SOC/671

Strategija za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU

MNENJE

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij
Strategija za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU
[COM(2020) 711 final]

Poročevalec: Cristian PÎRVULESCU

Soporočevalec: Christian BÄUMLER

1.Sklepi in priporočila

1.1Odbor pozdravlja novo strategijo, ki jo je pripravila Komisija. Predlog vsebuje jasne zaveze ter daje velik poudarek vprašanjem glede uporabe in izvajanja. To je usmeritev, ki jo Odbor že dalj časa dosledno zagovarja, med drugim v svojem mnenju o prvi strategiji, sprejeti leta 2011 1 .

1.2Od takrat je varstvo temeljnih pravic oteženo zaradi pomembnega družbenega, gospodarskega in političnega dogajanja, ki je prineslo nove izzive za veljavne okvire, tudi za uporabo Listine EU o temeljnih pravicah. Sedanja pandemija znatno povečuje tveganja za zdravje, varnost in blaginjo milijonov ljudi po vsej celini. Na svetovni ravni, kjer ima EU veliko odgovornost za ukrepanje, so razmere še slabše.

1.3V tem okviru se morajo institucije EU in države članice zavzemati za temeljne pravice z jasno vizijo in večjim zagonom. Čeprav je uporaba Listine omejena na spremljanje prava EU, vse večje število predpisov in medsektorsko povezovanje političnih področij ustvarjata vse večje možnosti za ukrepanje. Ta razvoj bo verjetno imel številne posledice za civilno družbo, lokalne skupnosti, socialne partnerje in podjetja.

1.4Žal Evropejci po desetih letih izvajanja Listine še vedno premalo vedo o njenem obstoju ali vlogi. Poleg tega jo organizacije civilne družbe, nacionalne institucije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic uporabljajo v omejenem obsegu. Ne moremo čakati še eno desetletje, da bodo pravice iz Listine za širšo javnost, civilno družbo in javne institucije postale del vsakdana. Upamo, da bo Evropska komisija postala dejavnejša pri obveščanju državljanov, medijev, civilne družbe, socialnih partnerjev in različnih drugih organov o Listini, njenem pomenu, učinkih in z njo povezanih instrumentih.

1.5Vse institucije EU morajo biti neomajne in odločno podpreti vse tiste organizacije civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in novinarje, ki so žrtve fizičnih in besednih napadov, ustrahovanja in nadlegovanja, vključno z zlorabami sodnih postopkov, nasiljem ter sovražnim govorom na spletu in zunaj njega. Blatenje, ki negativno vpliva na verodostojnost in legitimnost civilne družbe, se mora končati, proti vladam držav članic, ki sodelujejo v njem, pa je treba ukrepati. Izvajanje veljavnih pravil bi moralo biti prednostna naloga.

1.6Splošno zmožnost organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic za delovanje znotraj okvira Listine bi bilo treba znatno okrepiti s svežnjem, ki bi vključeval usposabljanje in prenos znanja, organizacijsko podporo, stabilno in predvidljivo financiranje ter zaščito pred napadi in negativnimi kampanjami. Odbor je pripravljen pomagati pri pripravi celovitejšega in podrobnega načrta v zvezi s tem, zlasti v okviru svoje skupine za temeljne pravice in pravno državo. Takšna prizadevanja bi morala biti del celovite strategije za evropsko civilno družbo, za katero EESO meni, da je nujna in potrebna 2 .

1.7Odbor pozdravlja celovit pristop Komisije k spodbujanju in varovanju temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, ter medsebojno dopolnjevanje te strategije, akcijskega načrta za evropsko demokracijo in prvega poročila o stanju pravne države. Predlaga tudi, da se v celovit proces načrtovanja vključijo akcijski načrt EU za boj proti rasizmu ter strategija EU o invalidnosti in strategija EU za enakost LGBTIQ oseb. Izzivi, ki jih skušajo ti načrti in strategije obravnavati, so pogosto vsesplošni.

