OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE DELEGIRANEGA AKTA

1.1. Splošno ozadje in cilj

Evropski zeleni dogovor 1 ter prehod na podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo do leta 2050 ponujata priložnosti, prinašata pa tudi izzive za EU. Naložbe v zeleni prehod bodo Evropi pomagale postati prva podnebno nevtralna celina. Pomagale bodo tudi zaščititi, ohraniti in okrepiti naravni kapital EU ter zaščititi dobro počutje in zdravje državljank in državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem. Naložbe v čisto energijo in energijsko učinkovitost bodo okrepile odprto strateško avtonomijo Unije in zmanjšale našo odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz tretjih držav, kar bo pripomoglo k zmernejšim cenam energije v prihodnosti. Naložbe v našo zmogljivost za razvoj in proizvodnjo čistih tehnologij bodo okrepile tudi konkurenčnost EU. Da bi Unija to dosegla, bo morala vložiti dodatnih 700 milijard EUR letno za uresničevanje ciljev zelenega dogovora 2 . Daleč največji del teh naložb bo treba zagotoviti iz zasebnega financiranja. To je tudi v skladu s prednostno nalogo Komisije, tj. izgradnjo gospodarstva za ljudi, ki bo pripravljeno na prihodnost ter bo zagotavljalo stabilnost, delovna mesta, rast in naložbe.

Namen Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 3 (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji) je pomagati usmerjati kapital v dejavnosti, ki bistveno prispevajo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, kot so podnebna nevtralnost in odpornost, ničelno onesnaževanje, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, prehod na krožno gospodarstvo ter trajnostna raba vodnih in morskih virov. Uredba o taksonomiji naj bi z zagotavljanjem opredelitev gospodarskih dejavnosti, ki se lahko štejejo za okoljsko trajnostne, pomagala podjetjem, vlagateljem in oblikovalcem politik usmerjati neposredne naložbe v gospodarske sektorje, kjer so za pravičen zeleni prehod najbolj potrebne.

Ta okvir pomaga povečati preglednost, ublažiti tveganje zelenega zavajanja in preprečiti razdrobljenost trga, ki jo lahko povzroči pomanjkanje skupnega razumevanja tega, kaj so okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Vendar uredba o taksonomiji vlagateljem ne nalaga obveznosti vlaganja v samo tiste gospodarske dejavnosti, ki izpolnjujejo posebna merila iz te uredbe.

Uredba o taksonomiji določa okvir za taksonomijo EU z vzpostavitvijo štirih pogojev, ki jih mora gospodarska dejavnost izpolnjevati, da se lahko šteje kot okoljsko trajnostna. Upravičena dejavnost:

(i)    mora bistveno prispevati k enemu ali več od šestih okoljskih ciljev 4 v skladu s členi 10 do 16 navedene uredbe;

(ii)    ne sme bistveno škodovati nobenemu drugemu okoljskemu cilju v skladu s členom 17 navedene uredbe;

(iii)    se mora izvajati v skladu z minimalnimi (socialnimi) zaščitnimi ukrepi iz člena 18 uredbe o taksonomiji ter

(iv)    mora izpolnjevati tehnična merila za pregled, ki jih Komisija določi z delegiranimi akti v skladu s členi 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) uredbe o taksonomiji. S tehničnimi merili za pregled se operacionalizirata pogoja (i) in (ii), saj se za vsako gospodarsko dejavnost opredelijo zahteve glede uspešnosti, ki določajo, pod kakšnimi pogoji navedena dejavnost: (i) bistveno prispeva k določenemu okoljskemu cilju in (ii) ne škoduje bistveno drugim okoljskim ciljem.

Komisija je 4. junija 2021 sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2139 5 , ki določa tehnična merila za pregled, v skladu s katerimi se za nekatere gospodarske dejavnosti šteje, da bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam ter ne škodujejo bistveno kateremu od drugih zadevnih okoljskih ciljev (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o podnebni taksonomiji). Komisija je 6. julija 2021 sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178 6 , ki določa vsebino, metodologijo in prikaz informacij, ki jih morajo razkriti nefinančna in finančna podjetja, ki morajo poročati o sprejemljivosti svojih dejavnosti za taksonomijo in njihovi usklajenosti s taksonomijo EU (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji). Komisija je 9. marca 2022 sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1214 7 o spremembi delegiranega akta o podnebni taksonomiji in delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji. S temi spremembami so bile v taksonomijo EU vključene nekatere dejavnosti v zvezi s proizvodnjo energije iz jedrske energije in zemeljskega plina ter so bile določene posebne zahteve glede razkritja za te dejavnosti.

Ta delegirani akt spreminja delegirani akt o podnebni taksonomiji, predvsem z določitvijo tehničnih meril za pregled za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam za dodatne gospodarske dejavnosti, ki še niso vključene v navedeni delegirani akt. To zadeva zlasti nekatere proizvodne dejavnosti v zvezi s ključnimi sestavnimi deli za nizkoogljični prevoz in električno opremo, ki lahko pomagajo doseči prihranke emisij toplogrednih plinov pri drugih ciljnih dejavnostih. Nanaša se tudi na nekatere prehodne dejavnosti v prometnem sektorju (vodni promet in letalstvo), kadar brezogljične rešitve še niso dovolj razvite in kadar je njihova vključitev učinkovit način za spodbujanje izboljšav, ki presegajo sedanje stanje. Kadar ta delegirani akt določa tehnična merila za pregled za prehodne dejavnosti iz člena 10(2) uredbe o taksonomiji, so ta merila določena za gospodarske dejavnosti, ki trenutno nimajo tehnološko in ekonomsko izvedljive nizkoogljične alternative in ki bi bile potrebne pri prehodu na podnebno nevtralnost. Takšna merila niso omejena na tehnična merila za pregled, ki zagotavljajo samo najbolj bistveni prispevek k cilju blažitve podnebnih sprememb in neškodovanje oziroma najmanjše škodovanje drugim okoljskim ciljem.

Ker bodo podnebne spremembe verjetno vplivale na vse sektorje gospodarstva, bo treba vse sektorje prilagoditi negativnim vplivom sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja. Z delegiranim aktom o podnebni taksonomiji so bila zato večinoma določena tehnična merila za pregled za prilagajanje podnebnim spremembam za tiste sektorje in gospodarske dejavnosti, ki so zajeti s tehničnimi merili za pregled za blažitev podnebnih sprememb. Pri prihodnjih revizijah delegiranega akta o podnebni taksonomiji se bodo upoštevala ustrezna tehnična merila za pregled za prilagajanje podnebnim spremembam tudi za tiste gospodarske dejavnosti, ki so vključene s to delegirano uredbo in z vzporedno delegirano uredbo o okoljskih ciljih taksonomije. Vendar je treba nekatere dejavnosti nujno prilagoditi vplivom podnebnih sprememb, saj lahko ponudijo rešitve za prilagajanje, ki zagotavljajo odpornost družbe in okolja, kot so službe za ukrepanje v izrednih razmerah, infrastruktura za preprečevanje tveganja poplav in zaščito pred njimi ali razsoljevanje. Vključitev teh dejavnosti v taksonomijo EU lahko pomaga usmerjati naložbe v izgradnjo odpornosti Unije proti podnebnim spremembam do leta 2050 v skladu s strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam 8 .

Ta delegirani akt uvaja tudi omejene tehnične spremembe nekaterih tehničnih meril za pregled za dejavnosti, ki so že bile vključene v delegirani akt o podnebni taksonomiji, da bi se izboljšali uporabnost, skladnost in izvajanje navedenega delegiranega akta.

Ta delegirani akt je del regulativnega svežnja, ki vključuje delegirani akt, s katerim se določajo tehnična merila za pregled za gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k drugim štirim okoljskim ciljem (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o okoljski taksonomiji). Ta sveženj uvaja tudi ciljno usmerjene spremembe delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, da se zlasti zagotovi, da relevantna nefinančna in finančna podjetja ustrezno poročajo o teh dejavnostih.

1.2. Pravni okvir

Ta delegirani akt temelji na pooblastilih iz členov 10(3) in 11(3) uredbe o taksonomiji. Tehnična merila za pregled so določena v skladu z zahtevami iz člena 19 navedene uredbe.

V skladu s členom 31 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 9 ta delegirani akt v enem samem aktu združuje dve medsebojno povezani pooblastili iz uredbe o taksonomiji, in sicer pooblastili iz členov 10(3) in 11(3) v zvezi s tehničnimi merili za pregled za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam.

2.POSVETOVANJA PRED SPREJETJEM AKTA

Ta delegirani akt temelji na priporočilih platforme za trajnostno financiranje, tj. strokovne skupine Komisije, ki je bila ustanovljena leta 2020 in jo sestavljajo različni deležniki iz zasebnega in javnega sektorja. Platforma za trajnostno financiranje je na podlagi člena 20 uredbe o taksonomiji pooblaščena za svetovanje Komisiji o tehničnih merilih za pregled za šest okoljskih ciljev iz taksonomije EU.

Osnutek tehničnih meril za pregled, ki ga je predlagala platforma, je bil od avgusta do septembra 2021 objavljen z namenom pridobivanja povratnih informacij deležnikov. Platforma je prejete povratne informacije deležnikov upoštevala, nato pa marca in novembra 2022 objavila svoja končna priporočila 10 . O končnih priporočilih platforme se je večkrat razpravljalo tudi s strokovno skupino držav članic za financiranje trajnostne rasti, ki deluje v okviru Komisije, zlasti 6. aprila, 8. julija, 4. oktobra in 15. decembra 2022 ter 24. januarja 2023.

Komisija je preučila priporočena tehnična merila za pregled, ki jih je razvila platforma, in opravila dodatno delo za zagotovitev, da merila izpolnjujejo zahteve iz člena 19 uredbe o taksonomiji. Osnutek sprememb delegiranega akta je bil 5. aprila 2023 posredovan strokovni skupini držav članic in platformi ter je bil skupaj s predlaganim delegiranim aktom o okoljski taksonomiji in spremembami delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, štiri tedne, in sicer od 5. aprila do 3. maja 2023, objavljen za zbiranje povratnih informacij deležnikov. Odzvalo se je skupno 636 deležnikov 11 .

