1.Sklepi in priporočila

1.1Mikro, mala in srednja podjetja so – ne glede na to, ali gre za tradicionalne gospodarske družbe, družinska podjetja, samostojne podjetnike, podjetja socialne ekonomije, obrtnike ali svobodne poklice (v nadaljnjem besedilu: MMSP) – bistven del rešitve, s katero se bo doseglo konkurenčno, podnebno nevtralno, krožno in vključujoče gospodarstvo EU, če bodo ustvarjeni in prevladali pravi pogoji. Ta podjetja ustvarjajo pozitivne učinke z izboljševanjem svoje okoljske uspešnosti ter s ponujanjem strokovnega znanja in rešitev drugim podjetjem, državljanom in javnemu sektorju. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) sicer priznava in poudarja, da so MMSP raznolika in imajo različne potrebe, a poziva, naj se posebna pozornost nameni najmanjšim in najranljivejšim.

1.2Številna MMSP ne poznajo dovolj dobro stalno spreminjajočih se zakonskih zahtev, določenih zaradi doseganja podnebne nevtralnosti, in ne vedo, kako se nanje odzvati. Poleg tega imajo težave pri prepoznavanju potencialnih poslovnih koristi in priložnosti, ki jih ponuja zeleni prehod. EESO zato poudarja, kako nujno je podpreti MMSP, da bodo čim bolj razumela in obvladovala zeleni prehod.

1.3EESO poziva k raznolikim in ciljno usmerjenim ukrepom obveščanja in ozaveščanja, ki bi jih usklajeno in v medsebojnem dopolnjevanju izvajale Komisija in države članice skupaj s poslovnimi organizacijami, zbornicami, socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki.

1.4EESO poziva tudi k obsežnemu programu podpore za MMSP pri vseh težavah, s katerimi se srečujejo pri poslovanju in dejavnostih, vezanih na zmanjševanje okoljskega odtisa in izpolnjevanje obveznosti iz zakonodaje. Ker so med MMSP znatne razlike, potrebujemo močno prilagojene rešitve ter dobro usmerjene politike in ukrepe.

1.5Takojšnja in ciljno usmerjena kratkoročna podpora za MMSP bi bistveno pospešila njihovo ekonomsko okrevanje po pandemiji ter jim pomagala obvladovati posledice ruske invazije na Ukrajino, kot so visoke cene energije ter nezmožnost dobave materialov in proizvodov. Zaradi izrednih okoliščin EESO meni, da bi bilo treba pri časovnih okvirih iz evropskega zelenega dogovora omogočiti ustrezno prožnost do konca krize in zagotoviti brezpogojno zavezanost ciljem.

1.6Da bi se izboljšala učinkovitost rabe virov v MMSP, EESO predlaga, naj se v različnih regijah vzpostavijo vozlišča za krožno gospodarstvo. S tem bi se moralo okrepiti sodelovanje med podjetji iz različnih sektorjev ter olajšati razvoj novih praks in postopkov, vključno s predstavitvami novih tehnologij. Organizacije MMSP, zbornice, akademska skupnost, socialni partnerji in drugi ustrezni deležniki bi morali biti sestavni del tega procesa.

1.7EESO meni, da je pomembno predstavnike MMSP vključiti v pripravo sektorskih načrtov podnebnega ukrepanja na nacionalni ravni in v oblikovanje poti za prehod različnih poslovnih ekosistemov na ravni EU, s čimer bi se tudi izboljšalo znanje o izmenjavi primerov dobre prakse, pravilnem dodeljevanju sredstev in učinkovitem izvajanju.

1.8EESO poziva EU in države članice, naj pospešijo zelene naložbe MMSP z zagotovitvijo ugodnega, predvidljivega in spodbudnega regulativnega okolja, vključno z utečenimi postopki pridobivanja dovoljenj in izogibanjem obremenjujočim upravnim obveznostim, pa tudi omogočanjem hitrega, enostavnega, preprostega in sledljivega dostopa do financiranja, prilagojenega različnim potrebam vseh raznolikih skupin MMSP.