1.8EESO ponavlja svoje pripombe glede gospodarskih vidikov pravne države in temeljnih pravic. Če se ogrožanje pravne države in splošno slabšanje razmer na področju temeljnih pravic ne bosta prenehala, bosta verjetno negativno vplivala na vzajemno zaupanje, na katerem temelji notranji trg, s tem pa tudi na gospodarsko rast v EU 3 .

1.9Odbor poudarja, da Listina EU o temeljnih pravicah vključuje tudi socialne pravice. Njihovo uveljavljanje je zelo pomembno za življenje ljudi. V njihovo varstvo morajo biti vključeni socialni partnerji, tako na evropski kot na nacionalni ravni. Socialni dialog bi bilo treba okrepiti in močneje usmeriti na temeljne pravice, določene v Listini. Odbor ponavlja poziv, ki ga je izrazil leta 2011 v mnenju o strategiji, da bi bilo treba večji poudarek nameniti naslovu III – Enakost in naslovu IV – Solidarnost, saj sta ključnega pomena za EU kot demokratično Unijo, ki temelji na vrednotah in ki resno jemlje svoj socialni model in zaveze.

1.10Odbor pozdravlja dejstvo, da je v strategiji poudarjena vseobsegajoča narava Listine, pri čemer ta strategija dopolnjuje ciljno usmerjena prizadevanja, da bi pravice in vrednote EU postale oprijemljivejše na področjih, kot so pravice žrtev in njihov dostop do pravnega varstva, enakost in vključenost, boj proti rasizmu in pluralizem, socialne pravice ter vključujoče izobraževanje in usposabljanje, ekonomske pravice, pravice državljanov EU in državljanov drugih držav ter otrokove pravice. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vplivu pandemije COVID-19 na pravice, dobrobit ter intelektualni in čustveni razvoj otrok. EESO opozarja tudi na pomen členov Listine, ki vplivajo na gospodarsko področje, kot so svoboda gospodarske pobude, lastninska pravica ter členi, ki so povezani z ustreznimi pravnimi predpisi.

1.11Odbor brez zadržkov podpira zavezanost EU k spodbujanju in varovanju človekovih pravic in vrednot po vsem svetu. Popolnoma upravičeno je, da se izpostavljajo trgovinski sporazumi in njihov potencialni vpliv na temeljne pravice. Kot že v številnih mnenjih Odbor znova opozarja tudi na migracijsko in azilno politiko, ki je ključna preizkušnja za zavezanost EU k varstvu temeljnih pravic. Zagovornike človekovih pravic po vsem svetu bi bilo treba dejavneje podpreti.

1.12Kot je navedeno v predlogu, imajo nacionalne in lokalne uprave, parlamenti držav članic in nacionalni organi kazenskega pregona osrednjo vlogo pri spodbujanju in varstvu pravic iz Listine. Ni jasno, kako bi se sodelovanje razlikovalo od sodelovanja glede izvajanja prvotne strategije v zadnjem desetletju. Med ključnimi cilji te strategije bi morala biti opredelitev ustrezne kombinacije spodbud in instrumentov, ki bi nacionalne in lokalne institucije spodbudili k večji zavezanosti in bolj dejavni vlogi v zvezi z varstvom temeljnih pravic.

1.13Odbor upa, da bo prišlo do znatnega napredka pri vseh glavnih razsežnostih strategije: preprečevanju, spodbujanju, izvajanju in izvrševanju. Čeprav nobene razsežnosti ne smemo zanemariti, bi se bilo treba bolj osredotočiti na izvrševanje. Ustrezna uporaba Listine je ključna za ohranjanje delujoče Unije, ki temelji na vrednotah. Uporaba Listine je tudi obvezna. Komisija mora ustrezno ukrepati, v primeru nespoštovanja pravic pa mora odločneje izvajati postopke za ugotavljanje kršitev.

