1.UVOD
Raznolikost je bistvo Evropske unije. Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji nadalje določa, da Evropska unija spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter mora skrbeti za varovanje in krepitev evropske kulturne dediščine. Ta raznolikost je zato neločljivo povezana z evropsko identiteto.
Vzpostavljen je pravni okvir, ki zagotavlja spoštovanje pravic pripadnikov manjšin. Člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase, etničnega porekla, vere, pripadnosti narodnostni manjšini in jezika. Člen 22 Listine določa, da Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost. To je podprto s posebnimi pobudami za prepoved diskriminacije, kot je okvirni sklep Sveta o boju proti rasizmu in ksenofobiji.
Splošni okvir podpirajo tudi posebni okviri politike in ta Komisija se je zavezala, da ga bo nadalje razvijala kot del Unije enakosti. To na primer vključuje akcijski načrt EU za boj proti rasizmu, strategijo EU za enakost spolov 2020–2025, strategijo za enakost LGBTIQ oseb 2020–2025 ter strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov,,.
EU obenem nima splošne zakonodajne pristojnosti posebej za varstvo narodnostnih manjšin. Člen 2 PEU „pravice pripadnikov manjšin“ navaja kot eno od vrednot, na katerih temelji Unija in ki jo je treba zato spoštovati pri izvajanju politik Unije. Člena 21 in 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ne dajeta pooblastil za zakonsko urejanje varstva narodnostnih manjšin, razen tistih, ki so Uniji podeljena s pravnimi podlagami, ki se uporabljajo za posamezna področja politike.
Člen 11(4) Pogodbe o Evropski uniji določa evropsko državljansko pobudo. V skladu z navedenim členom lahko najmanj milijon državljanov iz večjega števila držav članic EU s svojo pobudo Evropsko komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije. Podrobna pravila za delovanje evropske državljanske pobude so določena v uredbi, ki je bila leta 2019 revidirana, da bi v celoti izkoristili njen potencial kot orodja za spodbujanje razprave.
„Zaščita manjšin – milijon podpisov za raznolikost Evrope“ (Minority SafePack – one million signatures for diversity in Europe) (pobuda za zaščito manjšin) je peta evropska državljanska pobuda, ki je izpolnila zahteve iz uredbe o evropski državljanski pobudi. Namen pobude je izboljšati varstvo pripadnikov narodnostnih in jezikovnih manjšin ter okrepiti kulturno in jezikovno raznolikost v Uniji. EU poziva, naj sprejme vrsto pravnih aktov za izboljšanje varstva pripadnikov narodnostnih in jezikovnih manjšin ter okrepitev kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji.
Uredba o evropski državljanski pobudi določa okvir za prijavo državljanskih pobud s strani Komisije, če so izpolnjeni pogoji za prijavo. Ko je pobuda prijavljena, daje organizatorju zeleno luč za zbiranje podpisov. V sklepu Komisije je opredeljeno tudi področje uporabe pobude. Eden od pogojev za prijavo je, da pobuda ali njeni deli niso očitno zunaj okvira pristojnosti Komisije za predložitev predlogov pravnih aktov Unije za izvajanje Pogodb.
|
Predlogi organizatorjev, priznani v sklepu Komisije o prijavi
–
priporočilo Sveta o varstvu in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji;
–
sklep ali uredba Evropskega parlamenta in Sveta za prilagoditev programov financiranja za olajšanje dostopa do njih za majhne regionalne in manjšinske jezikovne skupnosti;
–
sklep ali uredba Evropskega parlamenta in Sveta za ustanovitev centra za jezikovno raznolikost, ki bo krepil zavedanje o pomembnosti regionalnih in manjšinskih jezikov in spodbujal raznolikost na vseh ravneh ter ga bo pretežno financirala Evropska unija;
–
uredba o prilagoditvi splošnih pravil, ki veljajo za naloge, prednostne cilje in organizacijo strukturnih skladov, na način, ki upošteva varstvo manjšin in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, pod pogojem, da bodo ukrepi, ki se bodo financirali, vodili h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji;
–
uredba Evropskega parlamenta in Sveta za spremembo uredbe o programu „Obzorje 2020“, da bi se izboljšale raziskave o dodani vrednosti, ki jo narodnostne manjšine ter kulturna in jezikovna raznolikost lahko prispevajo k socialnemu in gospodarskemu razvoju v regijah EU;
–
sprememba zakonodaje EU, da se zagotovi približno enako obravnavanje oseb brez državljanstva in državljanov Unije;
–
uredba Evropskega parlamenta in Sveta, da se uvede enotna avtorska pravica, ki bi omogočila, da se celotna EU na področju avtorskih pravic obravnava kot notranji trg;
–
sprememba Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta, da se zagotovi svobodno opravljanje storitev in sprejemanje avdiovizualnih vsebin v regijah, kjer prebivajo narodnostne manjšine;
–
uredba ali sklep Sveta, da se določi skupinsko izvzetje projektov, s katerimi se spodbujajo narodnostne manjšine in njihova kultura, iz postopka iz člena 108(2) PDEU.
|
Sklep Komisije je organizatorjem omogočil zbiranje izjav o podpori za pobudo. Organizatorji so Komisiji uradno predložili svojo pobudo 10. januarja 2020. Do navedenega datuma so nacionalni organi preverili in potrdili 1 128 422 izjav o podpori, s čimer so bili doseženi pragi v 11 državah članicah. Komisija se je z organizatorji sestala 5. februarja 2020.
Organizatorji so 15. oktobra 2020 predstavili svojo pobudo in predloge na javni obravnavi, organizirani v Evropskem parlamentu. Uredba o evropski državljanski pobudi določa, da ima Komisija od te točke dalje na voljo tri mesece, da sprejme sporočilo, v katerem predstavi svoje pravne in politične sklepe o pobudi.
Na podlagi predloga resolucije v skladu s členom 222(8) poslovnika se je o evropski državljanski pobudi za zaščito manjšin razpravljalo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 14. decembra 2020. Parlament je z resolucijo, sprejeto 17. decembra 2020, izrazil podporo evropski državljanski pobudi Minority SafePack, Komisijo pozval, naj ukrepa v zvezi z njo in predlaga pravne akte, poudaril, da pobuda, ki jo je prijavila Komisija, poziva k pripravi zakonodajnih predlogov na devetih različnih področjih, ter poudaril pričakovanje, da bi bilo treba vsak posamezni predlog preveriti in oceniti glede na njegove prednosti ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
Med razpravo je Komisija poudarila, da sta vključevanje in spoštovanje bogate kulturne raznolikosti Evrope med njenimi glavnimi prednostnimi nalogami in cilji. V resoluciji je bilo tudi poudarjeno, da je na podlagi člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah izrecno prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi pripadnosti narodnostni manjšini. Komisija je potrdila tudi svojo zavezanost podpiranju politikam in financiranju.
V tem sporočilu so obravnavane točke, ki so bile izpostavljene v resoluciji v odziv na vsakega od devetih predlogov iz pobude za zaščito manjšin.
2.OCENA PREDLOGOV
2.1
Priporočilo Sveta o varstvu in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji
Predvideni namen
Organizatorji pobude za zaščito manjšin predlagajo priporočilo, v katerem bi EU opredelila načine za varstvo in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, zlasti za zaščito uporabe regionalnih in manjšinskih jezikov na področjih javne uprave, javnih storitev, izobraževanja, kulture in pravosodja, medijev, zdravstvenega varstva, trgovine in varstva potrošnikov (vključno z označevanjem).
Analiza
V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin ena od temeljnih vrednot EU. Poleg tega člena 21 in 22 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepovedujeta vsakršno diskriminacijo, tudi na podlagi pripadnosti narodnostni manjšini. Določata tudi, da mora Unija spoštovati kulturno, versko in jezikovno raznolikost.