1.9EESO poziva k tesnemu sodelovanju med izvajalci izobraževanja in MMSP, da bi usposabljanje ustrezalo kompetencam, znanjem in spretnostim, potrebnim pri zelenem prehodu, tudi z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, tako delavcev kot podjetnikov. Poleg tega poziva k podpori inovacijskim dejavnostim MMSP, in sicer s ponujanjem spodbud za sodelovanje z drugimi podjetji, podjetniškimi organizacijami, zbornicami, univerzami in raziskovalnimi organizacijami ter z olajševanjem tovrstnega sodelovanja.

1.10EESO poziva, naj se spodbuja trgovina z zelenimi rešitvami, ki jih proizvajajo MMSP, tudi pri javnih naročilih, in sicer tako, da se MMSP omogočijo enaki konkurenčni pogoji na enotnem trgu ter da se jim olajša dostop do tujih trgov zelenih proizvodov, tehnologij in storitev. Podjetjem iz EU je treba zagotoviti konkurenčno poslovno okolje v razmerju do tretjih držav, in sicer z vsemi diplomatskimi sredstvi, med drugim v povezavi s podnebjem, viri in trgovinsko politiko, ter s pozornim spremljanjem dejanj Kitajske in drugih trgov v vzponu.

2.Zeleni prehod in MMSP

2.1MMSP prispevajo h gospodarstvu, ki ponuja veliko delovnih mest in je trajnostno. So vezivno tkivo družbe, saj gospodarske funkcije pogosto združujejo s socialnimi, tako pa krepijo temelje demokracije, enotnosti in vključevanja. So bistvena za gospodarsko in socialno okrevanje ter blaginjo, saj izhajajo z lokalne ravni ter so prisotna v prav vsakem kotičku EU, zlasti pa na oddaljenih in podeželskih območjih, kjer so precej pogosto edina, ki izvajajo gospodarske dejavnosti.

2.2Podnebne spremembe so gonilo trajnostnega energetskega prehoda, a najpomembneje je, da celotno gospodarstvo in družbo usmerjajo k podnebni nevtralnosti, krožnosti in splošni trajnostnosti. Povzročajo skrajne vremenske pojave in naravne nesreče ter so povezane z drugimi velikimi okoljskimi izzivi, kot so upadanje biotske raznovrstnosti, onesnaženje okolja in degradacija naravnih virov.

2.3Sveženj „Pripravljeni na 55“ je posebno osredotočen na blaženje podnebnih sprememb ter vsebuje več zakonodajnih aktov, ki na različne načine vplivajo na MMSP. Vključen je v izvajanje vodilne pobude EU – evropskega zelenega dogovora, katerega namen je doseči trajnostno rast v industriji, trgovini, storitvah, energetiki, prometu, stavbnem sektorju in prehranskih sistemih. V vseh teh sektorjih imajo MMSP bistveno vlogo.

2.4MMSP bodo ključna za izvajanje evropskega zelenega dogovora, če bodo na voljo pravi pogoji. Ta pozitivni učinek se po eni strani ustvarja z izboljšavami uspešnosti najrazličnejših MMSP, po drugi pa z njihovimi dejanji, saj ponujajo strokovno znanje in rešitve drugim podjetjem, državljanom in javnemu sektorju.

2.5Zeleni prehod je tesno povezan z digitalno preobrazbo, MMSP pa morajo obvladovati oba dela tega dvojnega prehoda, kar je zaradi znatne potrebe po virih zelo zahteven dvojni izziv. Digitalizacija je orodje, ki lahko prinese učinkovitejše poslovanje, pripomore k širitvi na nove trge in internacionalizaciji ter ima znaten potencial za zmanjševanje emisij, odpadkov in rabe naravnih virov. Digitalne storitve in oprema pa imajo tudi okoljske posledice, ki jih je hkrati treba obvladovati.