1.14Odbor v celoti podpira predlog, da države članice vzpostavijo informacijske točke za Listino, in predlaga, naj dobijo te točke osrednje mesto v vladi ali na resornih ministrstvih, vključenih v zakonodajni postopek, na primer ministrstvih za pravosodje.

1.15Glede na velike posledice pandemije COVID-19 za družbo EESO poziva Komisijo, naj se v poročilu za leto 2022 osredotoči na vpliv pandemije na temeljne pravice, zlasti tiste, ki se nanašajo na socialno-ekonomsko blaginjo, in s tem odločno poudari, da so socialne pravice temeljne pravice. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti pravicam, dostojanstvu in dobremu počutju starejših in invalidov, ki se v času pandemije COVID-19 soočajo z osamitvijo v domovih za oskrbo.

1.16Odbor predlaga, da vsak sklad (skladi, ki jih zajema uredba o skupnih določbah) pregledajo nadzorni odbori, v katerih so neodvisne organizacije civilne družbe, nacionalne institucije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic. Vsi ti civilni akterji bi morali imeti besedo pri načinu dodeljevanja sredstev in njihovem upravljanju. EESO poziva Komisijo, naj upošteva priporočila iz njegove resolucije „Vključevanje organizirane civilne družbe v pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost – kaj deluje in kaj ne?“, ki je bila objavljena februarja 2021.

1.17Odbor poziva Komisijo, naj opredeli in izkoristi možnosti financiranja organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, ki delajo na terenu v marginaliziranih in ranljivih skupnostih. Države članice poziva, naj vzpostavijo programe financiranja za civilno družbo in lokalne skupine, ki se zavzemajo za človekove pravice. Programi bi morali biti zasnovani tako, da bi ščitili avtonomijo in neodvisnost financiranih subjektov.

1.18Odbor predlaga vzpostavitev odzivnega, hitrega in učinkovitega mehanizma za prepoznavanje fizičnih in besednih napadov, ustrahovanja in nadlegovanja, vključno z zlorabami sodnih postopkov, nasiljem ter sovražnim govorom na spletu in zunaj njega, usmerjenih proti organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic, ter za poročanje o teh napadih. V ta mehanizem bi bilo treba vključiti nacionalne institucije za človekove pravice ter nacionalne ekonomsko-socialne svete.

1.19Odbor predlaga, naj države članice zaradi lažjega usklajevanja vzpostavijo nacionalne forume o temeljnih pravicah, na katerih bi lahko sodelovali vsi zadevni subjekti: nacionalne institucije za človekove pravice, nacionalni organi za enakost, varuhi človekovih pravic, novoustanovljene informacijske točke za Listino in drugi javni organi. Forumi bi morali vključevati tudi organizacije za človekove pravice in zagovornike človekovih pravic. Pri njihovem vzpostavljanju lahko pomaga Agencija za temeljne pravice.

1.20Odbor predlaga, naj Komisija vzpostavi poseben program pomoči, ki bi vsem nacionalnim institucijam za človekove pravice omogočil večjo in enotnejšo institucionalno zmogljivost (vzpostavljanje, akreditiranje in ukrepi za zagotavljanje skladnosti), in pripravi posebne smernice za države članice. EESO tako kot pri drugih instrumentih in programih priporoča boljšo in obsežnejšo uporabo izjemnega strokovnega znanja Agencije za temeljne pravice. Agencijo spodbuja, naj pri nadaljevanju pomembnega dela v zvezi z glavnim razvojem na področju temeljnih pravic pozorno spremlja varstvo socialnih pravic. Agencija bi morala postati tudi bolj prepoznavna in dostopnejša širši javnosti ter skupinam in organizacijam civilne družbe.

1.21Odbor predlaga Komisiji, naj organizira posebne posvetovalne dogodke in poročila o konkretnih naslovih in členih, pri katerih bodo lahko s prispevki in vpogledi sodelovale nacionalne institucije za človekove pravice, organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic. EESO je vsekakor pripravljen tesno sodelovati s Komisijo pri redni organizaciji tovrstnih srečanj, na katerih sodelujejo predstavniki civilne družbe.