O osnutku sprememb delegiranega akta o podnebni taksonomiji se je s platformo razpravljalo 19. aprila in 24. maja 2023. Poleg tega je bil osnutek predložen v razpravo strokovnjakom držav članic in opazovalcem iz Evropskega parlamenta na srečanjih strokovne skupine držav članic 20. aprila 2023 in 25. maja 2023. 25. maja 2023 je potekala tudi ad hoc razprava s poslanci Evropskega parlamenta.

Na splošno so platforma, strokovna skupina držav članic in deležniki dali večinoma pozitivne povratne informacije ter so pozdravili vključitev novih sektorjev in dejavnosti v delegirani akt o podnebni taksonomiji. Kar zadeva nekatere sektorje, so se odzivi deležnikov do določene mere delili na tiste, ki so predlagali bolj stroga merila, in tiste, ki so se zavzemali za manj stroga merila.

Po natančni proučitvi prejetih povratnih informacij je bila v končni fazi priprave delegirane uredbe opravljena ciljno usmerjena natančna določitev nekaterih meril, izvedene pa so bile tudi druge tehnične spremembe. Te se navezujejo zlasti na tehnična pojasnila, uskladitve za zagotovitev večje skladnosti z obstoječo sektorsko zakonodajo, vključitev sklicev na prihodnje preglede ter uskladitve za izboljšanje skladnosti meril za nebistveno škodovanje za več dejavnosti.

Povzetek odzivov, prejetih v okviru zbiranja povratnih informacij deležnikov, je naveden v Prilogi 7.2 k delovnemu dokumentu služb Komisije, ki je priložen tej delegirani uredbi. Glavne spremembe meril, izvedene po obdobju za predložitev povratnih informacij, so opisane v poglavju 4 delovnega dokumenta služb Komisije (razvrščene so po ciljih in sektorjih dejavnosti).

Dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb – Priloga I

Kar zadeva nove dejavnosti proizvodnje sestavnih delov za vozila, železniških elementov in električne opreme, so bile povratne informacije držav članic, platforme in drugih deležnikov na splošno pozitivne, zato se spremembe v glavnem navezujejo na tehnična pojasnila. Medtem ko so nekateri deležniki predlagali širše področje uporabe, zlasti za sprejemljive sestavne dele za vozila, se je večina strinjala z omejitvijo področja uporabe na sestavne dele, ki se proizvajajo samo za brezemisijska vozila. Kar zadeva prilagoditve glede dejavnosti vodnega prometa, se glavna sprememba nanaša na posebne dodatke v zvezi s pomorskimi dejavnostmi za namen nadzora nad uhajanjem metana, kar je odziv na nekatere pripombe platforme in drugih deležnikov, da osnutek meril te potencialne težave ne obravnava ustrezno. Kar zadeva vključitev letalskih dejavnosti, so bile povratne informacije letalske industrije in držav članic na splošno pozitivne, nekatere nevladne organizacije pa so bile bolj kritične, zato so bile izvedene določene tehnične prilagoditve za izboljšanje uporabnosti.

Dejavnosti, ki bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam – Priloga II

V zvezi z dejavnostmi, ki bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam in so zajete v Prilogi II k delegiranemu aktu, so bile uvedene tri glavne spremembe. Prvič, opisi dejavnosti so bili spremenjeni z namenom, da se (i) razširi področje uporabe (razsoljevanje) in (ii) dodajo omejitve za na novo zajete dejavnosti, da bi se obravnavala morebitna prekrivanja med temi dejavnostmi in drugimi tesno povezanimi dejavnostmi, ki so že zajete v delegiranem aktu o podnebni taksonomiji ali delegiranem aktu o okoljski taksonomiji (programska oprema, svetovanje, službe za ukrepanje v izrednih razmerah ter infrastruktura za preprečevanje tveganja poplav in zaščito pred njimi). Drugič, spremenjena so bila merila za nebistveno škodovanje, da se zagotovi skladnost med dejavnostmi v delegiranih aktih in bolje upošteva obseg različnih dejavnosti. Na primer za dejavnost „programska oprema“ so bila merila za nebistveno škodovanje v zvezi s prehodom na krožno gospodarstvo ter preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja spremenjena v „ni relevantno“, saj so bila osredotočena na strojno opremo, ki se uporablja za izdelavo programske opreme, kar ne spada v obseg dejavnosti. Tretjič, na podlagi povratnih informacij platforme je bila dejavnost „gradbeno inženirstvo“ umaknjena iz delegiranega akta zaradi prekrivanja z drugimi dejavnostmi, ki so že vključene v delegirani akt o podnebni taksonomiji.

3.OCENJEVANJE UČINKOV

Komisija je ocenila učinke delegiranega akta. Ocenjevanje učinkov ni bilo izvedeno v obliki uradne ocene učinka. Razlog za to je, da delegirani akt upošteva rešitve na ravni politike, ki so bile izbrane že v uredbi o taksonomiji in v veliki meri v delegiranem aktu o podnebni taksonomiji. Uredba o taksonomiji je bila predmet ocene učinka 12 , ki je zagotovila oceno gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov poročanja v okviru taksonomije EU. Delegiranemu aktu o podnebni taksonomiji je bila priložena sorazmerna ocena učinka 13 v kateri so bili podrobno opisani splošni pristopi k določitvi tehničnih meril za pregled. Navedena ocena je pomembna tudi za tehnična merila za pregled za okoljske cilje.

Ta delegirani akt je podprt z analitičnim delovnim dokumentom služb Komisije 14 , ki: (i) opisuje kontekst in namen pobude; (ii) pojasnjuje pristop, uporabljen za opredelitev posebnih tehničnih meril za pregled, vključno s tem, kako naj bi ta merila delovala v praksi; (iii) pojasnjuje morebitna razhajanja s priporočili platforme ali dopolnitve slednjih; (iv) povzema pričakovane koristi in stroške te pobude, vključno zlasti z upravnimi stroški, ter (v) opisuje, kako se bo ta pobuda spremljala in ocenjevala.

Komisija je ocenila skladnost tega delegiranega akta s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta 15 ter z zagotavljanjem napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam iz člena 5 navedene uredbe.

Merila za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam ter ustrezna merila za nebistveno škodovanje zagotavljajo, da je ta delegirana uredba skladna z Uredbo (EU) 2021/1119. V skladu z zahtevami iz člena 17 uredbe o taksonomiji se pri določanju natančnih meril za nebistveno škodovanje upoštevajo okoljska tveganja, ki so neločljivo povezana s posameznimi dejavnostmi. Kadar je to mogoče in ustrezno, se ta merila za nebistveno škodovanje sklicujejo na zahteve, določene v pravu Unije.

4.PRAVNI ELEMENTI DELEGIRANEGA AKTA

Pravica do sprejetja delegiranih aktov je določena v členih 10(3) in 11(3) uredbe o taksonomiji.

Člen 1 določa spremembe:

Priloge I k delegiranemu aktu o podnebni taksonomiji z dodajanjem oziroma dopolnjevanjem tehničnih meril za pregled za blažitev podnebnih sprememb za določene gospodarske dejavnosti v prometnem in proizvodnem sektorju. Priloga I vključuje tudi ciljno usmerjene spremembe obstoječih določb, s katerimi se odpravljajo nekatere tehnične in pravne nedoslednosti, ugotovljene od začetka uporabe delegiranega akta o podnebni taksonomiji;

Priloge II k delegiranemu aktu o podnebni taksonomiji z dodajanjem tehničnih meril za pregled za prilagajanje podnebnim spremembam za določene gospodarske dejavnosti, ki so prilagojene podnebnim spremembam ali omogočajo takšno prilagajanje drugih gospodarskih dejavnosti v sektorjih vode, gradbeništva, obvladovanja tveganja nesreč, informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter strokovnih storitev. Priloga II vključuje tudi ciljno usmerjene spremembe obstoječih določb, s katerimi se odpravljajo nekatere tehnične in pravne nedoslednosti, ugotovljene od začetka uporabe delegiranega akta o podnebni taksonomiji.

Člen 2 določa datum začetka veljavnosti in datum začetka uporabe te uredbe.

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) …/…

z dne 27.6.2023

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 z določitvijo dodatnih tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določene gospodarske dejavnosti bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, in za ugotavljanje, ali te gospodarske dejavnosti ne škodujejo bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 16 ter zlasti členov 10(3) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) 2020/852 določa splošni okvir za ugotavljanje, ali se gospodarska dejavnost šteje kot okoljsko trajnostna, za namene določitve stopnje okoljske trajnostnosti naložbe. Navedena uredba se uporablja za ukrepe, ki jih sprejmejo Unija ali države članice, o določitvi zahtev za udeležence na finančnem trgu ali izdajatelje v zvezi s finančnimi produkti ali podjetniškimi obveznicami, ki so na voljo kot okoljsko trajnostni, za udeležence na finančnem trgu, ki dajejo na voljo finančne produkte, in za podjetja, za katera velja obveznost objave izjave o nefinančnem poslovanju na podlagi člena 19a Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 17 ali konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju na podlagi člena 29a navedene direktive. Uredbo (EU) 2020/852 lahko prostovoljno uporabljajo tudi gospodarski subjekti ali javni organi, ki niso zajeti z navedeno uredbo.

(2)Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 18 določa tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam. Tehnična merila za pregled zajemajo gospodarske dejavnosti iz devetih gospodarskih sektorjev, izbranih zaradi njihovega znatnega deleža v skupnih emisijah toplogrednih plinov in dokazanega potenciala za preprečevanje, zmanjšanje ali odvzem emisij toplogrednih plinov. Poleg tega imajo te gospodarske dejavnosti dokazano potencial za omogočanje takega preprečevanja, zmanjšanja in odvzema za druge gospodarske sektorje in dejavnosti ali za zagotovitev dolgoročnega shranjevanja takšnih emisij za druge sektorje in dejavnosti.

(3)Delegirana uredba (EU) 2021/2139 ne zajema vseh gospodarskih dejavnosti, ki lahko bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam. Za dodatno spodbujanje okoljsko trajnostnih naložb je treba določiti dodatna tehnična merila za pregled za tiste gospodarske dejavnosti, ki jih Delegirana uredba (EU) 2021/2139 trenutno ne zajema, vendar lahko bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ne da bi bistveno škodovale drugim okoljskim ciljem. Dodatne gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, večinoma zajemajo prometni sektor in njegovo vrednostno verigo. Dodatne gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam, zajemajo predvsem dejavnosti, ki omogočajo prilagajanje na neizogibne učinke podnebnih sprememb, vključno z razsoljevanjem ter storitvami za preprečevanje s podnebjem povezanih nesreč in izrednih razmer ter odzivanje nanje.