Unija nima zakonodajne pristojnosti za vprašanja, kot je uporaba regionalnih ali manjšinskih jezikov, v javnem izobraževanju ali drugje. Za taka vprašanja so pristojne države članice.
Obstoječi instrumenti in tekoče pobude
Sklop vprašanj, opredeljenih za priporočilo Sveta, je že predmet dveh pomembnih mednarodnih instrumentov:
•Evropske listine Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih (1992). EU, ki spodbuja svoje države članice, naj podpišejo Listino, se redno sklicuje nanjo kot pravni instrument, ki določa smernice za spodbujanje in zaščito regionalnih in manjšinskih jezikov;
•Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (2005), katere pogodbenice so sama EU in vse države članice EU. V členu 7 Konvencije je navedeno, da „[si] [p]ogodbenice [...] prizadevajo na svojem ozemlju ustvariti okolje, ki posameznike in družbene skupine spodbuja, da: ustvarjajo, proizvajajo, širijo in distribuirajo svoje kulturne izraze ter imajo dostop do njih, vključno z osebami, ki pripadajo manjšinam“. Konvencija tudi opozarja, da je jezikovna raznolikost temeljni element kulturne raznolikosti, ter ponovno potrjuje temeljno vlogo, ki jo ima izobraževanje pri varovanju in spodbujanju kulturnih izrazov.
Komisija dejavno izvaja člen 7 Konvencije iz leta 2005 z organizacijo dialogov med državami članicami in kulturnim sektorjem na temo kulture za socialno vključevanje in medkulturni dialog. Ti forumi posebej obravnavajo vlogo kulture pri vprašanjih, vključno z vključevanjem narodnostnih/jezikovnih manjšin, Romov, beguncev in migrantov.
V skladu z delovnim načrtom Sveta za področje kulture naj bi nova skupina strokovnjakov za večjezičnost in prevajanje priporočila konkretne ukrepe v okviru programa Ustvarjalna Evropa za spodbujanje jezikovne raznolikosti in kroženja evropskih del v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih.
Komisija v okviru svojih pristojnosti trenutno sodeluje z državami članicami pri izvajanju več priporočil Sveta in drugih dokumentov politike, ki vključujejo vidike, navedene v državljanski pobudi:
•
priporočila Sveta (2018/C 195/01) o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (sprejetega maja 2018), namenjenega krepitvi socialne kohezije ter prispevanju k boju proti naraščanju populizma, ksenofobije, razdiralnega nacionalizma in širjenja dezinformacij. Priporočilo poziva države članice, naj spodbujajo razumevanje evropskega okvira ter skupne dediščine in vrednot, pa tudi zavedanja o enotnosti ter družbeni, kulturni in zgodovinski raznolikosti Unije in njenih držav članic. Priporočilo bi moralo prispevati k spodbujanju večjega občutka pripadnosti na lokalni, nacionalni in evropski ravni;
•
priporočila Sveta (2019/C 189/03) o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov (sprejetega maja 2019), ki priznava veliko jezikovno raznolikost v Evropi ter se v uvodni izjavi 14 izrecno sklicuje na regionalne in manjšinske jezike;
•
sporočila Komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (sprejetega septembra 2020). Države članice so bile pozvane, naj pregledajo svoje jezikovne politike za šole v skladu s priporočilom Sveta o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov. Pojem „jezikovna ozaveščenost“, razvit v Prilogi k priporočilu, vključuje obstoječe prakse v dvo- in večjezičnih regijah, kjer se „domači“, regionalni ali manjšinski jeziki poučujejo skupaj z drugimi jeziki šolanja;
•
strateškega okvira EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030 ter priporočila Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov (ki ga trenutno proučuje Svet). Nova pobuda vključuje smernice za spodbujanje (ozaveščenosti glede) romske umetnosti, zgodovine in kulture ter socialnih inovacij in eksperimentiranja s politikami. Države članice poziva, naj romski jezik in romsko zgodovino vključijo v učne načrte in učbenike za romske in neromske učence ter v šolah spodbujajo večkulturne dejavnosti ozaveščanja in kampanje. Komisija bo za spodbujanje enakosti Romov z bojem proti anticiganizmu podpirala dejavnosti, ki spodbujajo pozitiven diskurz in romske vzornike, se borijo proti negativnim stereotipom, povečujejo ozaveščenost o romski zgodovini in kulturi ter spodbujajo resnico in spravo v okviru programa za državljane, enakost, pravice in vrednote.
Kot je predvideno v strategiji Komisije za temeljne pravice, bo Komisija od leta 2021 dalje predstavila novo letno poročilo o uporabi Listine v EU, v katerem bo podrobneje proučila uporabo Listine v državah članicah in Komisiji zagotovila nadaljnje informacije za oceno skladnosti nacionalne zakonodaje s pravom EU. Letno poročanje bo temeljilo na tematskem pristopu, osredotočenem na področja strateškega pomena, ki jih ureja pravo EU. Vprašanja s področja uporabe prava EU, povezana s pravicami pripadnikov manjšin, bodo po potrebi sestavni del tematskega poročila, zlasti v zvezi z uporabo členov 21 in 22 Listine.
Ti instrumenti predstavljajo zajeten sklop ukrepov za obravnavanje ciljev iz tega predloga. Ker so vse te pobude EU nedavne, bodo učinki in konkretni rezultati vidni šele v prihodnjih letih. Komisija si bo še naprej po najboljših močeh prizadevala zagotavljati njihovo učinkovito izvajanje.
2.2
Sklep ali uredba Evropskega parlamenta in Sveta za prilagoditev programov financiranja za olajšanje dostopa do njih za majhne regionalne in manjšinske jezike
Predvideni namen
Organizatorji pobude za zaščito manjšin menijo, da so obstoječi programi financiranja na področju izobraževanja, kulture, medijev in mladih ter prizadevanja programov za vključitev manjšinskih skupnosti preveč zapleteni in preveč obremenjujoči za kulturne in jezikovne skupnosti. Poleg tega v sedanjih programih še vedno obstajajo merila, ki izključujejo manjšinske jezike, kot na primer v programu za kulturo.
Obstoječi instrumenti in prihodnje pobude
V okviru programa Erasmus+ je krovni cilj podpora za učenje jezikov in jezikovno raznolikost. Ukrepi mobilnosti za učence in učitelje ter strateška partnerstva za organizacije so dostopni za projekte na področju regionalnih in manjšinskih jezikov ne glede na status teh jezikov v zadevnih državah članicah. Kar zadeva projekte učenja jezikov, je program Erasmus+ na voljo za vse jezike, brez razlikovanja glede na status jezika.
Projekti Erasmus+ lahko obravnavajo manjše regionalne in manjšinske jezike. S predlaganim naslednikom programa Erasmus+ bi se vzpostavile možnosti za manjša partnerstva, ki bodo olajšala dostop majhnim organizacijam, vključno s tistimi, ki spodbujajo regionalne in manjšinske jezike.
V vseh državah, ki sodelujejo v programu Erasmus+, so bile vzpostavljene nacionalne agencije. Prek njih lahko organizacije, dejavne na področju regionalnih in manjšinskih jezikov, pridobijo informacije in tehnično pomoč za vložitev prošnje za pridobitev sredstev programa.
Prosilcem s sedežem v sodelujočih državah je brez diskriminacije dostopen tudi program Ustvarjalna Evropa. Manjša partnerstva za projekte sodelovanja so že mogoča v okviru programa Ustvarjalna Evropa in predlaga se, naj se nadaljujejo tudi v prihodnjem programu z nadaljnjo poenostavitvijo postopkov. 70 % sredstev je namenjenih mikro organizacijam (manj kot 10 zaposlenih) in majhnim organizacijam (manj kot 50 zaposlenih).