2.6MMSP se poleg prizadevanj za zeleni in digitalni prehod spoprijemajo z gospodarskim okrevanjem po pandemiji ter posledicami ruske invazije na Ukrajino. Med težavami, ki v zadnjem času bistveno vplivajo na MMSP in njihovo poslovanje, so visoke cene energije ter nezmožnost dobave materialov in proizvodov. Konkurenčnost MMSP in tudi splošna konkurenčnost gospodarstva EU sta dodatno ogroženi zaradi nenadnih dejanj Kitajske in drugih trgov v vzponu, ki jim med drugim koristijo izogibanje sankcijam proti Rusiji ter nižje podnebne in okoljske zahteve.

2.7Pri vprašanjih, povezanih z okoljem in podnebjem, ne gre le za okoljsko trajnostnost, temveč so v veliki meri tudi bistven del konkurenčnosti, dobičkonosnosti in splošne ekonomske uspešnosti podjetij. Da MMSP izpolnjujejo podnebne in okoljske zahteve ter pričakovanja, poleg njihovih lastnih vrednot in splošnega ravnanja po vesti zagotavljajo različni mehanizmi:

-neposredne zahteve iz regulativnega okvira za MMSP, npr. o emisijah, energiji, materialih in proizvodih, ali upravne obveznosti;

-posredni učinki nekaterih zahtev, ki vplivajo na razpoložljivost in cene proizvodnih dejavnikov, kot so energija in materiali, ali drugih stroškov poslovanja, vključno z obdavčitvijo;

-zahteve, ki izhajajo iz vrednostne verige, v obliki pričakovanj strank, vlagateljev in ponudnikov financiranja, na primer tistih glede trajnostnega financiranja in poročanja, ali pričakovanj drugih deležnikov.

2.8Številna MMSP se ne zavedajo povsem posledic posameznih podnebnih in okoljskih politik in zahtev za svoje poslovanje ter dobavne in vrednostne verige niti tega, kako že zgodaj prilagoditi ali spremeniti proizvode in storitve, da bi preprečila poznejše izgube ali celo izključitev s trga. Poleg tega se pri vsakodnevnem delovanju in razvoju poslovanja spoprijemajo z omejenimi človeškimi viri in finančnimi sredstvi, obstaja pa tudi tveganje, da njihova omejena velikost predpostavlja ali zahteva strokovno znanje na preveč področjih. Zelo veliko podjetij ima težave zaradi zapletenosti zakonodajnih aktov, ki se stalno spreminjajo, upravnih bremen, finančnih pravil in visokih stroškov, poleg tega nimajo posebnega okoljskega strokovnega znanja in ne znajo izbrati pravih ukrepov 1 , ob tem pa imajo med drugim težave pri dostopanju do novih vrednostnih verig, financiranja, osebja in novih poslovnih modelov.

2.9To, da se podjetja ne zavedajo zahtev in ne vedo, kako se odzvati nanje, je torej pomemben izziv, prav tako pomembne pa so težave pri opredeljevanju potencialnih poslovnih prednosti in priložnosti, kot so manjši stroški energije in materialov, boljši dostop do financiranja, večje povpraševanje in novi trgi ter boljša podoba med deležniki.

2.10MMSP to, kar lahko ponudijo v zvezi s krožnim gospodarstvom, podnebjem, biotsko raznovrstnostjo, energijo iz obnovljivih virov in drugimi temami iz evropskega zelenega dogovora, že samo po sebi spodbuja k raziskavam in izkoriščanju novih poslovnih priložnosti na teh področjih ter naložbam vanje. Priložnosti imajo veliko, na primer pri prenovi stavb, načrtovanju in gradnji infrastrukture, industrijski proizvodnji in vzdrževanju opreme, opravljanju pravnih in računovodskih storitev ter razvoju digitalnih rešitev. Proces prehoda je v veliki meri odvisen od njihovih pametnih rešitev, te pa oblikujejo strokovnjaki, ki jih zaposlujejo, kar kaže, kako pomembna sta kakovostno in ustrezno izobraževanje, tudi poklicno izobraževanje in usposabljanje, ter stalno izpopolnjevanje.