(4)Tehnična merila za pregled za te dodatne gospodarske dejavnosti bi morala, kadar je to mogoče, upoštevati klasifikacijo za gospodarske dejavnosti v okviru sistema klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2, vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 19 . Da bi podjetja in udeleženci na finančnem trgu lažje opredelili gospodarske dejavnosti, za katere bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled, bi moral posamezen opis gospodarske dejavnosti vključevati tudi sklice na oznake NACE, ki jih je mogoče povezati z navedeno dejavnostjo. Navedeni sklici bi se morali šteti za okvirne in ne bi smeli prevladati nad konkretno opredelitvijo gospodarske dejavnosti, navedeno v njenem opisu.

(5)Tehnična merila za pregled za gospodarske dejavnosti, ki bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, bi morala zagotoviti, da zadevna gospodarska dejavnost pozitivno vpliva na blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje podnebnim spremembah oziroma da zmanjšuje negativne učinke na tako blažitev ali prilagajanje. Ta tehnična merila za pregled bi se zato morala sklicevati na pragove ali ravni uspešnosti, ki bi jih gospodarska dejavnost morala doseči, da bi se zanjo lahko štelo, da bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam. Tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje bi morala zagotavljati, da gospodarska dejavnost nima bistvenega negativnega vpliva na okolje, vključno s podnebnimi vplivi. Zato bi bilo treba v teh tehničnih merilih za pregled določiti minimalne zahteve, ki bi jih morala gospodarska dejavnost izpolnjevati, da bi se lahko štela kot okoljsko trajnostna.

(6)Tehnična merila za pregled za ugotavljanje, ali gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam iz člena 9 Uredbe (EU) 2020/852 in ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, bi morala po potrebi temeljiti na obstoječem pravu, dobrih praksah ter standardih in metodologijah Unije ter na uveljavljenih standardih, praksah in metodologijah, ki so jih razvili mednarodno priznani javni subjekti. Kadar ti standardi, prakse in metodologije niso na voljo za določeno področje politike, bi morala tehnična merila za pregled temeljiti na dobro uveljavljenih standardih, ki so jih razvili mednarodno priznani zasebni subjekti.

(7)Na podlagi člena 19(1), točka (h), Uredbe (EU) 2020/852 morajo tehnična merila za pregled upoštevati naravo in obseg gospodarske dejavnosti ter sektor, na katerega se nanašajo, pa tudi, ali gre za omogočitveno dejavnost iz člena 16 navedene uredbe ali za prehodno dejavnost iz člena 10(2) navedene uredbe. Da bi tehnična merila za pregled učinkovito in uravnoteženo izpolnjevala zahtevo iz člena 19 Uredbe (EU) 2020/852, bi morala biti določena v obliki kvantitativnega praga ali minimalne zahteve, sorazmerne izboljšave, sklopa kvalitativnih zahtev glede uspešnosti, procesnih ali praktičnih zahtev ali natančnega opisa narave same gospodarske dejavnosti, kadar lahko navedena dejavnost že po svoji naravi bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam. Tehnična merila za pregled za omogočitvene dejavnosti bi morala tudi zagotoviti, da dejavnosti, ki neposredno omogočajo drugim dejavnostim, da izboljšajo svojo okoljsko uspešnost, bistveno pozitivno vplivajo na okolje in ne povzročajo vezanosti na okolju škodljiva sredstva. Za zagotovitev, da prehodne dejavnosti ostanejo na verodostojni poti, ki je skladna s podnebno nevtralnim gospodarstvom, bi bilo treba tehnična merila za pregled za prehodne dejavnosti pregledati vsaka tri leta, kot je določeno v členu 19(5) Uredbe (EU) 2020/852, ter ob tem ustrezno upoštevati spremembe prava Unije. 

(8)Proizvodnja električne opreme ima pomembno vlogo v smislu bistvenega prispevka k blažitvi podnebnih sprememb, zlasti s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije v elektroenergetskih omrežjih Unije ter razvojem polnilnic za brezemisijska vozila in pametnih orodij za rabo energije v gospodinjstvih. Za nadaljnjo sprostitev potenciala elektrifikacije v Uniji in nadaljnjo pospešitev naložb v proizvodnjo električne opreme je treba določiti tehnična merila za pregled za proizvodnjo električne opreme.

(9)Proizvodnja nizkoogljičnih vozil, naprav za osebno mobilnost ter železniških tirnih vozil in infrastrukture je odvisna od sestavnih delov, ki imajo ključno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov oziroma so v primeru železniškega prevoza bistveni za okoljsko učinkovitost, upravljanje in delovanje vlakov in železniške infrastrukture, usklajenih s taksonomijo, skozi njihovo celotno življenjsko dobo, vendar jih pogosto proizvajajo podjetja, ki ne sestavljajo teh vozil ali drugih prevoznih sredstev. Za zagotovitev, da je vloga teh podjetij in sestavnih delov, ki jih proizvajajo, pri blažitvi podnebnih sprememb ustrezno priznana, bi bilo treba proizvodnjo sestavnih delov, ki so bistveni za zagotavljanje in izboljšanje okoljske učinkovitosti nizkoogljičnih vozil ali drugih prevoznih sredstev, vključiti v Delegirano uredbo (EU) 2021/2139 kot ločeno gospodarsko dejavnost. Vključiti bi bilo treba tehnična merila za pregled za sestavne dele, ki so odločilni za okoljsko učinkovitost. Pri vozilih so to zlasti krmilniki, transformatorji, elektromotorji, polnilne vtičnice in polnilniki, pretvorniki DC/DC, razsmerniki, alternatorji, krmilne enote, regenerativni zavorni sistemi, zavore s tehnologijami za zmanjševanje upora, sistemi za upravljanje toplote, prenosni sistem, sistemi za shranjevanje vodika in polnjenje z vodikom, elektronika, ki je potrebna za delovanje pogonskih sistemov in pogonskih sklopov, prvorazredni sistemi vzmetenja, ki vodijo k izboljšanju energijske učinkovitosti, vsa dodatna oprema, ki je potrebna za nizkoogljična vozila ali je bistveno bolj energijsko učinkovita kot alternative, aktivni aerodinamični elementi na nizkoogljičnih vozilih, ki zmanjšujejo zračni upor, ter priklopniki, ki vključujejo tehnologije za varčevanje z energijo, kot sta kombinirano regenerativno zaviranje ali aerodinamične izboljšave. Pri železnicah so to zlasti elementi železniškega sistema, kot so določeni v Prilogi I k Direktivi (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta 20 .

(10)Pnevmatike predstavljajo 20 % porabe energije vozila, zato bi lahko njihova proizvodnja s pomočjo inovacij zmanjšala emisije toplogrednih plinov v celotnem prometnem sektorju. Pnevmatike lahko prispevajo tudi k bolj krožnemu gospodarstvu. Čeprav proizvodnja pnevmatik ni vključena v področje dejavnosti za proizvodnjo sestavnih delov, ki so bistveni za zagotavljanje in izboljšanje okoljske učinkovitosti nizkoogljičnih vozil, bo treba proizvodnjo pnevmatik dodatno oceniti, da se za to dejavnost določijo posebna tehnična merila za pregled, ob ustreznem upoštevanju pravnih zahtev iz najnovejših zakonodajnih predlogov EU in dobrih praks, zlasti glede izpusta mikroplastike, onesnaževanja zraka, hrupa, neposrednih emisij toplogrednih plinov in konca življenjske dobe. Medtem je proizvodnja pnevmatik še naprej sprejemljiva dejavnost na podlagi oddelka 3.6 „Proizvodnja drugih nizkoogljičnih tehnologij“ Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139. Zlasti za cestna vozila kategorij M in N bi morale biti pnevmatike v skladu z zahtevami glede zunanjega kotalnega hrupa v najvišjem razredu, v katerem je na voljo znatno število izdelkov, in s koeficientom kotalnega upora (ki vpliva na energijsko učinkovitost vozila) v dveh najvišjih razredih, v katerih je na voljo znatno število izdelkov, kot je določeno v Uredbi (EU) 2020/740 Evropskega parlamenta in Sveta 21 ter kot je mogoče preveriti v evropskem registru izdelkov za označevanje energijske učinkovitosti. Poleg tega bi morale pnevmatike izpolnjevati zahteve glede obrabe pnevmatik iz predloga standardov Euro 7.

(11)Komisija je v sporočilu z dne 9. decembra 2020 z naslovom „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ 22 poudarila, da so vsi načini prevoza nepogrešljivi za prometni sistem in da ima letalstvo ključno vlogo pri spodbujanju kohezije, povezljivosti in dostopa do notranjega trga za vse regije. Letalstvo ima pomemben potencial za zmanjšanje svojih emisij toplogrednih plinov in prispevanje k razogljičenju prometa ter lahko tako bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb. Zato je treba določiti tehnična merila za pregled za proizvodnjo zrakoplovov, zakup, zračni prevoz potnikov in tovora ter dejavnosti zemeljske oskrbe v zračnem prometu. Tehnologije za brezemisijski komercialni zračni prevoz, ki bi se izvajal z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 ali v celoti s trajnostnimi letalskimi gorivi, še niso na voljo. Dokler tak brezemisijski komercialni zračni prevoz tehnološko ni na voljo, bi bilo treba zračni prevoz obravnavati kot prehodno dejavnost, pri čemer bi morala tehnična merila za pregled temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnologijah za učinkovitost osnovne konstrukcije zrakoplova in učinkovitost motorja pri porabi goriva ter na potencialu za bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu zrakoplova s progresivnim uvajanjem trajnostnih letalskih goriv. Da bi olajšali financiranje učinkovitejših in okolju prijaznejših prvorazrednih zrakoplovov ter obenem preprečili učinke vezanosti na ogljično intenzivnejša sredstva in se izognili oviranju razvoja brezemisijskega komercialnega zračnega prevoza, bi se morala stopnja nadomeščanja, ki odraža delež zrakoplovov, ki so bili trajno umaknjeni iz uporabe, v razmerju z dobavljenimi zrakoplovi na svetovni ravni, uporabljati le za prihodke, ustvarjene z dejavnostmi, ki izpolnjujejo tehnična merila za pregled. Komisija lahko ob podpori Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu, ustanovljene z Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta 23 , objavi stopnjo nadomeščanja, da podpre gospodarske subjekte pri njihovih razkritjih. V skladu s prehodno naravo dejavnosti in zaradi upoštevanja tržnega razvoja tehnologij za zrakoplove bi se morala tehnična merila za pregled za proizvodnjo zrakoplovov uporabljati do leta 2032, do navedenega datuma pa bi morala biti predmet pregleda, da se zagotovi skladnost s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 glede na tehnološki razvoj. Poleg tega bi bilo treba raven uporabe trajnostnih letalskih goriv ali njihovega kombiniranja z drugimi gorivi v okviru tehničnih meril za pregled pregledati vsake tri leta, da se upoštevajo nove tehnologije na področju trajnostnih letalskih goriv ter trenutna in pričakovana prihodnja razpoložljivost trajnostnih letalskih goriv na trgu. Vendar pa je na področju prilagajanja podnebnim spremembam nekatere dejavnosti, povezane z obvladovanjem tveganja nesreč, mogoče podpreti le s posebej zasnovanimi in opremljenimi zrakoplovi. Zato bo morda treba v naslednji fazi določiti ločena tehnična merila za pregled za proizvodnjo navedenih zrakoplovov.