Primera projektov sodelovanja, ki vključujejo manjšinske jezike:
·projekt
„Druge besede – literarni krog za manjše in manjšinske jezike“ (Other Words – Literary Circuit for Small and Minority Languages)
, namenjen vzpostavitvi okvira za ustvarjalne zaposlitve za evropske pisatelje. Mreža je v obdobju 2015–2019 prejela 200 000 EUR iz programa Ustvarjalna Evropa.
·projekt„Manjšinski jeziki – dobri sopotniki“ (Minority languages – good travelling companions). To je bilo šolsko partnerstvo, ki se je osredotočalo na regionalne ali manjšinske jezike v Španiji, Italiji in Belgiji. Partnerstvo je prejelo skoraj 80 000 EUR iz programa Erasmus+ za dejavnosti v obdobju 2015–2017.
Ta dva primera in številni drugi primeri financiranih projektov za spodbujanje regionalnih in manjšinskih jezikov so podrobneje obravnavani v brošuri Komisije „Jezikovna raznolikost v Evropski uniji – primer regionalnih in manjšinskih jezikov“ (Linguistic diversity in the European Union – the case of regional and minority languages).
Poleg tega pobuda za literarno prevajanje v okviru programa Ustvarjalna Evropa posebej podpira kulturno in jezikovno raznolikost v EU in sodelujočih državah s krepitvijo nadnacionalnega kroženja in raznolikosti literarnih del. Dostop do tega programa je odprt za vse jezike, priznane v sodelujočih državah. Program Ustvarjalna Evropa je do zdaj financiral več kot 2 700 prevodov, publikacij in promocij knjig v več kot 40 evropskih jezikih, vključno z manjšinskimi jeziki.
Instrumenti financiranja za novi večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 so bili preoblikovani, da bi bili dostopnejši in prijaznejši uporabnikom. To vključuje prizadevanja za vzpostavitev enotnih kontaktnih točk za kandidate prek mreže centrov Ustvarjalne Evrope v vseh sodelujočih državah članicah. Centri in njihova mreža bi vsem kulturnim in ustvarjalnim organizacijam omogočali dostop do informacij in tehnične pomoči, da bi lahko zaprosile za vse ukrepe in pobude, zajete v programu Ustvarjalna Evropa, ter druge ustrezne možnosti financiranja EU. Komisija bo v svojih smernicah zagotovila tudi nadaljnje usmeritve in večjo jasnost za kandidate.
Po sprejetju novih programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa bi lahko nacionalne agencije za izvajanje programa Erasmus+ in mreža centrov Ustvarjalne Evrope zagotovile nadaljnje usmeritve, vključno s srečanji z nacionalnimi predstavniki za majhne nacionalne kulturne in jezikovne skupnosti, da bi jim pomagale s praktično podporo pri vlaganju prošenj za finančna sredstva. To bi že zagotovilo dostopnost do programov za majhne in manjšinske jezikovne skupnosti.
2.3 Sklep ali uredba Evropskega parlamenta in Sveta za ustanovitev centra za jezikovno raznolikost, ki bo krepil zavedanje o pomembnosti regionalnih in manjšinskih jezikov in spodbujal raznolikost na vseh ravneh ter ga bo pretežno financirala Evropska unija
Predvideni namen
Organizatorji pobude za zaščito manjšin predlagajo centre za jezikovno raznolikost, ki se mrežno povezujejo in usklajujejo med seboj. Te centre bi financirala EU, njihova naloga pa bi bila ozaveščati o pomenu jezikovne raznolikosti in učenja jezikov. S sklepom Komisije iz leta 2017 (glej 1 zgoraj) je bil predmet predloga registriran kot „center jezikovne raznolikosti“.
Tekoče pobude: Evropski center za sodobne jezike v okviru Sveta Evrope
Prizadevanja EU za ozaveščanje o pomenu jezikovne raznolikosti, vključno z uporabo jezikovnega jezika in učenja jezikov, se osredotočajo na tesno sodelovanje s Svetom Evrope, katerega Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih zagotavlja trden okvir za njegovo delovanje na tem področju. Natančneje, Evropski center za sodobne jezike v okviru Sveta Evrope, ki ga Evropska komisija podpira in z njim sodeluje, deluje kot strokovni center za poučevanje in učenje jezikov, tudi v večjezičnih razredih, ter podpira poučevanje v maternem jeziku učencev, vključno z manjšinskimi jeziki.
Komisija sodeluje z Evropskim centrom za sodobne jezike v okviru posebnega skupnega sporazuma, namenjenega izboljšanju kakovosti, učinkovitosti in privlačnosti jezikovnega izobraževanja ter nadaljnjemu razvoju preverjanja in ocenjevanja učnih izidov, s čimer postopno vzpostavlja skupno podlago za nacionalne sisteme ocenjevanja, ki temeljijo na skupnem evropskem referenčnem okviru za jezike. Za leto 2021 je Komisija namenila 700 000 EUR za skupne ukrepe z Evropskim centrom za sodobne jezike.
Evropski center za sodobne jezike načrtuje tudi vrsto dejavnosti v okviru svojega programa za obdobje 2020–2023, pri čemer se osredotoča na napredek in izzive na področju večjezičnih pristopov (kulturno odzivna pedagogika, jezikovna ozaveščenost, jeziku prilagojeno poučevanje itd.). Regionalni in manjšinski jeziki so v celoti vključeni v ta pristop, Evropski center za sodobne jezike pa podpira poučevanje in učenje takih jezikov v različnih nacionalnih okvirih. V naslednjem sporazumu o sodelovanju med Evropsko komisijo in Evropskim centrom za sodobne jezike, ki je trenutno v fazi pogajanj, bo Komisija pozorna na potrebe po jezikovni raznolikosti. Na primer, morda obstajajo možnosti za razvoj rezultatov sedanjega eksperimentiranja Sveta Evrope s politikami z uporabo večjezičnega pristopa k vključevanju romskih otrok v izobraževanje v šolah. To bi zagotovilo povezavo med novim strateškim okvirom EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov in posebnimi z jeziki povezanimi ukrepi Sveta Evrope.
Komisija si prizadeva podpirati države članice EU pri izvajanju priporočila Sveta iz leta 2019 o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov, regionalni ali manjšinski jeziki pa so pogosto predstavljeni kot dobre prakse za dvo- ali večjezično izobraževanje. V zadnjem času se kažejo pozitivni znaki ponovne oživitve regionalnih jezikov.
Komisija meni, da je tovrstno tesno sodelovanje s Svetom Evrope in Evropskim centrom za sodobne jezike učinkovit način ozaveščanja o pomenu jezikovne raznolikosti in učenja jezikov.
2.4
Uredba o prilagoditvi splošnih pravil, ki veljajo za naloge, prednostne cilje in organizacijo strukturnih skladov, na način, ki upošteva varstvo manjšin in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, pod pogojem, da bodo ukrepi, ki se bodo financirali, vodili h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji
Predvideni namen
Organizatorji pobude za zaščito manjšin predlagajo, naj bodo projekti v zakonodajnem okviru skladov kohezijske politike zasnovani tako, da upoštevajo varstvo manjšin ter spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, s splošnim ciljem okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.
Obstoječi instrumenti in tekoče pobude
Skladi kohezijske politike, ki obravnavajo socialne in ozemeljske neenakosti v Evropi, so med največjimi naložbenimi instrumenti EU. Podpora vključuje ukrepe, namenjene pomoči vključevanju marginaliziranih skupnosti, etničnih manjšin, vključno z Romi, in oseb z migrantskim ozadjem za njihovo polno udeležbo v vseh vidikih družbe.