1.22EESO z zanimanjem pričakuje delo Komisije glede kampanje ozaveščanja. Glede na pomembnost in nujnost tega ukrepa bi bilo v tej strategiji koristno podrobneje opredeliti cilje, časovni okvir, ciljne skupine, instrumente, partnerje in predlagani proračun za kampanjo. EESO spodbuja Evropsko komisijo, naj v okviru konference o prihodnosti Evrope organizira dejavnosti, povezane z Listino, in vprašanja o temeljnih pravicah približa državljanom in javnosti.

1.23Potrebnih je več raziskav in posvetovanj za boljše razumevanje uporabe Listine, pri tem pa bi morali izhajati iz tveganj in ranljivosti, ki so jim nekatere družbene skupine in regionalne skupnosti bolj izpostavljene.

2.Splošne ugotovitve

2.1Ozadje mnenja

2.1.1Listina se uporablja za vse ukrepe institucij EU. V strategiji Evropske komisije za učinkovito izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah v Evropski uniji iz leta 2010 je bilo poudarjeno, kako pomembno je, da EU daje zgled; v strategiji je bilo tudi opisano, kako bo Komisija zagotovila polno spoštovanje Listine. Ta se uporablja tudi za države članice, ko izvajajo pravo EU.

2.1.2Listina je spodbudila novo zakonodajo EU, s katero se neposredno varujejo in spodbujajo nekatere ključne pravice. Glavni primeri so nova pravila o varstvu podatkov, enakosti spolov, zaščiti žvižgačev, poštenem sojenju in pravici do obrambe ter žrtvah kaznivih dejanj. Sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki vsebuje sklicevanje na Listino, se je zelo razvila na najrazličnejših področjih.

2.1.3Agencija EU za temeljne pravice je postala zaupanja vreden organ EU, ki zagotavlja primerljive podatke in analizo na področju temeljnih pravic ter tako podpira delo institucij EU in držav članic. V EU se je znatno povečalo tudi število neodvisnih nacionalnih institucij in organov za varstvo človekovih pravic.

2.1.4Vendar tri države članice nimajo nobene nacionalne institucije za človekove pravice (Češka, Italija, Malta 4 ), dve državi članici nimata akreditirane nacionalne institucije za človekove pravice (Estonija – akreditacija se pričakuje konec leta 2020 – in Romunija), šest držav pa nima nacionalne institucije za človekove pravice, ki bi ji bil v skladu s pariškimi načeli OZN dodeljen status A (Avstrija, Belgija, Ciper, Slovaška, Slovenija in Švedska).

2.1.5Nedavna raziskava Eurobarometer glede ozaveščenosti o Listini je pokazala, da je le 42 % vprašanih že slišalo za Listino, le 12 % pa jih dejansko ve, kaj Listina je. Šest od desetih vprašanih bi želelo izvedeti več o svojih pravicah in o tem, kam naj se obrnejo, če so kršene njihove pravice iz Listine 5 .

2.1.6EESO je že dolgo zavezan podpiranju človekovih pravic in zagovornikov človekovih pravic. Odbor je sestavni del kulture in okvirov temeljnih pravic, saj sodeluje v različnih strukturah in dejavnostih, daje glas pomislekom državljanov, civilne družbe in socialnih partnerjev ter oblikuje politične in zakonodajne predloge, ki vključujejo vidik pravic. EESO je za okrepitev svojih prizadevanj ustanovil skupino za temeljne pravice in pravno državo, ki podpira njegovo vizijo in odgovornost.