2.11Najranljivejša skupina MMSP, ki tudi najbolj potrebuje obveščanje, so tista podjetja, ki menijo, da je evropski zeleni dogovor zgolj še en zakonodajni akt, ki povečuje skupno upravno breme, pomeni pritisk za njihove sedanje poslovne modele ter omejuje dobičkonosnost pri nespremenjenem poslovanju. To kaže, da vse kategorije MMSP, in sicer tista ranljiva, ki zaostajajo, tista, ki sledijo, in tista, ki vodijo, potrebujejo podporo, ki bo imela različne oblike in bo namenjena posebej njim 2 .

2.12Poleg tega so v smislu zmogljivosti in pripravljenosti med MMSP številne razlike glede vrste in obsega podnebnih in okoljskih vprašanj, tega, kaj se od njih zahteva in pričakuje, in priložnosti, ki so jim na voljo. Razlike izhajajo iz različnih dejavnikov: intenzivnosti rabe naravnih virov v podjetju, njegove velikosti, njegovega položaja v dobavnih verigah in poslovnih ekosistemih, njegove lokacije, vrste strank, virov proizvodnih dejavnikov in geografskih trgov podjetja.

2.13Zato potrebujemo močno prilagojene rešitve ter dobro usmerjene politike in ukrepe, pri katerih se bodo upoštevale razlike med na primer srednjimi proizvodnimi podjetji, podjetji v gostinskem in maloprodajnem sektorju, družinskimi in tradicionalnimi podjetji, inovativnimi zagonskimi podjetji, podjetji socialne ekonomije ter obrtniki in svobodnimi poklici.

2.14Čeprav je med MMSP veliko razlik, se uspešno obvladovanje zelenega prehoda v vsakem podjetju začne z ustreznim zavedanjem in znanjem o aktualnih vprašanjih in trendih, na podlagi katerih je mogoče uvideti prednosti, slabosti, priložnosti in tveganja podjetja ter opredeliti, kakšen položaj želi imeti v zelenem prehodu.

2.15Najkonkretnejša prizadevanja na ravni podjetja so povezana z načrtovanjem, organizacijo in spremljanjem celotnega poslovanja, vključno s proizvodnjo ter trgovino z blagom in storitvami, prevozom in logistiko ter nabavo energentov, surovin in drugih proizvodnih dejavnikov. Podnebni in okoljski vidiki so tudi sestavni del inovacijskih dejavnosti, razvoja znanj in spretnosti ter vključevanja vseh zaposlenih, pa tudi komuniciranja in sodelovanja z deležniki.

3.Politike in ukrepi za podporo MMSP v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“

3.1Da bodo MMSP pripravljena na 55-odstotno zmanjšanje emisij in bodo lahko uspešno izvedla zeleni prehod, jih je treba temeljito obveščati in jim omogočiti boljše razumevanje posledic novih in zapletenih zakonodajnih predlogov 3 . Za to so potrebni raznoliki in ciljno usmerjeni ukrepi obveščanja in ozaveščanja, ki bi jih usklajeno in v medsebojnem dopolnjevanju izvajale Komisija in države članice, saj nosijo ključno odgovornost v zvezi s tem. Tudi podjetniške organizacije in zbornice imajo osrednjo vlogo pri obveščanju in podpiranju svojih članov, dopolnjujejo pa jih izvajalci izobraževanja in usposabljanja, uradi za regionalni razvoj, grozdi, socialni partnerji in ustrezne organizacije civilne družbe.

3.1.1Po ruski invaziji na Ukrajino poteka odprto posvetovanje o politikah evropskega zelenega dogovora v smislu časovnega okvira zaradi novih izrednih okoliščin ter odvisnosti EU od ruskih in ukrajinskih energentov in živil. EESO priznava izredne okoliščine in odvisnost ter meni, da zelenih ciljev v nobenem primeru ne bi smeli opustiti, vendar bi bilo treba do konca krize omogočiti logično prožnost.