(12)Delegirana uredba (EU) 2021/2139 določa tehnična merila za pregled za ključne dejavnosti, ki potekajo na vodi. Tehnična merila za pregled, ki se po letu 2025 uporabljajo za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh, odražajo postopno zmanjševanje emisij do leta 2050 glede na oceno intenzivnosti toplogrednih plinov energije, ki jo porabijo plovila za prevoz po celinskih plovnih poteh, na podlagi emisij od vrtine do brazde. Da bi zagotovili uporabnost veljavnih tehničnih meril za pregled za pomorski prevoz tovora in potnikov ter jih uskladili z nedavno sprejetimi mednarodnimi referenčnimi vrednostmi in referenčnimi vrednostmi Unije, bi bilo treba tehnična merila za pregled posodobiti. Navedene referenčne vrednosti vključujejo fazo 3 projektnega indeksa energijske učinkovitosti Mednarodne pomorske organizacije 24 , ki se začne uporabljati 1. januarja 2025, indeks energijske učinkovitosti za obstoječe ladje 25 , ki je začel veljati 1. januarja 2023, in mejne vrednosti intenzivnosti toplogrednih plinov porabljene energije na krovu, kot so določene z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prevozu ter spremembi Direktive 2009/16/ES 26 , ki se začne uporabljati 1. januarja 2025. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje kot za železniški promet, bi bilo treba revidirati tehnična merila za pregled za infrastrukturo za prevoz po celinskih plovnih poteh in vključiti posodabljanje te infrastrukture, saj je bistveno za zagotovitev plovbe brezemisijskih plovil po plovnih poteh. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje kot za infrastrukturo za železniški in cestni prevoz ter prevoz po plovnih poteh, bi bilo treba revidirati tehnična merila za pregled za nizkoogljično letališko infrastrukturo, da bi bilo vključeno pretovarjanje med različnimi načini prevoza.

(13)V sporočilu Komisije z dne 24. februarja 2021 o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam 27 je poudarjeno, da se pogostost in resnost ekstremnih podnebnih in vremenskih dogodkov povečujeta, zaradi česar sta se v zadnjih dveh desetletjih močno povečala število nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, in posledična škoda.

(14)Službe za ukrepanje v izrednih razmerah rešujejo življenja, ščitijo lastnino in okolje, podpirajo skupnosti, ki so jih prizadele nesreče, in pomagajo pri okrevanju v izrednih razmerah. Zaradi vse pogostejših naravnih nesreč, ki jih povzročajo podnebne spremembe, so službe za ukrepanje v izrednih razmerah še pomembnejše. Vendar te službe niso nujno opremljene za obvladovanje obsega, narave in pogostosti izrednih razmer v spremenjenih podnebnih pogojih. Dejavnosti služb za ukrepanje v izrednih razmerah morajo zato vključevati prilagoditvene rešitve, ki jim omogočajo, da se prilagodijo vplivom podnebnih sprememb, po prilagoditvi pa zagotavljajo prilagoditvene rešitve za izboljšanje splošne odpornosti območja in družbe. Za nadaljnjo pospešitev naložb v te službe, ki povečujejo splošno odpornost, je treba določiti tehnična merila za pregled za takšne gospodarske dejavnosti.

(15)Globalno segrevanje naj bi v Evropi privedlo do večje intenzivnosti padavin in daljših sušnih obdobij 28 . Močno deževje redno povzroča poplave po vsej Uniji. Za spodbujanje nadaljnjih naložb v prilagoditvene rešitve v zvezi s poplavami je treba določiti tehnična merila za pregled za preprečevanje tveganja poplav in zaščito skupnosti pred njihovimi posledicami.

(16) Zaradi učinkov podnebnih sprememb, vključno s povečano evapotranspiracijo in pogostejšimi sušami, se lahko pomanjkanje vode še poveča, kar lahko ogrozi oskrbo z vodo, to pa lahko povzroči prekomerno izkoriščanje podzemnih in površinskih vodnih virov ter poveča konkurenco za te vire. V skladu z blažilnimi ukrepi v okviru hierarhije možnih rešitev problemov z vodo so na prvem mestu izvedljivi ukrepi za učinkovito rabo vode, sledijo jim izvedljivi ukrepi za ponovno uporabo vode in šele nato so na vrsti ukrepi za razsoljevanje. Hkrati je treba spodbujati naložbe v razsoljevanje morja ali brakične vode, s čimer se lahko zmanjša prekomerno izkoriščanje obstoječih vodnih virov in tudi zagotovi stabilizacijski blažilnik v razmerah, ko primanjkuje sladke vode. Zato je treba določiti tehnična merila za pregled za razsoljevanje morja ali brakične vode.

(17)Svetovanje in programska oprema, ki omogočata obvladovanje podnebnih tveganj, lahko zagotovita prilagoditvene rešitve, ki podpirajo podjetja pri njihovem napovedovanju, projekciji, upravljanju in spremljanju sedanjih ali pričakovanih prihodnjih podnebnih tveganj. Zato je treba za te dejavnosti določiti tehnična merila za pregled, da se ugotovi, ali se za gospodarsko dejavnost šteje, da bistveno prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam z zagotavljanjem prilagoditvenih rešitev v skladu s členom 11(1), točka (b), Uredbe (EU) 2020/852.

(18)Dodatek C k prilogama I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 (v nadaljnjem besedilu: Dodatek C) določa splošna tehnična merila za pregled za nebistveno škodovanje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, ki se uporabljajo za različne dejavnosti. Navedeni dodatek določa merila za uporabo in prisotnost kemikalij. Doslej je predvideval izjemo v nekaterih primerih, ko se je izkazalo, da je uporaba teh kemikalij bistvenega pomena za družbo. Ta izjema povzroča podjetjem in udeležencem na finančnem trgu določene pomisleke glede pravne varnosti in preverjanja, ki so povezani z neobstojem jasne opredelitve koncepta „uporaba bistvenega pomena“. Zato bi bilo treba do oblikovanja nadaljnjih smernic, ki bi pojasnile, kako bi morali gospodarski subjekti oceniti in dokumentirati, da so skladni s prihodnjimi horizontalnimi načeli Komisije o bistveni uporabi kemikalij, uvesti ciljno usmerjene spremembe navedenega dodatka, koncept „uporaba bistvenega pomena za družbo“ pa bi bilo treba nadomestiti z merili, ki zagotavljajo večjo pravno varnost in ki omogočajo lažje preverjanje skladnosti. V pričakovanju teh nadaljnjih smernic bi bilo treba koncept „uporaba bistvenega pomena za družbo“ nadomestiti z zahtevo, da na trgu niso na voljo nobene druge ustrezne alternativne snovi ali tehnologije in da se zadevne snovi uporabljajo pod nadzorovanimi pogoji.

(19)Za še večjo uporabnost Dodatka C bi bilo treba dodatno ciljno spremeniti točko (f) tega dodatka, da se določi mejna koncentracija vsebnosti snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v proizvodu ter referenčni datum za oceno izpolnjevanja zahteve, določene v navedeni točki. Poleg tega bi bilo treba točko (g) Dodatka C izbrisati in nadomestiti z novim odstavkom, ki opredeljuje mejno koncentracijo in obseg uporabe zahteve, določene v tem odstavku.

(20)Ker bodo podnebne spremembe verjetno vplivale na vse sektorje gospodarstva, bo treba vse gospodarske sektorje prilagoditi negativnim vplivom sedanjega in pričakovanega prihodnjega podnebja. Zato je treba v prihodnosti določiti tehnična merila za pregled za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam za vse sektorje in gospodarske dejavnosti, ki so zajeti s tehničnimi merili za pregled za bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb iz te uredbe.

(21)Za odpravo nekaterih tehničnih in pravnih nedoslednosti, ugotovljenih od začetka uporabe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139, bi bilo treba vanjo uvesti ciljno usmerjene spremembe.

(22)Delegirano uredbo (EU) 2021/2139 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(23)Ta uredba je skladna s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta 29 ter zagotavlja napredek pri prilagajanju iz člena 5 navedene uredbe.

(24)Za časovno uskladitev uporabe te uredbe s poročanjem na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 30 bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2024, razen spremembe točke (g) Dodatka C. Da se podjetjem zagotovi dovolj časa za uskladitev z navedeno spremembo, bi se morala sprememba uporabljati od 1. januarja 2025 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139

Delegirana uredba (EU) 2021/2139 se spremeni:

(1)    Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(2)    Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2024.

Vendar se točka 28 Priloge I in točka 26 Priloge II uporabljata od 1. januarja 2025.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27.6.2023

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (COM(2019) 640 final).

(2)    Commission Staff Working Document on Investment needs assessment and funding availabilities to strengthen EU’s Net-Zero technology manufacturing capacity (Delovni dokument služb Komisije o oceni naložbenih potreb in razpoložljivih finančnih sredstvih za krepitev proizvodne zmogljivosti EU za neto ničelne tehnologije) (SWD(2023) 68 final). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Gospodarstvo EU po COVID-19: posledice za ekonomsko upravljanje“ (COM(2021) 662 final).Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled izvajanja okoljske politike za leto 2022 – Preobrat s pomočjo okoljske skladnosti“ (COM(2022) 438 final).