Predlog se ob ustreznem upoštevanju načela nediskriminacije že obravnava v regulativnem okviru kohezijske politike. V sedanjem programskem obdobju in programskem obdobju po letu 2020 so v uredbe o kohezijski politiki vključena „horizontalna načela“. Te zahtevajo, da vse naložbe EU spodbujajo enake možnosti za vse, brez diskriminacije na podlagi med drugim rase ali etničnega porekla. Poleg tega bo v novi uredbi o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 zahteva glede nediskriminacije dodatno okrepljena z zagotovitvijo skladnosti z vključitvijo Listine Evropske unije o temeljnih pravicah kot horizontalnega načela in horizontalnega omogočitvenega pogoja, veljavne za vsa področja politike. To pomeni, da bodo morale države članice zagotoviti, da so vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za zagotavljanje skladnosti programov z Listino, vključno z ureditvami poročanja in ukinitvijo podpore v primerih neskladnosti. Komisija je pripravila smernice, da bi zagotovila, da države članice pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI) spoštujejo Listino, vključno z njenimi določbami o nediskriminaciji in jezikovni raznolikosti.
Poleg tega je za zagotovitev uspešne in učinkovite uporabe skladov vzpostavljenih ali predlaganih več omogočitvenih pogojev in ustreznih meril za njihovo oceno za ohranjanje ugodnega naložbenega okvira. Podobno kot v prejšnjem obdobju se za programsko obdobje 2021–2027 uvaja poseben tematski omogočitveni pogoj, tj. obstoj nacionalnega strateškega okvira politike za vključevanje Romov. To je pogoj za uporabo sredstev pri naložbah v poseben cilj spodbujanja socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, kot so Romi. Na primer, merila za izpolnitev omogočitvenega pogoja se nanašajo na raznolikost romskega prebivalstva, s poudarkom na mladih, otrocih in ženskah, na večje osredotočanje na boj proti diskriminaciji in anticiganizmu, na kombinacijo učinkovitega vključevanja politik glede Romov na regionalni in lokalni ravni ter posledično na potrebo po sodelovanju vseh ravni uprave in potrebo po večjih prizadevanjih na področju desegregacije.
V programskem obdobju 2014–2020 je bilo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) dodeljenih 21,5 milijarde EUR za podpiranje prednostnih nalog vključujoče rasti (kot so zaposlovanje, socialna vključenost, izobraževanje). To vključuje zneske, dodeljene za naložbe v razvoj infrastrukture in opremo ter dostop do storitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, zdravja, stanovanj in socialnega varstva, vključno s ciljem podpirati socialno-ekonomsko vključevanje etničnih manjšin in marginaliziranih skupnosti. Poleg tega skladi prispevajo h krepitvi sodelovanja in izmenjave izkušenj o teh temah. Projekti, financirani v programskem obdobju 2014–2020, so vključevali spodbujanje kulturne kohezije z razvojem novih metod poučevanja večjezičnosti in kulturne ozaveščenosti. Na primer, v okviru programa URBACT je devet evropskih mest vzpostavilo projekt ROMA-NeT za izboljšanje socialnega vključevanja in razvoja skupnosti v romskih soseskah. ROMA-NeT je kot mreža za nadnacionalno izmenjavo in učenje devetim evropskim mestom zagotovila možnost, da si izmenjujejo izkušnje za boljše razumevanje skupnih evropskih vrednot pri vidiku vključevanja Romov.
V programskem obdobju 2014–2020 je bilo v okviru ESS načrtovanih 22,3 milijarde EUR za ukrepe za socialno vključevanje, vključno z 1,5 milijarde EUR za vključevanje marginaliziranih skupnosti, kot so Romi. V Španiji je imelo na primer več kot 600 000 oseb tujega rodu/z migrantskim ozadjem in pripadnikov drugih manjšin (vključno z marginaliziranimi skupnostmi, kot so Romi) koristi od ukrepov ESS. Taki ukrepi vključujejo prilagojeno svetovanje pri iskanju zaposlitve, poklicno izobraževanje za izboljšanje možnosti zaposlitve, izboljšanje digitalne pismenosti, izobraževalno podporo itd.
Evropski socialni sklad plus (ESS+) bo kot glavni instrument EU za vlaganje v ljudi in izvajanje evropskega stebra socialnih pravic podpiral, dopolnjeval in dodajal vrednost politikam držav članic za zagotavljanje enakih možnosti, dostopa do trga dela, poštenih delovnih pogojev, socialne zaščite in vključevanja. Uredba o ESS+, predlagana za novo obdobje financiranja, predvideva dodatne zahteve ter ukrepe za enakost in nediskriminacijo: vse države članice morajo imeti dvojni pristop, tj. (1) uporabljati načeli nediskriminacije in enakosti spolov pri pripravi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju ter (2) podpirati posebne ciljno usmerjene ukrepe za spodbujanje teh načel.
„Načelo partnerstva“ in evropski kodeks dobre prakse za partnerstvo se krepita v pravnem okviru uredb o kohezijski politiki za obdobje 2021–2027. Predvidevajo vključenost ustreznih partnerjev v načrtovanje in izvajanje programov kohezijske politike, tj. regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov, gospodarskih in socialnih partnerjev, organov, ki predstavljajo civilno družbo, okoljskih partnerjev ter organov, odgovornih za spodbujanje socialne vključenosti, temeljnih pravic, pravic invalidov, enakosti spolov in nediskriminacije. To lahko vključuje tudi organe, ki zastopajo manjšinske skupnosti.
Ker se skladi kohezijske politike izvajajo z deljenim upravljanjem, so države članice ter regionalni in lokalni organi odgovorni za izvajanje skladov in upoštevanje horizontalnih načel.
Novi zakonodajni okvir bo zagotovil pomembne priložnosti za podpiranje potreb in interesov manjšin. Evropski parlament in Svet sta decembra 2020 dosegla splošni dogovor o ciljih politike uredb o kohezijski politiki za obdobje 2021–2027 in o uredbi o skupnih določbah. Podpora iz sredstev EU naj bi se po načrtih nadaljevala tudi v obdobju po letu 2020, in sicer v okviru posebnega cilja politike z naslovom „Bolj socialna in vključujoča Evropa z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic“ (A more social and inclusive Europe implementing the European Pillar of Social Rights). Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) podpira vključevanje prek infrastrukture, opreme in dostopa do storitev na področju izobraževanja, zaposlovanja, stanovanj ter socialnega, zdravstvenega in otroškega varstva. Poudarek bo na ukrepih za vključevanje pripadnikov marginaliziranih skupnosti, vključno z etničnimi, v tesnem sodelovanju s podporo ESS+.
2.5
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta za spremembo uredbe o programu „Obzorje 2020“, da bi se izboljšale raziskave o dodani vrednosti, ki jo narodnostne manjšine ter kulturna in jezikovna raznolikost lahko prispevajo k socialnemu in gospodarskemu razvoju v regijah EU
Predvideni namen
Organizatorji pobude za zaščito manjšin predlagajo, naj program „Obzorje 2020“ daje prednost raziskavam družbenih izzivov, vključno z vlogo nacionalnih manjšin ter kulturno in jezikovno raznolikostjo v zvezi z demografskimi spremembami, čezmejnim gospodarskim in družbenim razvojem, ter njihovega vpliva na regije v Evropi.
