Evropski ekonomsko-socialni odbor

NAT/745

Večletni načrt za obnovo staleža sredozemske mečarice

MNENJE

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o večletnem načrtu za obnovo staleža sredozemske mečarice
ter spremembi uredb (ES) št. 1967/2006 in (EU) 2017/2107
[COM(2018) 229 final – 2018/0109 (COD)]

Samostojni poročevalec: Gabriel SARRÓ IPARRAGUIRRE

1.Sklepi in priporočila

1.1EESO na splošno podpira predlog Evropske komisije, katerega cilj je v pravo EU prenesti Priporočilo št. 16-05 Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ki določa večletni načrt za obnovo staleža sredozemske mečarice, da bi se do leta 2031 dosegla biomasa tega staleža, ki ustreza največjemu trajnostnemu donosu, z vsaj 60-odstotno verjetnostjo uresničitve tega cilja.

1.2EESO ugotavlja, da se Evropska komisija ni omejila na prenos priporočila ICCAT, temveč je v ta predlog uvedla več zahtev, ki jih ni v navedenem priporočilu, zaradi česar bi bile lahko flote EU v manj konkurenčnem položaju v primerjavi s flotami iz tretjih obalnih držav, kot so Maroko, Alžirija, Tunizija in Turčija, ki se prav tako ukvarjajo s to vrsto ribolova. Iz tega razloga, pa tudi zato, da socialno-ekonomske posledice za evropske delodajalce in delavce ne bi bile hujše kot za delodajalce in delavce zunaj EU, EESO poziva sozakonodajalca, naj upoštevata spodnje posebne ugotovitve.

1.3Poleg tega EESO poziva Komisijo, države članice in države, ki ležijo ob Sredozemskem morju, naj storijo vse potrebno, da se v celoti odpravijo viseče mreže, katerih uporaba je prepovedana že od leta 1998, da se preprečita nezakonit ulov in prodaja sredozemske mečarice in odpravijo posledice tega za trg in nelojalna konkurenca za flote, ki spoštujejo pravila.

2.Povzetek predloga Komisije

2.1Glede na skrb vzbujajoče stanje sredozemske mečarice (Xiphias gladius) je ICCAT na letnem zasedanju leta 2016 sprejel Priporočilo 16-05 za vzpostavitev načrta za obnovo te vrste v naslednjih 15 letih. Priporočilo določa pravila za ohranitev staleža mečarice v Sredozemskem morju, njegovo upravljanje in nadzor nad njim, da bi se do leta 2031 dosegla biomasa, ki ustreza največjemu trajnostnemu donosu, z vsaj 60-odstotno verjetnostjo uresničitve tega cilja.

2.2Predlog uredbe, ki je predmet tega mnenja, v pravni red EU prenaša navedeno priporočilo, ki se neposredno uporablja že od leta 2017, da bi EU uresničevala svoje mednarodne obveznosti in subjektom zagotavljala pravno varnost v zvezi s pravili in obveznostmi, ki veljajo zanje.

2.3Glavni elementi načrta za obnovo so: omejitev celotnega dovoljenega ulova (TAC) na 10 500 ton, kar bo doseženo postopno; določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, tj. 100 cm od spodnje čeljusti do repne plavuti oziroma 11,4 kg zaokrožene teže ali 10,2 kg brez škrg in drobovja; določitev največjega števila trnkov, ki se lahko nastavijo ali vzamejo na krov ribiškega plovila, tj. 2 500; določitev zaprte ribolovne sezone med 1. januarjem in 31. marcem; omejitev števila ribiških plovil z dovoljenjem za ribolov in nadzorni ukrepi, enaki kot v primeru modroplavutega tuna.

3.Splošne ugotovitve

3.1EESO se strinja, da je treba v zakonodajo EU prenesti Priporočilo ICCAT 16-05, zato podpira pobudo Komisije.

3.2Vendar pa ugotavlja, da predlog Komisije presega to priporočilo ICCAT in uvaja nove zahteve, ki jih ni v tem priporočilu. Glede na to, da tega staleža ne izkoriščajo samo flote iz EU, temveč tudi flote iz vseh drugih držav, ki ležijo ob Sredozemskem morju, bodisi s ciljnim ribolovom, kot so Maroko, Alžirija, Tunizija in Turčija, ali z naključnim ulovom, po mnenju EESO ni primerna enostranska uvedba takšnih dodatnih ukrepov, saj bi to lahko povzročilo diskriminacijo flot iz EU in drugačne socialno-ekonomske posledice za gospodarske subjekte iz EU glede na druge države, ki so vključene v ta ribolov.

3.2.1Kar zadeva prihodnja pogajanja, EESO poziva Komisijo, naj intenzivneje sodeluje s tretjimi državami v okviru ICCAT, da bi sprejeli dogovore, s katerimi bi se brez izkrivljanja konkurence med ribiči hitreje obnovil stalež in dosegla biomasa, ki bo ustrezala največjemu trajnostnemu donosu.

3.3EESO opominja Komisijo, da je uporaba visečih mrež za lovljenje mečarice v Sredozemskem morju že od leta 1998 prepovedana. Glede na posledice nezakonite uporabe tega prepovedanega ribolovnega orodja s strani nekaterih subjektov na stanje staleža sredozemske mečarice in s tem nepošteno konkurenco z vidika subjektov, ki spoštujejo predpise, EESO poziva Komisijo, države članice in vse sredozemske države, naj storijo vse potrebno, da se to orodje popolnoma izkorenini.