(3)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(4)    V uredbi o taksonomiji je opredeljenih naslednjih šest okoljskih ciljev: (a) blažitev podnebnih sprememb; (b) prilagajanje podnebnim spremembam; (c) trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov; (d) prehod na krožno gospodarstvo; (e) preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter (f) varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

(5)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(6)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

(7)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 z dne 9. marca 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L 188, 15.7.2022, str. 1).

(8)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam“ (COM(2021) 82 final).

(9)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(10)    Vse publikacije platforme so na voljo na: https://finance.ec.europa.eu/sustainable-finance/overview-sustainable-finance-old/platform-sustainable-finance_en#activities. 

(11)    Vse prejete pripombe so na voljo na: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13237-Sustainable-investment-EU-environmental-taxonomy_en.

(12)    Delovni dokument služb Komisije – Ocena učinka – Spremni dokument k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb, Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razkrivanju informacij v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter o spremembi Direktive (EU) 2016/2341 in Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti za nizke emisije ogljika in referenčnih vrednosti za ugodno ogljično bilanco (SWD/2018/264 final).

(13)    Delovni dokument služb Komisije – Poročilo o oceni učinka – Spremni dokument k Delegirani uredbi Komisije (EU) .../... o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (SWD(2021) 152 final).

(14)    [Dopolniti z navedbo številke delovnega dokumenta služb Komisije SWD.]

(15)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(16)    UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

(17)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(18)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(19)    Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90, kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(20)    Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev) (UL L 138, 26.5.2016, str. 44).

(21)    Uredba (EU) 2020/740 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge parametre, spremembi Uredbe (EU) 2017/1369 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1222/2009 (UL L 177, 5.6.2020, str. 1).

(22)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 9. decembra 2020 z naslovom „Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost“ (COM(2020) 789 final).

(23)    Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).

(24)    Projektni indeks energijske učinkovitosti IMO (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.imo.org/fr/ourwork/environment/pages/technical-and-operational-measures.aspx).

(25)    Indeks energijske učinkovitosti za obstoječe ladje IMO (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.imo.org/en/MediaCentre/HotTopics/Pages/EEXI-CII-FAQ.aspx).

(26)    [OP: Vstaviti sklic na akt, ko bo sprejet].

(27)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam“ (COM(2021) 82 final).

(28)    IPCC, Managing the Risks of Extreme Events and Disasters to Advance Climate Change Adaptation (Medvladni panel za podnebne spremembe, Obvladovanje tveganj ekstremnih dogodkov in nesreč za pospešitev prilagajanja podnebnim spremembam). Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe.

(29)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(30)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

PRILOGA I

Spremembe Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139

Priloga I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 se spremeni:

(1) oddelek 3.3, pododdelek Tehnična merila za pregled, se spremeni:

(a) pododdelek Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb se spremeni:

(i) v točki (l) se doda naslednja točka (v):

„(v) od 1. januarja 2026 imajo plovila, ki lahko uporabljajo goriva z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali goriva iz obnovljivih virov*1, doseženo vrednost projektnega indeksa energijske učinkovitosti, ki je enakovredna zmanjšanju referenčne črte tega indeksa za vsaj 20 odstotnih točk pod zahteve tega indeksa, ki veljajo na dan 1. aprila 2022*2, in:

(a)se lahko priključijo na privezu;

(b)pri ladjah na plinski pogon je dokazana uporaba najsodobnejših ukrepov in tehnologij za zmanjšanje emisij iz uhajanja metana.“;

(ii) v točki (m) se doda naslednja točka (iv):

„(iv) od 1. januarja 2026 imajo plovila, ki lahko uporabljajo goriva z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali goriva iz obnovljivih virov*3, doseženo vrednost projektnega indeksa energijske učinkovitosti, ki je enakovredna zmanjšanju referenčne črte tega indeksa za vsaj 20 odstotnih točk pod zahteve tega indeksa, ki veljajo na dan 1. aprila 2022*4, in:

(a)se lahko priključijo na privezu;

(b)pri ladjah na plinski pogon je dokazana uporaba najsodobnejših ukrepov in tehnologij za zmanjšanje emisij iz uhajanja metana.“;

(b) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Nebistveno škodovanje se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„

________________________________________________________________

*1 Goriva, ki izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz oddelkov 3.10 in 4.13 te priloge.

*2 Zahteve projektnega indeksa energijske učinkovitosti (EEDI), opredeljene kot odstotni faktor zmanjšanja, ki se uporabi za referenčno vrednost tega indeksa, kot jih je na svojem 75. srečanju sprejel Odbor za varstvo morskega okolja Mednarodne pomorske organizacije. Odstotne točke, opredeljene v tehničnih merilih za pregled za ta indeks, se prištejejo odstotnemu faktorju zmanjšanja tega indeksa.

*3 Goriva, ki izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz oddelkov 3.10 in 4.13 te priloge.

*4 Zahteve projektnega indeksa energijske učinkovitosti (EEDI), opredeljene kot odstotni faktor zmanjšanja, ki se uporabi za referenčno vrednost tega indeksa, kot jih je na svojem 75. srečanju sprejel Odbor za varstvo morskega okolja Mednarodne pomorske organizacije. Odstotne točke, opredeljene v tehničnih merilih za pregled za ta indeks, se prištejejo odstotnemu faktorju zmanjšanja tega indeksa.“;

(2) dodajo se naslednji oddelki 3.18, 3.19, 3.20 in 3.21:

„3.18 Proizvodnja sestavnih delov za vozila in mobilnost 

Opis dejavnosti

Proizvodnja, popravilo, vzdrževanje, naknadno opremljanje, spreminjanje namena in nadgradnja sestavnih delov za mobilnost za brezemisijske naprave za osebno mobilnost ter sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov in nadomestnih delov za vozila in mobilnost, kot so opredeljeni v členu 3, točke 18, 21 in 23, Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta*1, homologiranih, zasnovanih in izdelanih za uporabo samo v vozilih in avtobusih kategorij M1, M2, M3, N1, N2 in N3, ter v členu 3, točke 15, 18 in 21 Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta*2, homologiranih, zasnovanih in izdelanih za uporabo samo v vozilih kategorije L, ki izpolnjujejo merila iz tega oddelka ter so bistveni za zagotavljanje in izboljšanje okoljske učinkovitosti vozila.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so izključene iz oddelkov 3.3 in 3.6 te priloge.

Kadar se uporabljata oddelka 3.2 in 3.4 te priloge, so gospodarske dejavnosti v tej kategoriji izključene iz tega oddelka.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C22.2, C26.1, C26.2, 26.3, 26.4, C28.14, C28.15, C29.2, C29.3 in C33.17, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.  

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1), točka (i), Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.  

Tehnična merila za pregled

3.19 Proizvodnja elementov tirnih vozil 

Opis dejavnosti

Proizvodnja, namestitev, naknadno opremljanje, nadgradnja, popravilo, vzdrževanje in spreminjanje namena izdelkov, opreme, sistemov in programske opreme, povezanih z železniškimi elementi, podrobno opisanimi v točki 2.7 Priloge II k Direktivi (EU) 2016/797, ter zagotavljanje s tem povezanega tehničnega svetovanja.

Ti elementi in storitve so bistveni za okoljsko učinkovitost, upravljanje in delovanje v času življenjske dobe železniških tirnih vozil, ki so v skladu z oddelkom 3.3 te priloge.  

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C30.2, C27.1 in C27.9, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006. 

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so izključene iz oddelkov 3.3 in 3.6 te priloge.  

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1), točka (i), Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka. 

Tehnična merila za pregled

3.20 Proizvodnja, namestitev in servisiranje visoko-, srednje- in nizkonapetostne električne opreme za prenos in distribucijo električne energije, ki prinaša ali omogoča bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb

Opis dejavnosti

Z gospodarsko dejavnostjo se razvijajo, proizvajajo, nameščajo, vzdržujejo ali servisirajo električni izdelki, oprema, sistemi in programska oprema, katerih cilj je bistveno zmanjšati emisije toplogrednih plinov v visoko-, srednje- in nizkonapetostnih sistemih za distribucijo električne energije z elektrifikacijo, energijsko učinkovitostjo, vključitvijo energije iz obnovljivih virov ali učinkovito pretvorbo energije.

Gospodarska dejavnost vključuje sisteme za vključitev obnovljivih virov energije v električno omrežje, medsebojno povezovanje ali povečanje avtomatizacije, prožnosti in stabilnosti omrežja, upravljanje prilagajanja odjema, razvoj nizkoogljičnega prometa ali ogrevanja ali uvedbo pametnih merilnih tehnologij za bistveno izboljšanje energijske učinkovitosti.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji ne vključuje opreme za proizvodnjo toplote in električne energije ter električnih naprav.

Kadar gospodarska dejavnost spada pod ta oddelek in oddelek 4.9 te priloge, se uporablja oddelek 4.9 te priloge.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C26.51, C27.1, C27.3, C27.9, C33.13, C33.14 in C33.2, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1), točka (i), Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

3.21 Proizvodnja zrakoplovov 

Opis dejavnosti

Proizvodnja, popravilo, vzdrževanje, remonti, naknadno opremljanje, snovanje, sprememba namena in nadgradnja zrakoplovov ter delov in opreme zrakoplovov*11.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C30.3 in C33.16, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Kadar gospodarska dejavnost v tej kategoriji ne izpolnjuje merila za bistven prispevek iz točke (a) tega oddelka, je dejavnost prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje preostala tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

________________________________________________________________

*1 Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

*2 Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).

*3 Iz člena 4(1), točka (a), Uredbe (EU) 2018/858.

*4 Kot so opredeljena v členu 4(1), točki (a) in (b), Uredbe (EU) 2018/858.

*5 Uredba (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila ter razveljavitvi uredb (ES) št. 443/2009 in (EU) št. 510/2011 (prenovitev) (UL L 111, 25.4.2019, str. 13).

*6 Kot so opredeljena v členu 4 Uredbe (EU) št. 168/2013.

*7 Uredba (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nova težka vozila in spremembi uredb (ES) št. 595/2009 in (EU) 2018/956 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 96/53/ES (UL L 198, 25.7.2019, str. 202).

*8 Uredba Komisije (EU) št. 548/2014 z dne 21. maja 2014 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede majhnih, srednjih in velikih transformatorjev (UL L 152, 22.5.2014, str. 1).