3.1.2EESO poziva Komisijo, naj poleg ustrezne ocene učinka vseh zakonodajnih pobud pripravi celovit, jasen in nedvoumen vodnik po vseh obstoječih in prihodnjih zahtevah, povezanih s podnebjem, ter njihovih posledicah za MMSP, ki bi moral zajemati:

-neposredne zahteve ali omejitve, ki veljajo za MMSP na podlagi različnih zakonodajnih aktov, razčlenjene po različnih tipih in kategorijah podjetij (sektor, velikost itd.);

-posredne učinke na MMSP, predvidene na podlagi tržnih mehanizmov, zaradi zahtev, namenjenih velikim podjetjem.

3.1.3EESO poziva, naj se pripravijo tudi ustrezne smernice o zakonodaji o drugih pomembnih okoljskih vprašanjih. Tovrstni vodniki bi morali postati splošna praksa, ki bi se uporabila pri vsaki prihodnji pobudi, povezani z evropskim zelenim dogovorom. MMSP potrebujejo stabilen zakonodajni okvir, ki zagotavlja jasne perspektive in načrtovanje za njihove naložbe. Zato se je treba izogniti nenadnim spremembam, kot je nedavna sprememba ciljev glede obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, predlaganih v načrtu REPowerEU, saj poslabšujejo že tako zelo kompleksno in negotovo okolje.

3.2Glede na široko zastavljenost in poglobljenost evropskega zelenega dogovora je predvidena popolna preobrazba industrije. V skladu z načelom „najprej pomisli na male“ in zato, da MMSP ne bi preprosto prenehala poslovati, je potreben široko zastavljen program za podporo in razvoj zmogljivosti. Njegov namen bi bil podpirati MMSP pri vseh težavah, s katerimi se srečujejo pri poslovanju in dejavnostih, vezanih na zmanjševanje okoljskega odtisa in izpolnjevanje obveznosti iz zakonodaje.

3.2.1EESO na podlagi navedb Komisije in EP meni, da je veliko zanimanja za nadaljnji razvoj pobud, ki so že vzpostavljene za spodbujanje strategije za MSP, ter raziskovanje drugih možnosti za uspešno izpolnjevanje strategije. EESO poziva, naj se to zanimanje na vseh možnih področjih učinkovito prenese v politiko, ter poudarja nepogrešljivo vlogo držav članic, ki bodo delovale v sodelovanju z organizacijami MMSP, zbornicami, socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki.

3.2.2Mladi podjetniki so prihodnost, ko gre za nadaljnjo rast MMSP in delovna mesta. Zato je treba na primer v načrtih za okrevanje posebej opredeliti in obravnavati pozornost, ki jo namenjajo potrošnikom, ter njihovo privlačnost za mlade zaposlene skupaj z vse večjo skrbjo za zeleni prehod. Poleg tega je za to, da se izkoristi celotni potencial družbe ter poveča raznolikost v poslovnem okolju, treba odpraviti vse ovire za žensko podjetništvo. Spodbujati in promovirati je treba tudi podjetniški duh vseh ranljivih skupin, kot so invalidi, migranti in pripadniki manjšin.

3.2.3Da se poveča sinergija med digitalizacijo in ekologizacijo MMSP, je treba pri oblikovanju politik in ukrepov oba trenda upoštevati skupaj. Ker niti pri zelenem niti pri digitalnem prehodu ne gre zgolj za tehnične in finančne zadeve, je treba obravnavati pomembna osebna in poslovna vprašanja, da bi velika večina MMSP sprejela dolgoročen dvojni prehod, primeren za prihodnost 4 .

3.2.4EESO tudi poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo učinke izvajanja zelenega in digitalnega prehoda na dobavne in vrednostne verige ter s tem povezano regionalno gospodarsko in družbeno dogajanje, da bodo lahko zgodaj ukrepale proti morebitnim negativnim učinkom na MMSP in zaposlovanje.

3.3V podporo razvoju vsakodnevnega poslovanja MMSP, kot so proizvodnja blaga in izvajanje storitev, proizvodnja in raba energije ter organizacija logistike, morajo biti na voljo ustrezne praktične svetovalne storitve in sodelovalne platforme.