Obstoječi instrumenti in tekoče pobude
V okviru programa Obzorje 2020 so imeli raziskovalci in ustanove, ki se ukvarjajo z narodnostnimi manjšinami ter kulturno in jezikovno raznolikostjo, veliko možnosti za pridobitev sredstev, kot so razpisi za zbiranje predlogov „od spodaj navzgor“ v okviru ukrepov Marie Skłodowska-Curie in Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Primeri financiranih projektov so Voices of Belonging („Identitete, jezik in izobraževanje manjšin na Nizozemskem“ (Minority Identities, Language and Education in the Netherlands), ukrep Marie Skłodowske-Curie, 2017–2021), COLING („Manjšinski jeziki. Pomembne priložnosti. Skupne raziskave, vključevanje v skupnost in inovativna izobraževalna orodja“ (Minority Languages, Major Opportunities. Collaborative Research, Community Engagement and Innovative Educational Tools), ukrep Marie Skłodowske-Curie, 2018–2021), N-T-AUTONOMY (Non-Territorial Autonomy as Minority Protection in Europe: An Intellectual and Political History of a Travelling Idea, 1850-2000, „neteritorialna avtonomija kot zaščita manjšin v Evropi: intelektualna in politična zgodovina potujoče ideje“, ERC, 2018–2023), LaFS (Language, Families, and Society, „jezik, družine in družba“, MSCA, 2019–2021), YEELP (Youth Engagement in European Language Preservation, 1900-2020, „sodelovanje mladih pri ohranjanju evropskih jezikov v obdobju 1900–2020“, ERC, 2019–2024) in Speaking Freely (Linguistic Domination, Republicanism and Federalism, „jezikovna dominacija, republikanstvo in federalizem“ MSCA2021–2023).
Možnosti so bile zagotovljene tudi v programih za družbene izzive „od zgoraj navzdol“, vključno z raziskovalnimi dejavnostmi, povezanimi z manjšinami kot delom evropske identitete. Še zlasti pomemben je bil program, namenjen študijam na področju družbenih in humanističnih ved, imenovan „Evropa v spreminjajočem se svetu: vključujoče, inovativne in razmišljujoče družbe“ (Europe in a changing world:inclusive, innovative and reflective societies). Med financiranimi projekti, pomembnimi za manjšine, so bili EduMAP („Izobraževanje odraslih kot sredstvo za aktivno državljanstvo“ (Adult Education as a Means for Active Participatory Citizenship), 2016–2019), REACH („Preoblikovanje dostopa do kulturne dediščine za širšo udeležbo pri ohranjanju, (ponovni) uporabi in upravljanju evropske kulture“ (Re-designing access to CH for a wider participation in preservation, (re)use and management of European culture)“, 2017–2020), CHIEF („Kulturna dediščina in kulturne identitete prihodnosti Evrope“ (Cultural Heritage and Identities of Europe's Future), 2018–2021), IMPACTOUR („Izboljšanje politik in praks trajnostnega razvoja za dostop do kulturnega turizma v evropskih regijah in območjih ter njihovo diverzifikacijo in spodbujanje“ (Improving Sustainable Development Policies and Practices to assess, diversify and foster Cultural Tourism in European regions and areas), 2020–2023). Projekt, financiran v okviru drugega programa Obzorje 2020, je ENGHUM („Vključene humanistične vede v Evropi: krepitev zmogljivosti za skupne raziskave na področju jezikovne in kulturne dediščine“ (Engaged humanities in Europe: Capacity building for participatory research in linguistic-cultural heritage), 2016–2018). Evropska komisija je januarja 2021 začela izvajati projekt, financiran v okviru programa Obzorje 2020, za strokovni center za digitalno arhiviranje in ohranjanje kulturne dediščine, ki bo deloval kot virtualna infrastruktura za zagotavljanje strokovnega znanja, svetovanja in storitev z uporabo najsodobnejše IKT s posebnim poudarkom na tehnologiji 3D.
Prihodnji okvirni program za raziskave in inovacije (za obdobje 2021–2027) Obzorje Evropa obsega celotni spekter raziskav, s čimer raziskovalcem in ustanovam zagotavlja možnosti financiranja s ciljem spodbuditi odličnost v znanosti, rešiti družbene izzive in zagotoviti inovacije. Temeljni akti niso predpisujoči, saj so v njih navedene le glavne raziskovalne usmeritve na različnih področjih, ne da bi se dotaknili specifičnih raziskovalnih področij. Razpisi za zbiranje predlogov in teme za spodbujanje raziskav na specifičnih področjih bodo opredeljeni v delovnih programih. Pod sklopom „Kultura, ustvarjalna in vključujoča družba“ (sklop 2) v okviru drugega stebra programa Obzorje Evropa „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ se lahko zagotovijo možnosti za raziskave „od zgoraj navzdol“ v zvezi z narodnostnimi manjšinami ali kulturno in jezikovno raznolikostjo, povezano s socialnim in gospodarskim razvojem evropskih regij in/ali v okviru evropske identitete. To se lahko izvaja na enem ali več od treh „področij ukrepanja“ tega sklopa, ki so demokracija in upravljanje, kulturna dediščina ter družbenoekonomske spremembe. Raziskave na področju narodnostnih manjšin ali kulturne in jezikovne raznolikosti se lahko izvajajo z upoštevanjem različnih vidikov ter z uporabo metodologij, ki pripadajo različnim družbenim in humanističnim vedam.
V „Smernicah za prvi strateški načrt za Obzorje Evropa“ je jasno navedeno, da bodo dejavnosti na področju raziskav in inovacij iz sklopa 2 prispevale k zaščiti jezikov kot dela kulturne dediščine Evrope. Natančneje, v njih je navedeno, da bodo te dejavnosti „prispevale k ohranjanju ogroženih jezikov“. V tem smislu je zato verjetno, da bo v delovnih programih programa Obzorje Evropa za to področje posebna pozornost namenjena raziskovalnim dejavnostim, namenjenim zaščiti manjšinskih, regionalnih in lokalnih jezikov, spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi ter pospeševanju socialnega in gospodarskega razvoja v različnih evropskih regijah. To lahko vključuje udeležbo regionalnih in lokalnih skupnosti, univerz in organizacij, ki delujejo na področju manjšinskih jezikov.
Program Obzorje Evropa bo prek svojih sklopov „vključeval“ presečno razsežnost, ki bo upoštevala potrebe različnih družbenih skupin, vključno z etničnimi in narodnostnimi manjšinami, na področjih, kot so zdravje, kultura, varnost, digitalna industrija, podnebje in kmetijstvo. To pomeni, da so raziskovalni projekti in rezultati raziskav namenjeni ustvarjanju bolj vključujočega družbenega vpliva in odpravi presečnih neenakosti, povezanih z etnično pripadnostjo, spolom, starostjo, vero, razredom ali drugimi družbenimi kategorijami.
Raziskovalci in ustanove bodo lahko izkoristili tudi možnosti raziskav „od spodaj navzgor“, ki jih bo novi okvirni program Obzorje Evropa zagotavljal v okviru ukrepov Marie Skłodowska-Curie in Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Komisija zato meni, da bodo v naslednjem obdobju financiranja zagotovljene pomembne priložnosti za podpiranje kulturne in jezikovne raznolikosti.
2.6
Sprememba zakonodaje EU, da se zagotovi približno enako obravnavanje oseb brez državljanstva in državljanov Unije
Predvideni namen
Organizatorji pobude za zaščito manjšin predlagajo spremembo direktiv, ki bi omogočila približevanje pravic oseb, ki so dolgotrajno brez državljanstva, in njihovih družinskih članov pravicam državljanov EU. Zahtevajo razširitev z državljani povezanih pravic na osebe brez državljanstva in njihove družinske člane, ki vse svoje življenje živijo v svoji matični državi.
Obstoječi instrumenti in tekoče pobude
V členu 67(2) PDEU je navedeno, da se za namene naslova V (območje svobode, varnosti in pravice) osebe brez državljanstva obravnavajo enako kakor državljani tretjih držav.