*9 Uredba Komisije (EU) 2019/1781 z dne 1. oktobra 2019 o določitvi zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev in pogonov s spremenljivo hitrostjo v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o spremembi Uredbe (ES) št. 641/2009 glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke, ter o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 640/2009 (UL L 272, 25.10.2019, str. 74).

*10 Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (prenovitev) (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).

*11 Dejavnost vključuje proizvodnjo delov in opreme ter zagotavljanje z njimi povezanih storitev, kot tudi vzdrževanje, popravila in remonte, kolikor jih je mogoče povezati z upravičeno vrsto zrakoplova in izboljšuje ali ohranja raven učinkovitosti zrakoplova.

*12 Zvezek 3 (emisije CO2) okoljskevarstvenega standarda Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) iz Priloge 16 k Čikaški konvenciji, prva izdaja.“;

(3) v oddelku 4.4, pododdelek Tehnična merila za pregled, pododdelek Merila za nebistveno škodovanje, se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„

________________________________________________________________

*1 Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).“;

(4) v oddelku 4.9, pododdelek Tehnična merila za pregled, točka 2, se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) namestitev prenosnih in distribucijskih transformatorjev, ki izpolnjujejo zahteve stopnje 2 (od 1. julija 2021) iz Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 548/2014 in, za srednje transformatorje, pri katerih najvišja napetost za opremo ne presega 36 kV, zahteve glede doseganja ravni AA0, kar zadeva izgube prostega teka, določene v standardu EN 50588-1*1;

_______________________________________

*1    Standard CEI EN 50588-1, Močnostni transformatorji srednje moči 50 Hz z najvišjo napetostjo naprave do 36 kV.“;

(5) v oddelku 4.26, pododdelek Tehnična merila za pregled, pododdelek Dodatna merila, povezana z načelom, da se ne škoduje bistveno, se točka 3 nadomesti z naslednjim:

„

“;

(6) v oddelku 4.27, pododdelek Tehnična merila za pregled, pododdelek Dodatna merila, povezana z načelom, da se ne škoduje bistveno, se točka 3 nadomesti z naslednjim:

„

“;

(7) v oddelku 4.28, pododdelek Tehnična merila za pregled, pododdelek Dodatna merila, povezana z načelom, da se ne škoduje bistveno, se točka 3 nadomesti z naslednjim:

„

“;

(8) v oddelku 6.3, pododdelek Tehnična merila za pregled, pododdelek Merila za nebistveno škodovanje, se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„

“;

(9) v oddelku 6.5, pododdelek Tehnična merila za pregled, pododdelek Merila za nebistveno škodovanje, se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„

_____________________________________________

*1 Uredba Komisije (EU) 2018/1832 z dne 5. novembra 2018 o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Komisije (ES) št. 692/2008 in Uredbe Komisije (EU) 2017/1151 zaradi izboljšanja preskusov in postopkov za homologacijo emisij iz lahkih potniških in gospodarskih vozil, vključno s tistimi za skladnost v prometu in dejanske emisije, ki nastajajo med vožnjo, ter zaradi uvedbe naprav za spremljanje porabe goriva in električne energije (UL L 301, 27.11.2018, str. 1).

*2 Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).

*3 Uredba (EU) št. 540/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ravni hrupa motornih vozil in nadomestnih sistemih za dušenje zvoka ter o spremembi Direktive 2007/46/ES ter razveljavitvi Direktive 70/157/EGS (UL L 158, 27.5.2014, str. 131).“;

(10) v oddelku 6.6, pododdelek Tehnična merila za pregled, pododdelek Merila za nebistveno škodovanje, se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„

_____________________________________________

*1 Uredba Komisije (EU) št. 582/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 167, 25.6.2011, str. 1).“;

(11)    oddelek 6.7 se spremeni:

(a) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, se doda točka (c):

„(c)    kadar s tehnološkega in ekonomskega vidika ni mogoče zagotoviti skladnosti s točko (a), povprečna letna intenzivnost toplogrednih plinov energije, porabljene na krovu ladje v obdobju poročanja*1, od 1. januarja 2026 ne presega naslednjih mejnih vrednosti:

(a)76,4 g CO2e/MJ od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2029;

(b)61,1 g CO2e/MJ od 1. januarja 2030 do 31. decembra 2034;

(c)45,8 g CO2e/MJ od 1. januarja 2035 do 31. decembra 2039;

(d)30,6 g CO2e/MJ od 1. januarja 2040 do 31. decembra 2044;

(e)15,3 g CO2e/MJ od 1. januarja 2045 do 31. decembra 2049;

(f)0 g CO2e/MJ od 1. januarja 2050.“;

(b) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Merila za nebistveno škodovanje, se točka 4 nadomesti z naslednjim:

„

__________________________________________

*1 Intenzivnost toplogrednih plinov energije, porabljene na krovu ladje, preveri neodvisna tretja oseba, izračuna pa se kot količina emisij toplogrednih plinov na enoto energije v skladu z metodologijo in privzetimi vrednostmi, določenimi v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prevozu in spremembi Direktive 2009/16/ES.“;

(12) oddelek 6.8 se spremeni:

(a) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, točka 1, se doda točka (c):

„(c)    kadar s tehnološkega in ekonomskega vidika ni mogoče zagotoviti skladnosti s točko (a), povprečna letna intenzivnost toplogrednih plinov energije, porabljene na krovu ladje ali ladij iz flote podjetja v obdobju poročanja*1, od 1. januarja 2026 ne presega naslednjih mejnih vrednosti: 

(a)76,4 g CO2e/MJ od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2029;

(b)61,1 g CO2e/MJ od 1. januarja 2030 do 31. decembra 2034;

(c)45,8 g CO2e/MJ od 1. januarja 2035 do 31. decembra 2039;

(d)30,6 g CO2e/MJ od 1. januarja 2040 do 31. decembra 2044;

(e)15,3 g CO2e/MJ od 1. januarja 2045 do 31. decembra 2049;

(f)0 g CO2e/MJ od 1. januarja 2050.“;

(b) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Merila za nebistveno škodovanje, se točki 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

„

__________________________________________

*1 Intenzivnost toplogrednih plinov energije, porabljene na krovu ladje, preveri neodvisna tretja oseba, izračuna pa se kot količina emisij toplogrednih plinov na enoto energije v skladu z metodologijo in privzetimi vrednostmi, določenimi v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prevozu in spremembi Direktive 2009/16/ES.

“;

(13) oddelek 6.9 se spremeni:

(a) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Dejavnost naknadnega opremljanja dosega enega ali več naslednjih ciljev:

(a)zmanjša porabo goriva celinskega potniškega plovila za vsaj 15 %, izraženo na enoto energije na celotno potovanje (celotno potniško križarjenje), kot dokazuje primerjalni izračun za reprezentativna plovna območja (vključno z reprezentativnimi profili obremenitve in pristanišči), na katerih naj bi plovilo plulo, ali kot dokazujejo rezultati preskusov na modelu ali simulacij;

(b)zmanjša porabo goriva celinskega tovornega plovila za vsaj 15 %, izraženo na enoto energije na tonski kilometer, kot dokazuje primerjalni izračun za reprezentativna plovna območja (vključno z reprezentativnimi profili obremenitve), na katerih naj bi plovilo plulo, ali kot dokazujejo rezultati preskusov na modelu ali simulacij.“;

(b) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Merila za nebistveno škodovanje, se točki 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

„

“;

(14) oddelek 6.10 se spremeni:

(a) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, točka 1, se dodata točki (e) in (f):

„(e) če s tehnološkega in ekonomskega vidika ni mogoče zagotoviti skladnosti s točko (a), imajo plovila, ki lahko uporabljajo goriva z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ali goriva iz obnovljivih virov*1, od 1. januarja 2026 doseženo vrednost projektnega indeksa energijske učinkovitosti (EEDI), ki je enakovredna zmanjšanju referenčne črte tega indeksa za vsaj 20 odstotnih točk pod zahteve tega indeksa, ki veljajo na dan 1. aprila 2022*2, in:

(a)se lahko priključijo na privezu;

(b)pri ladjah na plinski pogon je dokazana uporaba najsodobnejših ukrepov in tehnologij za zmanjšanje emisij iz uhajanja metana.

(f) kadar s tehnološkega in ekonomskega vidika ni mogoče izpolniti merila iz točke (a), poleg dosežene vrednosti indeksa energijske učinkovitosti za obstoječe ladje (EEXI), ki je enakovredna zmanjšanju referenčne črte indeksa EEDI za vsaj 10 odstotnih točk pod zahteve indeksa EEXI, ki veljajo na dan 1. januarja 2023*3, povprečna letna intenzivnost toplogrednih plinov energije, porabljene na krovu ladje v obdobju poročanja*4, od 1. januarja 2026 ne presega naslednjih mejnih vrednosti:

(a)76,4 g CO2e/MJ od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2029;

(b)61,1 g CO2e/MJ od 1. januarja 2030 do 31. decembra 2034;

(c)45,8 g CO2e/MJ od 1. januarja 2035 do 31. decembra 2039;

(d)30,6 g CO2e/MJ od 1. januarja 2040 do 31. decembra 2044;

(e)15,3 g CO2e/MJ od 1. januarja 2045.“;

(b) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Merila za nebistveno škodovanje se točki 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

„

__________________________________________

*1 Goriva, ki izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz oddelkov 3.10 in 4.13 te priloge.

*2 Zahteve projektnega indeksa energijske učinkovitosti (EEDI), opredeljene kot odstotni faktor zmanjšanja, ki se uporabi za referenčno vrednost tega indeksa, kot jih je na svojem 75. srečanju sprejel Odbor za varstvo morskega okolja Mednarodne pomorske organizacije. Odstotne točke, opredeljene v tehničnih merilih za pregled za ta indeks, se prištejejo odstotnemu faktorju zmanjšanja tega indeksa.