3.3.1EESO poziva EU in države članice, naj okrepijo in spodbujajo vzpostavljanje storitev tehnološke in vodstvene podpore, ki so na voljo MMSP, pri čemer naj v celoti izkoristijo različne instrumente, zlasti pri izvajanju nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter partnerskih sporazumov, da bi podjetjem pomagale izboljšati energijsko učinkovitost in učinkovito rabo materialov ter zmanjšati emisije in količino odpadkov, s tem pa čim bolj zmanjšati tako stroške kot okoljske vplive. EESO prav tako poziva, naj se okoljski vidiki vključijo v svetovalne storitve na digitalnem področju.

3.3.2Da bi se izboljšala učinkovitost rabe virov v MMSP, EESO predlaga, naj se v različnih regijah vzpostavijo vozlišča za krožno gospodarstvo. S tem bi se moralo okrepiti sodelovanje med podjetji iz različnih sektorjev ter olajšati razvoj novih postopkov za recikliranje in ponovno uporabo odpadkov in stranskih proizvodov, vključno s predstavitvami novih tehnologij.

3.3.3EESO poziva, naj bodo MMSP in njihovi predstavniki vključeni v pripravo sektorskih načrtov podnebnega ukrepanja na nacionalni ravni in v oblikovanje poti za prehod različnih poslovnih ekosistemov na ravni EU, s čimer bi se tudi izboljšalo znanje o izmenjavi primerov dobre prakse, pravilnem dodeljevanju sredstev in učinkovitem izvajanju.

3.4Da bi okrepili in podprli vlaganje v ekologizacijo MMSP, gospodarstva in družbe na splošno, je treba zagotoviti ugodno naložbeno okolje in pogoje, ki bodo MMSP omogočali ustrezen dostop do financiranja.

3.4.1EESO poziva EU in države članice, naj pospešijo naložbe MMSP z:

-zagotovitvijo ugodnega in spodbudnega regulativnega okolja, vključno s kratkimi in poenostavljenimi postopki pridobivanja dovoljenj in izogibanjem obremenjujočim upravnim obveznostim;

-omogočanjem hitrega, enostavnega, preprostega in sledljivega dostopa do financiranja, prilagojenega različnim potrebam MMSP glede na njihov tip, dejavnost, lokacijo, sektor itd., tudi s ciljno usmerjenimi instrumenti nepovratnih sredstev.

3.4.2EESO poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva posredne učinke meril trajnostnega financiranja na MMSP. Enako velja za solventnostne zahteve, ki se uporabljajo za banke, ter vse druge ukrepe gospodarske in fiskalne politike, ki posredno vplivajo na zmožnost MMSP, da vlagajo in poslujejo, s čimer ustvarjajo in ohranjajo delovna mesta.

3.4.3EESO poziva, naj se pri dodeljevanju javnih sredstev za zelene naložbe upoštevajo pravila poštene konkurence. Poleg tega poudarja, da je treba finančne tokove spremljati z ustreznimi kazalniki. MMSP je treba omogočiti enak dostop do javnih naročil in naložb, npr. tistih v splošno infrastrukturo, pa tudi spodbujati vlaganje v ekologizacijo samih MMSP, npr. z uporabo javnega financiranja kot vzvoda za zasebne naložbe.

3.4.4Komisija je po nedavnem dogajanju na trgih energije priznala, da so MMSP zaradi vse večjega tveganja energijske revščine ranljiva 5 . EESO pozdravlja opredelitev ranljivih mikro podjetij in poziva k dodatnim prizadevanjem za to, da bi se jim zagotovila ustrezna podpora za spoprijemanje s tem bremenom.

3.5EESO poziva EU in države članice, naj okrepijo trgovanje MMSP z zelenimi rešitvami, in sicer z oblikovanjem in zagotavljanjem ustreznih tržnih pogojev, ki:

-bodo MMSP omogočali enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu v smislu trgovine s proizvodi, tehnologijami in storitvami, ki prispevajo k zelenemu prehodu;

-bodo MMSP zagotavljali ustrezen dostop, da bodo lahko javnemu sektorju ponujala zelene rešitve na razpisih za, na primer, gradnjo, tehnologije in storitve. Za take storitve je treba uvesti obvezno uporabo postopkov, ki temeljijo na kakovosti, in zmanjšati zahteve glede zmogljivosti, ki MMSP ovirajo pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja;