Člen 79 PDEU je pravna podlaga za razvoj skupne politike priseljevanja, namenjene zagotavljanju, med drugim, pravične obravnave državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah.
Od leta 2003 je bilo sprejetih več direktiv, ki urejajo pravice nekaterih kategorij državljanov tretjih držav. Te direktive vzpostavljajo načelo enakega obravnavanja državljanov tretjih držav in državljanov EU na številnih pomembnih področjih življenja, kot so delo, socialna varnost, dostop do blaga in storitev ter izobraževanje. V skladu s členom 67(2) Pogodbe te direktive zajemajo tudi osebe brez državljanstva.
V pobudi za zaščito manjšin je predlagana sprememba Direktive 2003/109/ES o državljanih tretjih držav, da bi se osebam brez državljanstva olajšal dostop do pridobitve statusa rezidentov za daljši čas in da bi imele tudi več pravic (v primerjavi z državljani tretjih držav).
Komisija je v novem paktu o migracijah in azilu, sprejetem 23. septembra 2020, napovedala, da bo predlagala revizijo Direktive 2003/109/ES, da bi ustvarila resničen status rezidenta EU za daljši čas, zlasti s krepitvijo pravice rezidentov za daljši čas do selitve in dela v drugih državah članicah.
Analiza
V mejah člena 67(2) PDEU bi bilo mogoče sprejeti pravni akt na področju pravic državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici. Vendar Komisija na tej stopnji ne vidi posebnih razlogov za spremembo sedanje zakonodaje, da bi pravice državljanov tretjih držav dodatno približali pravicam, ki jih imajo državljani EU.
Hkrati se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi za obravnavanje posebnega položaja oseb brez državljanstva. To bi se lahko zagotovilo bodisi z boljšim izvajanjem obstoječe zakonodaje bodisi z drugimi orodji, kot je instrument financiranja za azil, migracije in vključevanje, ter splošneje s politiko EU o vključevanju migrantov.
Pomembno orodje na tem področju je nov akcijski načrt za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027, ki ga je Komisija sprejela 24. novembra 2020. Ta akcijski načrt zajema vse državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, in državljane EU, ki imajo migrantsko ozadje prek svojih družin in družb gostiteljic. Pri izvajanju akcijskega načrta se bo upošteval položaj oseb brez državljanstva in državljanov EU, ki pripadajo narodnim manjšinam, zlasti njihova potreba po boljšem vključevanju v družbo z boljšimi zaposlitvenimi, izobraževalnimi in socialnimi možnostmi. Ukrepe iz akcijskega načrta bodo podpirali novi Sklad za azil, migracije in vključevanje za programsko obdobje 2021–2027 ter ESS+ in Evropski sklad za regionalni razvoj.
2.7
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta, da se uvede enotna avtorska pravica, ki bi omogočila, da se celotna EU na področju avtorskih pravic obravnava kot notranji trg
Predvideni namen
Organizatorji pobude za zaščito manjšin predlagajo uvedbo enotne evropske avtorske pravice, ki bi omogočila, da bi se celotna EU obravnavala kot enotni trg avtorskih pravic. Ta rešitev bo pripeljala do odprave ovir za licenciranje v Uniji in pripadnikom narodnostnih manjšin omogočila dostop do vsebin pod enakimi pogoji kot državljanom iz države članice, kjer se opravlja storitev.
Analiza
Člen 118 PDEU zagotavlja posebno pravno podlago za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine za zagotovitev enotnega varstva pravic intelektualne lastnine po vsej Uniji.
Izvedena je bila že obsežna uskladitev zakonodaje o avtorskih pravicah, zlasti s členom 53(1) PDEU ter členoma 62 in 114 kot pravno podlago. Zlasti najnovejši ukrepi, sprejeti leta 2019, so pomemben korak pri obravnavanju pomislekov organizatorjev pobude za zaščito manjšin.
Obstoječi instrumenti in tekoče pobude
V zadnjih letih je bilo sprejetih več zakonodajnih instrumentov za posodobitev okvira EU za avtorske pravice. Eden od ciljev je olajšati čezmejni dostop do vsebin ter odpraviti ovire za dostop do kulturno in jezikovno raznolikih vsebin. Ti instrumenti zagotavljajo rešitve za zmanjšanje težav pri pridobivanju pravic licenciranja, potrebnih za čezmejno ponujanje vsebin:
·Direktiva (Direktiva (EU) 2017/1564) in uredba (Uredba (EU) 2017/1563) o izvajanju Marakeške pogodbe v EU olajšujeta slepim in slabovidnim osebam ter osebam z drugimi motnjami branja dostop do večjega števila knjig in drugih tiskovin v dostopnih oblikah iz celotne Evropske unije ter njihovo izmenjavo s preostalim svetom.
·Cilj direktive o spletnih prenosih radiodifuznih organizacij in retransmisijah (Direktiva (EU) 2019/789) je zagotoviti Evropejcem večjo izbiro televizijskih in radijskih programov, ki izvirajo iz drugih držav članic EU, zlasti tistih, pomembnih za jezikovne manjšine. Direktiva bo prispevala k povečanju čezmejne razpoložljivosti televizijskih in radijskih programov s poenostavitvijo pridobivanja pravic za nekatere spletne storitve in retransmisijske storitve radiodifuznih organizacij. Države članice morajo prenesti nova pravila iz Direktive do 7. junija 2021.
·Uredba o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin (Uredba (EU) 2017/1128) omogoča potrošnikom, ki kupujejo storitve spletnih vsebin ali se naročijo nanje – da lahko gledajo filme ali športne prenose, poslušajo glasbo, prenašajo e-knjige in igrajo igre –, da do teh storitev dostopajo tudi med potovanjem v drugih državah EU. Začela se je študija za pripravo poročila o uporabi uredbe o prenosljivosti.
•
Direktiva o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu (Direktiva (EU) 2019/790) vključuje ukrepe za poenostavitev licenciranja in olajšanje dostopa do vsebin. Uvaja zlasti pravni mehanizem, ki bo ustanovam za varstvo kulturne dediščine olajšal digitalizacijo in razpoložljivost „razprodanih del“ v njihovih zbirkah prek meja. Vključuje tudi pogajalski mehanizem za olajšanje licenciranja avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo. Direktiva tudi posodablja pravila EU, ki se uporabljajo za ključne izjeme in omejitve na področjih poučevanja, raziskav in ohranjanja kulturne dediščine, s poudarkom zlasti na digitalnih in čezmejnih načinih uporabe. Tudi to Direktivo je treba prenesti do 7. junija 2021.
Komisija bo še naprej spremljala in zagotavljala pravilno izvajanje teh instrumentov. V primeru Direktive (EU) 2019/789 in Direktive (EU) 2019/790, ki ju je treba prenesti do junija 2021, Komisija pomaga državam članicam pri zagotavljanju pravočasnega in učinkovitega prenosa za učinkovito izvajanje. Ko bo prenos končan, bo Komisija proučila morebitne dodatne težave pri izvajanju. Vse prizadete strani bodo lahko o takih težavah poročale Komisiji, da jih bo proučila.
Kar zadeva morebitno enotno ureditev področja avtorskih pravic in popolno uskladitev zakonodaje o avtorskih pravicah v EU, Komisija glede na nedavno posodobitev pravil EU o avtorskih pravicah in posebna pravila, sprejeta za olajšanje dostopa do vsebin, kot je opisano zgoraj, meni, da so ti delovni procesi pomemben odziv politike na pomisleke organizatorjev pobude za zaščito manjšin.