*3 Zahteve indeksa energijske učinkovitosti za obstoječe ladje (EEXI), opredeljene kot odstotni faktor zmanjšanja, ki se uporabi za referenčno vrednost indeksa EEDI, kot jih je na svojem 76. srečanju sprejel Odbor za varstvo morskega okolja Mednarodne pomorske organizacije. Odstotne točke, opredeljene v tehničnih merilih za pregled taksonomije za indeks EEXI, je treba prišteti odstotnemu faktorju zmanjšanja tega indeksa. (Doseženi indeks energijske učinkovitosti za obstoječe ladje (EEXI) je od 1. januarja 2023 obvezen podatek za vse ladje v pomorskem tovornem/potniškem prometu, da se izmeri njihova energijska učinkovitost in začne zbiranje podatkov za poročanje o letnem operativnem kazalniku ogljične intenzivnosti (CII) in oceno CII. (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.imo.org/en/MediaCentre/HotTopics/Pages/EEXI-CII-FAQ.aspx).

*4 Intenzivnost toplogrednih plinov energije, porabljene na krovu ladje, preveri neodvisna tretja oseba, izračuna pa se kot količina emisij toplogrednih plinov na enoto energije v skladu z metodologijo in privzetimi vrednostmi, določenimi v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prevozu in spremembi Direktive 2009/16/ES.

*5 Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES (UL L 330, 10.12.2013, str. 1).

*6 Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2323 z dne 19. decembra 2016 o pripravi evropskega seznama obratov za recikliranje ladij v skladu z Uredbo (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o recikliranju ladij (UL L 345, 20.12.2016, str. 119).

*7 Direktiva (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (UL L 151, 7.6.2019, str. 116).

*8 Direktiva (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 glede zmanjšanja vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (UL L 132, 21.5.2016, str. 58). 

*9 (Različica z dne [datum sprejetja]: http://www.imo.org/en/OurWork/Environment/PollutionPrevention/AirPollution/Pages/Sulphur-oxides- (SOx)-%E2%80%93-Regulation-14.aspx).

*10 Kar zadeva razširitev zahtev, ki veljajo za območje nadzora nad emisijami, na druga morja Unije, države, ki mejijo na Sredozemsko morje, razpravljajo o vzpostavitvi ustreznega območja nadzora nad emisijami v skladu s pravnim okvirom Barcelonske konvencije.

*11 (Različica z dne [datum sprejetja]: http://www.imo.org/en/OurWork/Environment/PollutionPrevention/AirPollution/Pages/Nitrogenoxides-(NOx)-–-Regulation-13.aspx).

*12 V morjih Unije se zahteva od leta 2021 uporablja za Baltsko in Severno morje.“;

(15) oddelek 6.11 se spremeni:

(a) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, se dodata točki (d) in (e):

„(d) če s tehnološkega in ekonomskega vidika ni mogoče zagotoviti skladnosti s točko (a), imajo plovila, ki lahko uporabljajo goriva z ničelnimi neposrednimi emisijami (iz izpušne cevi) ali goriva iz obnovljivih virov*1, od 1. januarja 2026 doseženo vrednost projektnega indeksa energijske učinkovitosti (EEDI), ki je enakovredna zmanjšanju referenčne črte tega indeksa za vsaj 20 odstotnih točk pod zahteve tega indeksa, ki veljajo na dan 1. aprila 2022*2, in:

(a)se lahko priključijo na privezu;

(b)pri ladjah na plinski pogon je dokazana uporaba najsodobnejših ukrepov in tehnologij za zmanjšanje emisij iz uhajanja metana.

(e) kadar s tehnološkega in ekonomskega vidika ni mogoče zagotoviti skladnosti s točko (a), poleg dosežene vrednosti indeksa energijske učinkovitosti za obstoječe ladje (EEXI), ki je enakovredna zmanjšanju referenčne črte indeksa EEDI za vsaj 10 odstotnih točk pod zahteve indeksa EEXI, ki veljajo na dan 1. januarja 2023*3, povprečna letna intenzivnost toplogrednih plinov energije, porabljene na krovu ladje v obdobju poročanja*4, od 1. januarja 2026 ne presega naslednjih mejnih vrednosti:

(a)76,4 g CO2e/MJ od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2029;

(b)61,1 g CO2e/MJ od 1. januarja 2030 do 31. decembra 2034;

(c)45,8 g CO2e/MJ od 1. januarja 2035 do 31. decembra 2039;

(d)30,6 g CO2e/MJ od 1. januarja 2040 do 31. decembra 2044;

(e)15,3 g CO2e/MJ od 1. januarja 2045.“;

(b) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Nebistveno škodovanje, se točki 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

„

__________________________________________

*1 Goriva, ki izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz oddelkov 3.10 in 4.13 te priloge.

*2 Zahteve projektnega indeksa energijske učinkovitosti (EEDI), opredeljene kot odstotni faktor zmanjšanja, ki se uporabi za referenčno vrednost tega indeksa, kot jih je na svojem 75. srečanju sprejel Odbor za varstvo morskega okolja Mednarodne pomorske organizacije. Odstotne točke, opredeljene v tehničnih merilih za pregled za ta indeks, se prištejejo odstotnemu faktorju zmanjšanja tega indeksa.

*3 Zahteve indeksa energijske učinkovitosti za obstoječe ladje (EEXI), opredeljene kot odstotni faktor zmanjšanja, ki se uporabi za referenčno vrednost indeksa EEDI, kot jih je na svojem 76. srečanju sprejel Odbor za varstvo morskega okolja Mednarodne pomorske organizacije. Odstotne točke, opredeljene v tehničnih merilih za pregled taksonomije za indeks EEXI, je treba prišteti odstotnemu faktorju zmanjšanja tega indeksa. (Doseženi indeks energijske učinkovitosti za obstoječe ladje (EEXI) je od 1. januarja 2023 obvezen podatek za vse ladje v pomorskem tovornem/potniškem prometu, da se izmeri njihova energijska učinkovitost in začne zbiranje podatkov za poročanje o letnem operativnem kazalniku ogljične intenzivnosti (CII) in oceno CII. (različica z dne [datum sprejetja]: https://www.imo.org/en/MediaCentre/HotTopics/Pages/EEXI-CII-FAQ.aspx).

*4 Intenzivnost toplogrednih plinov energije, porabljene na krovu ladje, preveri neodvisna tretja oseba, izračuna pa se kot količina emisij toplogrednih plinov na enoto energije v skladu z metodologijo in privzetimi vrednostmi, določenimi v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prevozu in spremembi Direktive 2009/16/ES.

*5 Kar zadeva razširitev zahtev, ki veljajo za območje nadzora nad emisijami, na druga morja Unije, države, ki mejijo na Sredozemsko morje, razpravljajo o vzpostavitvi ustreznega območja nadzora nad emisijami v skladu s pravnim okvirom Barcelonske konvencije.

*6 V morjih Unije se zahteva od leta 2021 uporablja za Baltsko in Severno morje.“;

(16) oddelek 6.12 se spremeni:

(a) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Dejavnost izpolnjuje eno ali več naslednjih meril:

(a)    dejavnost naknadnega opremljanja zmanjša porabo goriva plovila za najmanj 15 %, izraženo v gramih goriva na nosilnost na navtično miljo za tovorna plovila ali na bruto tonažo na navtično miljo za potniška plovila, kot dokazujejo računalniška dinamika tekočin (CFD), preskusi posod za gorivo ali podobni tehnični izračuni;

(b)    plovilom omogoča, da dosežejo vrednost indeksa energijske učinkovitosti za obstoječe ladje (EEXI), ki je vsaj 10 % nižja od zahtev indeksa EEXI, ki veljajo na dan 1. januarja 2023, in če lahko plovila uporabljajo goriva z ničelnimi neposrednimi emisijami (iz izpušne cevi) ali goriva iz obnovljivih virov*1, imajo možnost priključitve na privezu in so opremljena s tehnologijo za priključitev na električno energijo.“;

(b) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Nebistveno škodovanje, se točki 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

„

__________________________________________

*1 Goriva, ki izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz oddelkov 3.10 in 4.13 te priloge.

*2 Kar zadeva razširitev zahtev, ki veljajo za območje nadzora nad emisijami, na druga morja Unije, države, ki mejijo na Sredozemsko morje, razpravljajo o vzpostavitvi ustreznega območja nadzora nad emisijami v skladu s pravnim okvirom Barcelonske konvencije.

*3 V morjih Unije se zahteva od leta 2021 uporablja za Baltsko in Severno morje.“;

(17) v oddelku 6.13, pododdelek Opis dejavnosti, se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti F42.11, F42.12, F42.13, F43.21, M71.12 in M71.20, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.“;

(18) oddelek 6.14 se spremeni:

(a) v pododdelku Opis dejavnosti se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Proizvodnja, namestitev, naknadno opremljanje, nadgradnja, popravilo, vzdrževanje ali spreminjanje namena izdelkov, opreme, sistemov in programske opreme ter zagotavljanje s tem povezanega tehničnega svetovanja, povezanih z enim od naslednjih elementov:

(a)sestavljeni deli za pritrjevanje železniških tirov;

(b)železniški elementi, ki so podrobno opisani v točkah 2.2 do 2.6 Priloge II k Uredbi (EU) 2016/797.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti C25.99, C27.9, C30.20, F42.12, F42.13, M71.12, M71.20, F43.21 in H52.21, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.“;

(b) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, točka 1, se doda točka (d):

„(d) digitalna orodja omogočajo povečanje učinkovitosti, zmogljivosti ali prihranka energije.“;

(c) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Nebistveno škodovanje, se točke 4, 5 in 6 nadomestijo z naslednjim:

„

__________________________________________

*1 Protokol EU o ravnanju z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov, september 2016: https://ec.europa.eu/docsroom/documents/20509/?locale=sl.

*2 Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa – Izjava Komisije v spravnem odboru o direktivi o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).

*3 Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

*4 Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (kodificirana različica) (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).“;

(19) v oddelku 6.15, pododdelek Opis dejavnosti, se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti F42.11, F42.13, M71.12 in M71.20, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.“;

(20) oddelek 6.16 se spremeni:

(a) pododdelek Opis dejavnosti se nadomesti z naslednjim:

„Opis dejavnosti 

Gradnja, posodobitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je potrebna za upravljanje plovil ali lastne dejavnosti pristanišča z ničelnimi emisijami CO2 iz izpušne cevi, ter infrastrukture za pretovarjanje in prehod na druge oblike prevoza ter storitvenih zmogljivosti in sistemov za varnost in upravljanje prometa.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji ne vključujejo poglabljanja vodnih poti.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti F42.91, M71.12 in M71.20, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006. Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost v skladu s členom 10(1), točka (i), Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.“;

(b) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, točka 1, se doda točka (e):

„(e)    posodobitev obstoječe infrastrukture, ki je potrebna za omogočanje prehoda na druge oblike prevoza in je primerna za uporabo za plovila z ničelnimi neposrednimi emisijami CO2 (iz izpušne cevi) ter za katero je bila opravljena preverjena ocena krepitve podnebne odpornosti v skladu z Obvestilom Komisije – Tehnične smernice za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027 (2021/C 373/01).“; 

(c) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Nebistveno škodovanje, se točke 3, 4, 5 in 6 nadomestijo z naslednjim:

„

__________________________________________

*1 Postopek, s katerim pristojni organ določi, ali se bo za projekte, navedene v Prilogi II k Direktivi 2011/92/EU, izvedla presoja vplivov na okolje (iz člena 4(2) navedene direktive).