-bodo zelenim proizvodom, tehnologijam in storitvam MMSP omogočili enak dostop do tujih trgov na podlagi mnogostranskih in dvostranskih trgovinskih sporazumov. EESO prav tako spodbuja države članice, naj ustrezno upoštevajo potrebe MMSP pri svojih dejavnostih spodbujanja izvoza;

-bodo podjetjem iz EU zagotavljali konkurenčno poslovno okolje v razmerju do tretjih držav, in sicer z vsemi diplomatskimi sredstvi, med drugim v povezavi s podnebjem, viri in trgovinsko politiko. Pozorno bi bilo treba spremljati Kitajsko in druge trge v vzponu ter se hitro in usklajeno odzivati na njihova nenadna dejanja;

-bodo zagotavljali, da bodo standardi za spodbujanje zelenega prehoda pripravljeni tako, da bodo prijazni do MMSP, ter omogočali inovacije z uveljavljanjem enakovrednih alternativnih rešitev.

3.6Da bi okrepili vlogo MMSP pri razvoju novih zelenih rešitev za podjetja, potrošnike in družbo na splošno, EESO poziva k naslednjim ukrepom:

-različni programi in pobude za inovacije morajo tem podjetjem postati bolj razumljivi in dostopni, zagotoviti pa bi bilo treba tudi smernice glede raznolikih instrumentov financiranja, ki so na voljo za zelene inovacije, vključno z orodji Evropskega investicijskega sklada;

-s financiranjem bi bilo treba spodbujati dostop MMSP do inovacijskih ekosistemov in partnerstev z vodilnimi velikimi podjetji. Poleg tega bi morale države članice olajšati sodelovanje med MMSP ter univerzami in raziskovalnimi organizacijami pri razvoju novih proizvodov, tehnologij in rešitev;

-pospešiti bi bilo treba razvoj skupnih podatkovnih prostorov in MMSP omogočiti enostaven dostop do njih, da bi prispevala k razvoju novih zelenih in digitalnih rešitev, vključno s tistimi, temelječimi na umetni inteligenci.

3.7Da bi zagotovili ustrezna znanja in spretnosti, ki so potrebni za razvoj in vodenje podjetij v skladu z zelenim prehodom 6 , EESO poziva, naj:

-se zagotovi, da bodo v učnih načrtih poklicnega in univerzitetnega izobraževanja ter pri stalnem strokovnem razvoju v celoti upoštevani kompetence, znanja in spretnosti, potrebni pri zelenem prehodu, s poudarkom na širšem procesu ekologizacije delovnih mest in medsebojni odvisnosti med sektorji;

-se spodbuja tesno sodelovanje med izvajalci izobraževanja in MMSP, da bi ponujeno usposabljanje, vključno z moduli in mikrotečaji za izpopolnjevanje, ustrezalo potrebam podjetij;

-se socialni dialog izkoristi za to, da se na delovnih mestih opredelijo potrebe ter razvijejo znanja in spretnosti. Socialni dialog ter sodelovanje med delodajalci in zaposlenimi v MMSP imata glede na velikost in raznolikost MMSP ter posebnosti različnih nacionalnih sistemov različne oblike.

3.8EESO poziva, naj se oblikujejo ustrezni kazalniki in praktična orodja, ki bodo prispevali k sistematičnemu spremljanju poslovanja in vplivov podjetij, povezanih z zelenih prehodom. Uporabiti bi jih bilo treba tudi za komuniciranje s širokim naborom deležnikov. EESO medtem poziva oblikovalce politik v EU, naj MMSP ne naložijo obremenjujočih obveznosti poročanja in naj tudi ocenijo posredne učinke zahtev glede poročanja, ki veljajo za velika podjetja, na MMSP.