2.2Zagotavljanje učinkovite uporabe Listine v državah članicah

2.2.1Odbor v celoti podpira poziv Komisije, naj države članice vzpostavijo informacijske točke za Listino. Vloga teh točk – olajševanje pretoka informacij in izmenjave primerov najboljše prakse v zvezi z Listino ter usklajevanje prizadevanj za krepitev zmogljivosti v zadevni državi – je ključnega pomena za napredek agende o temeljnih pravicah. V najboljšem primeru bi morale imeti osrednje mesto v vladi ali na resornih ministrstvih, vključenih v zakonodajni postopek, na primer ministrstvih za pravosodje.

2.2.2Nov pristop, uporabljen pri pripravi letnega poročila o uporabi Listine v EU, in sicer natančnejši pregled uporabe Listine v državah članicah, je ustrezen. Odbor pozdravlja dejstvo, da je v novem poročilu o Listini za leto 2021 poudarek na temeljnih pravicah v digitalni dobi. EESO glede na velike posledice pandemije COVID-19 za družbo poziva Komisijo, naj se v poročilu za leto 2022 osredotoči na njen vpliv na temeljne pravice, zlasti tiste, ki se nanašajo na socialno-ekonomsko blaginjo. Še en vidik, ki ga je treba upoštevati, je razglasitev izrednih razmer s strani vlad EU, včasih na račun parlamentarnega nadzora in demokratičnih mehanizmov nadzora. EESO meni, da bi morali biti ukrepi za boj proti pandemiji popolnoma demokratični, začasni in sorazmerni.

2.2.3Odbor poziva Komisijo, naj po potrebi in v primeru kršitve prava EU odločneje sproži postopke za ugotavljanje kršitev.

2.2.4Odbor pozdravlja predlog Komisije, da morajo biti za vse programe, ki prejemajo sredstva iz skladov EU, ki so zajeti v uredbi o skupnih določbah, vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za zagotovitev njihove skladnosti z Listino, in sicer od njihove zasnove do njihovega izvajanja. Odbor predlaga, da vsak sklad pregledajo nadzorni odbori, v katerih so neodvisne organizacije civilne družbe, nacionalne institucije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic. To bi pripomoglo k zapolnitvi vrzeli v znanju v organih za izvajanje uredbe o skupnih določbah v zvezi s temeljnimi pravicami in močno okrepilo zmožnost organizacij za temeljne pravice, da imajo na lokalni ravni dejanski vpliv.

2.2.5Odbor poziva Komisijo, naj podrobno spremlja, v kolikšni meri se finančna sredstva EU uporabljajo v skladu z Listino, ter poziva k sprejetju ustreznih in upravičenih ukrepov, kot je morebitna prekinitev ali ustavitev financiranja EU ali finančni popravki, če države članice ne popravijo nepravilnih odhodkov. Poleg tega spodbuja Komisijo, naj skladnost z Listino preverja v zgodnejši fazi, kadar gre za večje proračunske dodelitve.

2.2.6Cilj iz predloga, in sicer spodbujanje podpornega in varnega okolja za organizacije civilne družbe in zagovornike pravic v njihovih državah, vključno na lokalni ravni, je resnično potreben, ni pa še jasno, kako se bo uresničeval. Odbor poziva Komisijo, naj opredeli in izkoristi možnosti financiranja organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, ki delajo na terenu v marginaliziranih in ranljivih skupnostih.

2.2.7Odbor predlaga vzpostavitev odzivnega, hitrega in učinkovitega mehanizma za prepoznavanje fizičnih in besednih napadov, ustrahovanja in nadlegovanja, vključno z zlorabami sodnih postopkov, nasiljem ter sovražnim govorom na spletu in zunaj njega, usmerjenih proti organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic, ter za poročanje o teh napadih. V ta mehanizem opozarjanja bi bilo treba vključiti nacionalne institucije za človekove pravice ter nacionalne ekonomsko-socialne svete. EESO je prav tako pripravljen prispevati k vzpostavitvi mehanizma in sodelovati z drugimi institucijami EU, da bi zadevne organizacije in ljudi ustrezno zaščitili in jim zagotovili pravna sredstva.