*2 Pri dejavnostih v tretjih državah v skladu z enakovrednim veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, ki zahtevajo izvedbo presoje vplivov na okolje ali pregleda, na primer standardom uspešnosti št. 1 Mednarodne finančne korporacije: Ocenjevanje in obvladovanje okoljskih in socialnih tveganj.

*3 Pri dejavnostih, ki se izvajajo v tretjih državah, v skladu z enakovrednim veljavnim nacionalnim pravom ali mednarodnimi standardi, katerih cilj je ohranjanje naravnih habitatov, prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter ki zahtevajo izvedbo (1) postopka pregleda za določitev, ali je za določeno dejavnost potrebna ustrezna presoja morebitnih vplivov na zavarovane habitate in vrste, (2) take ustrezne presoje, kadar pregled pokaže, da je potrebna, na primer v skladu s standardom uspešnosti št. 6 Mednarodne finančne korporacije: Ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno gospodarjenje z živimi naravnimi viri.

*4 Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).“;

(21) oddelek 6.17 se spremeni:

(a) v pododdelku Opis dejavnosti se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Opis dejavnosti

Gradnja, posodobitev, vzdrževanje in upravljanje infrastrukture, ki je potrebna za delovanje zrakoplovov ali lastne dejavnosti letališča z ničelnimi emisijami CO2 iz izpušne cevi ter za zagotavljanje fiksnega zemeljskega električnega napajanja in predkondicioniranega zraka za mirujoče zrakoplove, ter infrastrukture za pretovarjanje v povezavi z železniškim in vodnim prevozom.“;

(b) v pododdelku Tehnična merila za pregled, pododdelek Bistven prispevek k blažitvi podnebnih sprememb, se doda točka (d):

„(d) infrastruktura in objekti so namenjeni pretovarjanju tovora v povezavi z železniškim in vodnim prevozom: terminalska infrastruktura in superstrukture za natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje blaga.“;

(22) dodajo se naslednji oddelki 6.18, 6.19 in 6.20:

„6.18 Zakup zrakoplovov 

Opis dejavnosti

Najem in zakup zrakoplovov ter delov in opreme zrakoplovov*1.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodo NACE, zlasti N77.35, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Kadar gospodarska dejavnost v tej kategoriji ne izpolnjuje merila za bistven prispevek iz točke (a) tega oddelka, je dejavnost prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje preostala tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

6.19 Letalski prevoz potnikov in tovora 

Opis dejavnosti

Nakup, financiranje in upravljanje zrakoplovov, vključno s prevozom potnikov in blaga.

Gospodarska dejavnost ne vključuje zakupa zrakoplovov iz oddelka 6.18.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti H51.1 in H51.21, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Kadar gospodarska dejavnost v tej kategoriji ne izpolnjuje merila za bistven prispevek iz točke (a) tega oddelka, je dejavnost prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje preostala tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

6.20 Dejavnosti zemeljske oskrbe v okviru letalskega prevoza

Opis dejavnosti

Proizvodnja, popravilo, vzdrževanje, remonti, naknadno opremljanje, snovanje, spreminjanje namena in nadgradnja, nakup, financiranje, najem, zakup in upravljanje opreme ter storitvene dejavnosti, povezane z letalskim prevozom (zemeljska oskrba), med drugim dejavnosti zemeljske oskrbe na letališčih in upravljanje tovora, vključno z natovarjanjem in raztovarjanjem blaga z zrakoplovov.

Gospodarska dejavnost vključuje:

(a)vozila za usmerjanje zrakoplovov in druge storitve na ploščadi;

(b)opremo za vkrcanje potnikov, vključno s potniškimi avtobusi, mobilnimi stopnicami;

(c)opremo za pretovor prtljage in tovora, vključno s tračnimi nakladalniki, traktorji za prevoz prtljage, letališkimi paletnimi viličarji, nakladalniki za spodnji prostor letala in nakladalniki za glavni tovorni prostor letala;

(d)opremo za postrežbo s hrano in pijačo, ki vključuje vozičke s hladilnimi zaboji, ne vključuje pa opreme s hladilnimi enotami na motor z notranjim zgorevanjem;

(e)opremo za vzdrževanje, vključno s škarjastimi dvigali in ploščadmi za vzdrževanje;

(f)potisne vlačilce;

(g)opremo za razledenitev zrakoplovov in motorjev;

(h)snežne pluge in drugo opremo za odstranjevanje snega in razledenitev površin;

(i)opremo za nesamostojno vožnjo zrakoplova po tleh.

Gospodarska dejavnost ne vključuje vozil za prevoz potnikov in posadke ter za oskrbo zrakoplovov z gorivom, ki se uporabljajo na letališču in spadajo v oddelke 3.3, 6.3 in 6.6 te priloge.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti H52.23, H52.24 in H52.29, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Tehnična merila za pregled

__________________________________________

*1 Dejavnost vključuje zakup delov in opreme, kolikor jih je mogoče povezati z upravičeno vrsto zrakoplova in izboljšuje ali ohranja raven učinkovitosti zrakoplova.“;

(23) v oddelku 7.1, pododdelek Tehnična merila za pregled, pododdelek Nebistveno škodovanje, se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„

__________________________________________

*1 To se nanaša na barve in lake, stropne plošče, talne obloge, vključno z njimi povezanimi lepili in tesnilnimi masami, notranjo izolacijo in obdelavo notranjih površin, na primer za odpravo vlage in plesni.

*2 Standard CEN/TS 16516: 2013, Gradbeni proizvodi – Ocenjevanje sproščanja nevarnih snovi – Določanje emisije v notranji zrak.

*3 Standard ISO 16000-3:2011, Notranji zrak – 3. del: Določanje formaldehida in drugih karbonilnih spojin v notranjem zraku in zraku v preskusnih komorah – Metoda aktivnega vzorčenja (različica z dne 4. junija 2021: https://www.iso.org/standard/51812.html).

*4 Mejne vrednosti emisij za rakotvorne hlapne organske spojine se nanašajo na 28-dnevno preskusno obdobje.

*5 Serija standardov ISO 18400, Kakovost tal – Vzorčenje.“;

(24) v oddelku 7.2, pododdelek Tehnična merila za pregled, pododdelek Nebistveno škodovanje, se točka 5 nadomesti z naslednjim:

„

__________________________________________

*1 To se nanaša na barve in lake, stropne plošče, talne obloge (vključno z njimi povezanimi lepili in tesnilnimi masami), notranjo izolacijo in obdelavo notranjih površin (na primer za odpravo vlage in plesni).

*2 Standard ISO 16000-3:2011, Notranji zrak – 3. del: Določanje formaldehida in drugih karbonilnih spojin v notranjem zraku in zraku v preskusnih komorah – Metoda aktivnega vzorčenja (različica z dne 4. junija 2021: https://www.iso.org/standard/51812.html).

*3 Mejne vrednosti emisij za rakotvorne hlapne organske spojine se nanašajo na 28-dnevno preskusno obdobje.“;

(25) v Dodatku B se doda naslednji odstavek:

„

Dejavnost ne ovira doseganja dobrega okoljskega stanja morskih voda ali ne poslabša morskih voda, ki so že v dobrem okoljskem stanju, kot je opredeljeno v členu 3, točka 5, Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta*1, *2, ob upoštevanju Sklepa Komisije (EU) 2017/848*3 v zvezi z ustreznimi merili in metodološkimi standardi za navedene deskriptorje.

________________________________________________________________

*1 Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

*2 Opredelitev iz člena 3, točka 5, Direktive 2008/56/ES zlasti določa, da se dobro okoljsko stanje določi na podlagi kakovostnih deskriptorjev iz Priloge I k navedeni direktivi.

*3 Sklep Komisije (EU) 2017/848 z dne 17. maja 2017 o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ter specifikacijah in standardiziranih metodah za spremljanje ter presojo in razveljavitvi Sklepa 2010/477/EU (UL L 125, 18.5.2017, str. 43).“;

(26) v Dodatku C se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f) snovi, samostojno ali v zmeseh ali izdelkih, v koncentraciji nad 0,1 mas. % (m/m) in ki izpolnjujejo merila iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 ter so bile opredeljene v skladu s členom 59(1) navedene uredbe za obdobje vsaj 18 mesecev, razen če gospodarski subjekti ocenijo in dokumentirajo, da na trgu niso na voljo nobene druge ustrezne alternativne snovi ali tehnologije in da se uporabljajo pod nadzorovanimi pogoji*1.

__________________________________________

*1 Komisija bo pregledala izvzetja iz prepovedi proizvodnje, dajanja na trg ali uporabe snovi iz točke (f), ko bo objavila horizontalna načela o bistveni uporabi kemikalij. “;

(27) v Dodatku C se črta točka (g);

(28) v Dodatku C se za točko (f) doda naslednji odstavek:

„Poleg tega dejavnost ne vodi v proizvodnjo, prisotnost v končnem proizvodu ali rezultatu oziroma dajanje na trg drugih snovi, samostojno ali v zmeseh ali izdelkih, v koncentraciji nad 0,1 mas. % (m/m), ki izpolnjujejo merila iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 za enega od razredov nevarnosti ali kategorij nevarnosti iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, razen če gospodarski subjekti ocenijo in dokumentirajo, da na trgu niso na voljo nobene druge ustrezne alternativne snovi ali tehnologije in da se uporabljajo pod nadzorovanimi pogoji*1.

__________________________________________

*1 Komisija bo pregledala izvzetja iz prepovedi proizvodnje, prisotnosti v končnem proizvodu ali rezultatu oziroma dajanja na trg snovi iz tega odstavka, ko bo objavila horizontalna načela o bistveni uporabi kemikalij.“.