4.Posebne ugotovitve o svobodnih poklicih, obrtnikih in podjetjih socialne ekonomije

4.1Da bi zagotovili pravičen ekološki prehod, v katerem ne bo nihče prezrt, je ključno, da se politike EU oblikujejo ob upoštevanju njihovega potencialnega učinka na obrtnike. Ti gospodarski akterji so vsekakor pomembni za lokalna gospodarstva, saj ponujajo nepogrešljive proizvode in storitve, prilagojene potrebam potrošnikov, tudi na geografskih območjih, ki so slabše povezana z mestnimi središči. Dialog z njihovimi predstavniki, kot so podjetniške organizacije in zbornice, omogoča modre odločitve o politiki, pri katerih se upoštevajo potencialni učinki na lokalni ravni.

4.2Za odkritje optimiziranih inovativnih rešitev za podnebne spremembe in druge okoljske izzive je potrebno neodvisno strokovno znanje. Na več področjih gospodarstva in družbe to potrebo izpolnjujejo svobodni poklici, ki ponujajo tehnično, pravno, finančno in nefinančno strokovno znanje in svetovanje. EESO poziva k ukrepom na ravni EU, da bi države članice spodbudili k prizadevanjem za poklicne predpise, da bi se zagotovilo pravilno izvajanje zelenega in digitalnega prehoda, na primer pri zapletenih tehničnih pristopih, s tem pa spodbujale najbolj tržno usmerjene in inovativne rešitve.

4.3Za večjo trajnostnost pri lokalnem in regionalnem prostorskem načrtovanju se lahko poskrbi z izboljšanjem svetovalnih storitev za občine. Poleg tega je treba nadalje razviti koncept strateške presoje vplivov na okolje, da bo bolj usmerjen v presojo trajnostnosti (ekološke, ekonomske in socialne). Pri postopkih javnega naročanja v EU bi bilo treba uporabljati podnebna in druga kvalitativna merila, s tem pa spodbujati inoviranje v MMSP ter olajšati njihov dostop do projektov, zlasti pri storitvah načrtovanja.

4.4Pri prehodu na krožno gospodarstvo so potrebni nove tehnike, proizvodi in procesi. V gradbenem sektorju to na primer zahteva recikliranje odpadkov, nastalih pri prenovi in gradnji, ponovno uporabo elementov ter uvajanje novih gradbenih materialov, vključno s priznavanjem sekundarnih gradbenih materialov preverjene kakovosti, pa tudi tesno sodelovanje med proizvajalci, obrtniki, strokovnjaki in panogo recikliranja. Z vključevanjem obrtnikov je treba okrepiti tudi regionalne vrednostne verige in gradbene grozde.

4.5Okoljski izzivi, s katerimi se spoprijemajo podjetja socialne ekonomije, so v bistvu enaki kot pri drugih podjetjih, kar zadeva vprašanja, s katerimi se ukvarjajo. Kljub temu je treba v skladu s številnimi mnenji EESO upoštevati posebne pogoje teh podjetij, in sicer s ciljno usmerjenimi ukrepi, temelječimi na nedavnem akcijskem načrtu EU za socialno gospodarstvo.

V Bruslju, 21. septembra 2022

Christa SCHWENG

predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

_____________

(1)    Podatki iz ankete Flash Eurobarometer 498, SMEs, green markets and resource efficiency (MSP, zeleni trgi in gospodarnost z viri), str. 46, marec 2022.

(2)    Smit, S. J., SME focus – Long-term strategy for the European industrial future (Osredotočenost na MSP – dolgoročna strategija za evropsko industrijsko prihodnost), EP, Tematski sektor za gospodarsko in znanstveno politiko ter kakovost življenja, PE 648.776, april 2020.

(3)    Sveženj „Pripravljeni na 55“ vključuje širok nabor zakonodajnih pobud, pri katerih bo končna odločitev odvisna od pogajanj med institucijami. Dokler ta proces ne bo končan, se lahko MMSP ravnajo zgolj po delnih informacijah, glede prihodnosti pa nimajo gotovosti.

(4)    SME focus, tematski sektor EP, april 2020.

(5)    COM(2021) 568 final, 14.7.2021, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52021PC0568 .

(6)     Tudi v skladu z UL C 56, 16.2.2021, str. 1 .