Drug pomemben instrument je uredba o geografskem blokiranju (Uredba (EU) 2018/302), ki obravnava neupravičene omejitve geografskega blokiranja na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter se ne uporablja za avdiovizualne vsebine in se le deloma uporablja za druge vrste avtorsko zaščitenih vsebin (glasba, e-knjige, igre/programska oprema). Komisija je decembra 2020 objavila pregled, v katerem je ocenila vpliv razširitve pravil o geografskem blokiranju na spletne storitve, ki zagotavljajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin (avdiovizualnih in neavdiovizualnih). V poročilu so poudarjene koristi za potrošnike v Evropi, tj. večja izbira vsebin, ki so na voljo čezmejno, če bi se Uredba razširila, tako da bi zajemala avdiovizualne vsebine. V poročilu je tudi ugotovljeno, da je treba podrobneje oceniti morebitni vpliv take razširitve na splošno dinamiko avdiovizualnega sektorja. Zaradi navedenega ter v okviru akcijskega načrta za medijski in avdiovizualni sektor bo Komisija začela dialog deležnikov z avdiovizualnim sektorjem, da bi obravnavala konkretne načine za spodbujanje kroženja avdiovizualnih vsebin v EU in izboljšanje dostopa potrošnikov do njih, preden bo začela razmišljati o morebitnih nadaljnjih ukrepih.
2.8
Sprememba Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev, da se zagotovi svobodno opravljanje storitev in sprejemanje avdiovizualnih vsebin v regijah, kjer prebivajo narodnostne manjšine
Predvideni namen
Organizatorji pobude za zaščito manjšin predlagajo spremembo, ki bi zagotovila svobodo opravljanja storitev in svobodo sprejemanja avdiovizualnih vsebin (analogne/digitalne radiodifuzijske storitve in storitve na zahtevo, zemeljske in satelitske) v regijah, kjer živijo narodnostne manjšine.
Analiza
Kroženje avdiovizualnih medijskih vsebin je vse bolj pomembno za družbo ter pomembno za svobodo obveščanja, svobodo in pluralizem medijev ter spodbujanje izobraževanja in kulture. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah temelji na načelu države izvora, ki zagotavlja, da morajo ponudniki spoštovati le pravila svoje države članice pristojnosti in ne v več državah. Vlade EU tako ne smejo omejevati avdiovizualnih medijskih storitev, ki izvirajo iz drugih držav članic, če so take storitve v državi članici izvora skladne s pravili iz Direktive.
Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah olajšuje čezmejno kroženje avdiovizualnih storitev, pri čemer zagotavlja minimalna harmonizirana pravila v splošnem javnem interesu (npr. varstvo mladoletnikov, promocija evropskih del, oglaševanje itd.). Vendar pa ne zajema vprašanj retransmisije, povezanih z avtorskimi pravicami.
Obstoječi instrumenti in tekoče pobude
Kar zadeva načelo države izvora, revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah zagotavlja večjo jasnost o tem, pravila katere države se uporabljajo, ter usklajuje postopke za odobritev odstopanja za izdajatelje televizijskih programov in ponudnike storitev na zahtevo ter možnosti za odstopanja v primeru pomislekov glede javne varnosti in resnih tveganj za javno zdravje. Prenesti jo je bilo treba do 19. septembra 2020.
Z revidirano direktivo se nekatera avdiovizualna pravila (npr. o oglaševanju, zaščiti mladoletnikov, zaščiti splošne javnosti pred spodbujanjem nasilja ali sovraštva in javnim spodbujanjem k terorističnim kaznivim dejanjem) razširijo tudi na platforme za izmenjavo videov. Opozoriti je treba, da je revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah okrepila tudi promocijo evropskih del in zagotovila, da ponudniki videa na zahtevo (kot so Netflix, Amazon itd.) dejavno prispevajo k cilju spodbujanja kulturne raznolikosti v EU z zagotavljanjem najmanj 30-odstotnega deleža evropskih del v svojih katalogih ter s poudarjanjem pomena teh del. Komisija je v izdanih smernicah za izračun deleža evropskih del zavzela stališče, da je mogoče ta cilj kulturne raznolikosti učinkovito doseči le, če je v vsakem od nacionalnih katalogov ponudnikov storitev videa na zahtevo, ki delujejo v več državah, zagotovljen 30-odstotni delež evropskih del. Tako bo zagotovljeno, da bodo gledalci v vsaki državi članici, v kateri ponudnik ponuja nacionalne kataloge, izpostavljeni evropskim delom v zahtevanem obsegu. Prednost tega pristopa je tudi v tem, da bo verjetno spodbudil pretok in razpoložljivost evropskih del v vsej Uniji.
Komisija bo redno spremljala uporabo pravil o promociji evropskih del na podlagi poročil držav članic in neodvisne študije.
Ker direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah olajšuje prosti pretok avdiovizualnih vsebin na podlagi načela države izvora in pristopa minimalne harmonizacije, lahko na čezmejno razpoložljivost avdiovizualnih vsebin vplivajo razlogi zunaj področja uporabe direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, kot so pravice intelektualne lastnine, razpoložljivost tehničnih virov ali poslovni/finančni preudarki.
Ta zakonodajni okvir bi moral zagotoviti znatno podporo ciljem organizatorjev. Glede na nedavno revizijo direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v bližnji prihodnosti niso predvidene nove dodatne zakonodajne pobude. Kljub temu bo Komisija spremljala splošno uporabo Direktive:
·Komisija najpozneje do 19. decembra 2022, nato pa vsaka tri leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o uporabi te direktive.
·Komisija najpozneje do 19. decembra 2026 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži naknadno oceno učinka Direktive in njene dodane vrednosti, ki ji po potrebi priloži predloge za pregled Direktive.
2.9
Uredba ali sklep Sveta, da se določi skupinsko izvzetje projektov, s katerimi se spodbujajo narodnostne manjšine in njihova kultura, iz postopka iz člena 108(2) PDEU
Predvideni namen
Organizatorji pobude za zaščito manjšin pozivajo k skupinskim izjemam za dejavnosti, ki podpirajo manjšinske skupnosti in njihovo kulturo. Pozivajo k izjemi, ki bi upoštevala tudi spodbujanje jezikovne in regionalne raznolikosti ter spoštovala pravice pripadnikov manjšin.
Veljavna pravila
Če so finančna sredstva zagotovljena posameznikom, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti, ali če zadevni projekt ne vpliva na trgovino med državami članicami, finančna sredstva ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.
V členu 53 (pomoč do višine 75 milijonov EUR ali 150 milijonov EUR za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine na leto) in členu 54 (sheme pomoči do višine 50 milijonov EUR za avdiovizualna dela na leto), v povezavi s členom 4(1), točki (z) in (aa), Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 so nekatere vrste pomoči pod določenimi pogoji razglašene za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108.
Člen 2(1)(a) za financiranje do letnega zneska 15 milijonov EUR in/ali člen 2(1)(c) za oskrbo in socialno vključevanje ranljivih skupin skupaj z drugimi ustreznimi pogoji iz Sklepa Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) PDEU za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, zagotavlja dodatne možnosti za podporo pravic pripadnikov manjšin in njihove kulture.
Finančna sredstva do višine 200 000 EUR v treh poslovnih letih za kateri koli projekt se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis štejejo za pomoč de minimis.
Finančna sredstva do višine 500 000 EUR v treh poslovnih letih za podjetje, ki opravlja storitev splošnega gospodarskega pomena, se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena, prav tako štejejo za pomoč de minimis.
Ukrepov, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, zadevni državi članici ni treba priglasiti Komisiji. Čeprav Komisija meni, da se zdijo veljavna pravila o državni pomoči dovolj prožna za zadovoljitev potreb iz zahtevka, tj. izvzetje iz obveznosti priglasitve projektov za spodbujanje narodnostnih manjšin in njihove kulture Komisiji, je državam članicam vedno pripravljena zagotoviti smernice.