2.2.8Več kot spodbudno je, da je Komisija zavezana usklajevanju prizadevanj za zagotavljanje demokracije, pravne države in varstva temeljnih pravic 6 . Odbor meni, da je treba enaka načela usklajevanja oblikovati tudi na nacionalni ravni. Različne javne ali nevladne institucije in organizacije prepogosto ne sodelujejo dovolj. Komisija lahko pozove države članice, naj vzpostavijo nacionalne forume o temeljnih pravicah, na katerih bi lahko sodelovali vsi zadevni subjekti: nacionalne institucije za človekove pravice, nacionalni organi za enakost, varuhi človekovih pravic, novoustanovljene informacijske točke za Listino in drugi javni organi. Na forumih bi morale sodelovati tudi organizacije za človekove pravice in zagovorniki človekovih pravic.

2.2.9Ustanovitev in akreditacija nacionalnih institucij za človekove pravice ter ukrepi za zagotovitev njihove skladnosti s pariškimi načeli OZN 7 bi morali biti prednostna naloga, v ta namen pa bi bilo treba zagotoviti več podpore. Odbor predlaga, da Komisija pripravi poseben program pomoči, ki bi vsem nacionalnim institucijam za človekove pravice omogočil večjo in enotnejšo institucionalno zmogljivost.

2.3Spodbujanje uporabe Listine kot vodila za institucije EU

2.3.1Upamo, da bo Komisija preverjanju svojih ključnih pobud vse od pripravljalne faze pobude še naprej namenjala glavno pozornost skozi celoten postopek odločanja. Ker je v predlogu izpostavljen akt o digitalnih storitvah in ker poteka delo za zagotovitev njegove skladnosti z Listino, bi bilo primerno predstaviti številna vprašanja in posledice v zvezi s skladnostjo.

2.3.2Zelo pomembna je temeljita priprava ključnih pobud Komisije. Hkrati bi bilo treba tematski razvoj skladnosti dopolniti z razmišljanjem in analizo na podlagi Listine, ki bi se osredotočila na različne naslove in člene, kot je to zasnovano v letnem poročilu. Eden od načinov bi bila organizacija posebnih dogodkov in priprava poročil o konkretnih naslovih in členih, pri katerih bodo lahko s prispevki in vpogledi sodelovale nacionalne institucije za človekove pravice, organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic. To bi omogočilo nabor pomembnega znanja o konkretnih členih in pravicah, ki jih le-ti varujejo, ter jasnejšo sliko splošnega vpliva prava in oblikovanja politik EU na življenja in pravice predstavnikov splošne javnosti.

2.3.3Kot je predlagano v točki 2.2.2, se je treba zaradi velikih posledic pandemije COVID-19 za evropsko družbo osredotočiti na stanje z njo povezanih pravic. Zato spodbujamo Komisijo, da v letnih poročilih izpostavi vpliv pandemije COVID-19 in številnih kriz, ki jih je povzročila na področju varstva temeljnih pravic.

2.3.4V zvezi s tem ponavljamo poziv, ki ga je Odbor izrazil leta 2011 v mnenju o strategiji, da bi bilo treba večji poudarek nameniti naslovu III – Enakost in naslovu IV – Solidarnost, saj sta ključnega pomena za EU kot demokratično Unijo, ki temelji na vrednotah in ki resno jemlje svoj socialni model in zaveze.

2.3.5Odbor brez zadržkov podpira zavezanost EU k spodbujanju in varovanju človekovih pravic in vrednot po vsem svetu. Popolnoma upravičeno je, da se izpostavljajo trgovinski sporazumi in njihov potencialni vpliv na temeljne pravice. Kot že v številnih mnenjih Odbor znova opozarja tudi na migracijsko in azilno politiko, ki je ključna preizkušnja za zavezanost EU k varstvu temeljnih pravic. Prav tako poudarja, da sta demokratična stabilnost in z njo povezani sistemi varstva človekovih pravic v evropski soseščini pod pritiskom in da bi bilo treba storiti več za njihovo podporo. Zagovornike človekovih pravic po vsem svetu bi bilo treba dejavneje podpreti.

