalo;

33.

priporoča, naj glede na odločilen gospodarski pomen malih in srednjih podjetij v Evropi Komisija tem zagotovi tehnično podporo, da se jim omogoči ravnanje v skladu z obvezujočimi predpisi glede okoljskega zdravja in se jim pri tem pomaga ter da se jih spodbuja k spremembam, ki so pozitivne z vidika okoljskega zdravja in ki vplivajo na poslovanje podjetij;

34.

priporoča Komisiji, naj za leto 2010 in za „drugi cikel“ akcijskega načrta za okolje in zdravje predvidi preusmeritev svojih pobud na ranljivo prebivalstvo in pripravi nove metode ocenjevanja tveganj, ob upoštevanju bistvenega vprašanja posebne ranljivosti otrok, nosečnic in starejših ljudi;

35.

zato poziva Komisijo in države članice, naj priznajo prednosti načela preprečevanja in previdnostnega načela ter da razvijejo in izvajajo orodja, ki omogočajo predvidevanje ter preprečevanje nevarnosti za okolje in zdravje; priporoča, naj Komisija oceni višino sredstev, potrebnih za „drugi cikel“ tega akcijskega načrta, ter zagotovi zadostna sredstva za večje število praktičnih ukrepov za zmanjšanje vpliva okolja na zdravje ter izvajanje preventivnih in previdnostnih ukrepov;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Svetovni zdravstveni organizaciji.