4.Posebne ugotovitve

4.1Člen 8, ki določa omejitve zmogljivosti glede na vrsto orodja, se ne omejuje na prenos točke 6 Priporočila ICCAT, ki določa, da velja „omejitev zmogljivosti za čas trajanja načrta za obnovo staleža. V letu 2017 morajo pogodbenice Konvencije 1 omejiti število ribiških plovil z dovoljenjem za ciljni ribolov sredozemske mečarice na povprečno letno število njihovih plovil, ki so lovila, zadrževala na krovu, pretovarjala, prevažala ali iztovarjala sredozemsko mečarico v obdobju 2013–2016. Pogodbenice se lahko odločijo uporabiti število plovil, ki so lovila, zadrževala na krovu, pretovarjala, prevažala ali iztovarjala sredozemsko mečarico v letu 2016, če je to število nižje od povprečnega letnega števila plovil v obdobju 2013–2016. Ta omejitev velja za plovila za ulov glede na vrsto orodja“, temveč določa, da je treba izbrati možnost, ki privede do manjšega števila plovil. EESO zato priporoča, da se citira besedilo točke 6 Priporočila ICCAT 2016-05.

4.2Po mnenju EESO bi lahko člen 10(2) povzročil zmedo in bi ga bilo mogoče razumeti kot popolno prepoved parangalov, v resnici pa je namen navedenega priporočila ICCAT preprečiti naključni ulov nedoraslih mečaric, ki se ulovijo z majhnimi trnki, ki jih uporabljajo plovila, ki lovijo sredozemskega belega tuna. Zato EESO predlaga naslednje besedilo: „Za zaščito sredozemske mečarice velja obdobje zapore za ciljni ribolov sredozemskega belega tuna (Thunnus alalunga) od 1. oktobra do 30. novembra vsako leto.“

4.3Člen 14(2) je eden od členov, kjer je Komisija bolj omejevalna od navedenega priporočila ICCAT, saj določa, da „se lahko na krovu ribiških plovil za ribolovna potovanja, ki trajajo več kot dva dneva, dovoli dodatnih 2 500 nadomestnih nepripravljenih trnkov“. V točki 18 navedenega priporočila pa se dovoljuje, da so ti trnki pripravljeni. Predlog Komisije bi povzročil probleme posadkam plovil, ki morajo izpolnjevati vse več obveznosti. Zato EESO priporoča, da se v navedenem členu črta beseda „nepripravljenih“ in uporabi besedilo iz navedenega priporočila: „Za ribolovna potovanja, ki trajajo več kot dva dneva, se lahko na krovu dovoli še en komplet pripravljenih trnkov, ki morajo biti ustrezno pritrjeni in pospravljeni v podpalubju, da jih ni mogoče takoj uporabiti.“

4.4Člen 18(2) določa: „Za namene nadzora se prenos podatkov sistema VMS 2 s plovil za ulov z dovoljenjem za ribolov sredozemske mečarice ne prekine, ko so plovila v pristanišču.“ EESO meni, da bi lahko ta predlog ribičem povzročil nepotrebne dodatne stroške, zato predlaga, da se v skladu s členom 18(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike dovoli izklop sistema VMS, kadar je plovilo v pristanišču, pod pogojem da je zagotovljeno, da med izklopom in vklopom sistema plovilo ne spremeni položaja.

4.5V členu 20(2) je Komisija ponovno bolj omejevalna od Priporočila ICCAT 2016-05. Predlaga namreč, da bi bili na vsaj 20 % plovil za pelagični ribolov s parangali, ki ciljno lovijo sredozemsko mečarico, razporejeni znanstveni opazovalci. Točka 44 navedenega priporočila ICCAT določa: „Vsaka pogodbenica Konvencije zagotovi, da so nacionalni znanstveni opazovalci na vsaj 5 % njenih plovil za pelagični ribolov s parangali, daljših od 15 metrov, ki ciljno lovijo sredozemsko mečarico.“ Po mnenju EESO je to povečanje na 20 % neupravičeno in nesorazmerno v primeru malih plovil, ki imajo težave s prostorom in stroški in bi zelo težko izpolnjevala to zahtevo. Poleg tega pa bi za flote iz tretjih držav še naprej veljala zahteva samo 5 %. EESO zato priporoča, da se ohrani obveznih 5 % v skladu z zahtevo ICCAT.

4.6Člen 24(2) določa, da kapitani ribiških plovil Unije, ki so krajša od 12 metrov, vsaj štiri ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče pristojni organ države članice obvestijo o določenih informacijah. Glede na probleme, ki bi jih ta zahteva lahko povzročila malim plovilom v določenih primerih, EESO predlaga, da se doda stavek, s katerim bi se državi članici dovolilo, da za izjemne primere namesto štirih ur določi drugačen rok za obveščanje. Določba bi lahko bila podobna določbi v členu 31(3) Uredbe 2016/1627 o načrtu za obnovo staleža modroplavutega tuna: „Kadar lahko države članice v skladu z veljavno zakonodajo Unije uporabljajo krajši rok za obveščanje, kot je rok, določen v odstavkih 1 in 2, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, priglasijo v tako veljavnem roku pred prihodom“ Kadar so ribolovna območja od pristanišča oddaljena manj kot štiri ure, se ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, lahko kadar koli pred prihodom v pristanišče spremenijo.“

V Bruslju, 5. septembra 2018

Maurizio REALE
predsednik strokovne skupine za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

_____________

(1)      Pogodbenice Konvencije ICCAT.

(2)      Sistem za spremljanje plovil.