2.3.6Odbor spodbuja Evropski parlament in Svet, naj ob pomoči Komisije z razpoložljivimi orodji zagotovita učinkovito uporabo listine pri svojem delu, v pripravo zakonodaje pa naj se vključijo ustrezni evropski posvetovalni organi. EESO je pripravljen sodelovati pri tem medinstitucionalnem dialogu in delu.

2.4Ozaveščanje ljudi o njihovih pravicah na podlagi Listine

2.4.1Odbor z zanimanjem pričakuje kampanjo ozaveščanja, ki jo pripravlja Komisija in katere namen je boljše obveščanje ljudi o njihovih pravicah iz Listine in o tem, kam naj se obrnejo v primeru kršitve njihovih pravic. Glede na pomembnost in nujnost tega ukrepa bi bilo v tej strategiji koristno podrobneje opredeliti cilje, časovni okvir, ciljne skupine, instrumente, partnerje in predlagani proračun za kampanjo.

2.4.2Kampanja ozaveščanja bi morala biti zasnovana tako, da bo dopolnila druge ukrepe. Priporočamo, da se najprej vzpostavi minimalna institucionalna zmogljivost, nato pa se z organizacijami civilne družbe in organi na državni ravni, vključno s sodstvom, začne delo na področju usposabljanja, prenosa dobre prakse in obveščanja javnosti. Navedene organizacije in organi lahko delujejo kot viri in pomagajo ljudem, da zaščitijo svoje temeljne pravice v varnem socialnem in institucionalnem okolju.

2.4.3V tej povezavi bi morale biti kampanje ozaveščanja zasnovane tako, da bi dosegle tiste, za katere je najbolj verjetno, da bodo doživeli kršitve temeljnih pravic. Potrebnih je več raziskav in posvetovanj za boljše razumevanje uporabe Listine, pri tem pa bi morali izhajati iz tveganj in ranljivosti, ki so jim nekatere družbene skupine in regionalne skupnosti bolj izpostavljene. To bi pomagalo pri usmerjanju ukrepov, ki jih sprejmejo različni organi, in prispevalo k različnim pobudam za posvetovanje in sodelovanje.

2.4.4EESO spodbuja Evropsko komisijo, naj v okviru konference o prihodnosti Evrope organizira dejavnosti, povezane z Listino, in vprašanja o temeljnih pravicah približa državljanom in javnosti.

V Bruslju, 10. junija 2021

Christa Schweng

predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

_____________

(1)

   (2011/C 376/14).

(2)    V študiji z naslovom The response of civil society organisations to face the COVID-19 pandemic and the consequent restrictive measures adopted in Europe (Odziv organizacij civilne družbe na pandemijo COVID-19 in z njo povezane omejevalne ukrepe, sprejete v Evropi) (2021) je EESO opisal strukturne izzive, ki jih je razkrila pandemija, in način odziva organizacij civilne družbe nanje.

(3)     UL C 429, 11.12.2020, str. 16 .

(4)    Malta je dosegla velik napredek; pričakuje se, da bo kmalu ustanovila svojo nacionalno institucijo za človekove pravice.

(5)

     Posebna raziskava Eurobarometer št. 487b.

(6)

     Usklajevanje na ravni EU lahko vključuje evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), evropsko mrežo nacionalnih organov za enakost (Equinet) in evropsko mrežo varuhov človekovih pravic (ENO). Za učinkovito usklajevanje na nacionalni ravni lahko poskrbijo glavne nacionalne institucije.

(7)    Pariška načela Združenih narodov zagotavljajo mednarodna merila, na podlagi katerih lahko mednarodni usklajevalni odbor nacionalnih institucij za spodbujanje in zaščito človekovih pravic (GANHRI) akreditira nacionalne institucije za človekove pravice.