Redno zagotavljanje smernic
Komisija je še naprej pripravljena zagotoviti smernice v primerih, ko se države članice soočajo s težavami pri usklajevanju načrtovanih ukrepov za spodbujanje pravic pripadnikov narodnih manjšin in njihove kulture z obstoječimi pravili o državni pomoči.
3.SKLEPNA UGOTOVITEV
Vključevanje in spoštovanje bogate kulturne raznolikosti Evrope je ena od prednostnih nalog in ciljev Evropske komisije. Komisija se je zavezala, da bo v zvezi s tem še naprej zagotavljala podporo s svojimi politikami in financiranjem.
Glede na pooblastila, podeljena Komisiji, ter obstoječe in tekoče pobude v zadnjih letih v odziv na več vidikov predlogov v zadevni državljanski pobudi, ki je bila prvotno predstavljena leta 2013, Komisija meni, da se lahko na več področjih izvedejo nadaljnji ukrepi.
3.1
Kar zadeva konkretni predlog (glej predlog 2.1 zgoraj) za priporočilo Sveta o varstvu in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji,
·bo Komisija pozorno spremljala izvajanje številnih pobud EU, sprejetih od leta 2017, ki zajemajo tudi vidike, navedene v državljanski pobudi. Prednostni cilj oblikovanja evropskega izobraževalnega prostora bi moral podpirati države članice pri doseganju ciljev povezanih priporočil, med katerimi so spodbujanje skupnih vrednot, vključujoče izobraževanje in jezikovno ozaveščene šole.
·Komisija tudi ugotavlja, da bosta strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030 ter predlog za priporočilo Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov (ki ga trenutno proučuje Svet) namenjena spodbujanju (ozaveščenosti glede) romske umetnosti, zgodovine in kulture ter socialnih inovacij in eksperimentiranja s politikami.
·Glede na navedeno Komisija meni, da ni potreben dodaten pravni akt.
3.2
Kar zadeva predlog (glej predlog 2.2 zgoraj) za sklep ali uredbo Evropskega parlamenta in Sveta za prilagoditev programov financiranja za olajšanje dostopa do njih za majhne regionalne in manjšinske jezike,
·Komisija ugotavlja, da bi se morale po nedavnem sprejetju novih programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa nacionalne agencije za izvajanje programa Erasmus+ in mreža centrov Ustvarjalne Evrope sestati z nacionalnimi predstavniki majhnih nacionalnih kulturnih in jezikovnih skupnosti, da bi jim pomagale pri praktičnih smernicah o tem, kako zaprositi za financiranje. Potrebna bi bila nadaljnja prizadevanja za vzpostavitev enotne kontaktne točke za prosilce prek mreže centrov Ustvarjalne Evrope v vseh državah, ki sodelujejo v programih. Centri in njihova mreža bi vsem kulturnim in ustvarjalnim organizacijam omogočali, da bi pridobile informacije in tehnično pomoč, da bi lahko zaprosile za vse ukrepe in pobude, zajete v programu Ustvarjalna Evropa, ter druge ustrezne možnosti financiranja EU, pomembne zanje. Komisija bo v svojih smernicah zagotovila tudi nadaljnje usmeritve in večjo jasnost. S tem bodo programi financiranja dostopnejši majhnim regionalnim in manjšinskim jezikovnim skupnostim.
·Komisija bo še naprej spremljala projekte, ki vključujejo regionalne ali manjšinske jezike, in proučila njihov morebitni vpliv na politike v zadevnih državah. Pretekli projekti, kot so tisti, navedeni v brošuri Komisije „Jezikovna raznolikost v evropski uniji – primer regionalnih in manjšinskih jezikov“ (Linguistic diversity in the European Union – the case of regional and minority languages), lahko navdihnejo prosilce za nove projekte na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, v skladu s cilji prihodnjega programa Erasmus za obdobje 2021–2027 o učenju jezikov, vključevanju in spodbujanju vrednot EU.
·Glede na navedeno Komisija meni, da ni potreben dodaten pravni akt.
3.3
Kar zadeva predlog (glej predlog 2.3 zgoraj) za sklep ali uredbo Evropskega parlamenta in Sveta za ustanovitev centra za jezikovno raznolikost za krepitev zavedanja o pomembnosti regionalnih in manjšinskih jezikov in spodbujanje raznolikost na vseh ravneh, ki naj bi ga pretežno financirala Evropska unija,
·Komisija meni, da je bistveno ohraniti in razvijati sodelovanje prek Evropskega centra za moderne jezike v okviru Sveta Evrope ter zagotavljati podporo Komisije državam članicam pri izvajanju priporočila Sveta iz leta 2019. To bo zagotovilo ustrezno osredotočenost EU in preprečilo tudi tveganje podvajanja prizadevanj in virov iz dodatnih centrov.
·Glede na navedeno Komisija meni, da ni potreben dodaten pravni akt.
3.4
Kar zadeva predlog (glej predlog 2.4 zgoraj) o uredbi o prilagoditvi splošnih pravil, ki veljajo za naloge, prednostne cilje in organizacijo strukturnih skladov, na način, ki upošteva varstvo manjšin in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, pod pogojem, da bodo ukrepi, ki se bodo financirali, vodili h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji,
·Komisija ugotavlja, da je v uredbi o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 zahteva po nediskriminaciji dodatno okrepljena z zagotavljanjem skladnosti z Listino o temeljnih pravicah kot horizontalnim načelom in horizontalnim omogočitvenim pogojem, ki se uporablja na vseh področjih politike.
·Komisija tudi poudarja, da bodo sredstva kohezijske politike še naprej na voljo za podpiranje socialno-ekonomskega vključevanja etničnih manjšin in marginaliziranih skupnosti, glede na opredeljene potrebe držav članic na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
·Glede na navedeno Komisija meni, da ni potrebna nobena dodatna zakonodajna pobuda in nadaljnje prilagajanje zakonodajnega okvira skladov kohezijske politike.
3.5
Kar zadeva predlog (glej predlog 2.5 zgoraj) o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta za spremembo uredbe o programu „Obzorje 2020“, da bi se izboljšale raziskave o dodani vrednosti, ki jo narodnostne manjšine ter kulturna in jezikovna raznolikost lahko prispevajo k socialnemu in gospodarskemu razvoju v regijah EU,
·Komisija poudarja različne projekte na področju jezikovne in kulturne dediščine in manjšinskih jezikov, ki se financirajo v okviru programa Obzorje 2020, ter dejstvo, da se te priložnosti za zaščito jezikov kot del evropske kulturne dediščine izvajajo in nadalje razvijajo v okviru novih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti programa Obzorje Evropa.
·Glede na navedeno Komisija meni, da ni potrebno dodatno zakonodajno ukrepanje.
3.6
Kar zadeva predlog (glej predlog 2.6 zgoraj) o spremembi zakonodaje EU, da se zagotovi približno enako obravnavanje oseb brez državljanstva in državljanov Unije,
·se bo pri izvajanju novega celovitega akcijskega načrta za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2024 lahko upošteval položaj oseb brez državljanstva in državljanov EU, ki pripadajo narodnim manjšinam, zlasti njihova potreba po boljšem vključevanju v družbo z boljšimi zaposlitvenimi, izobraževalnimi in socialnimi možnostmi.
·Ukrepe iz akcijskega načrta bodo podpirali novi Sklad za azil, migracije in vključevanje za programsko obdobje 2021–2027 ter ESS+ in Evropski sklad za regionalni razvoj.
·Glede na navedeno Komisija meni, da ni potrebno dodatno zakonodajno ukrepanje.
3.7
Kar zadeva predlog (glej predlog 2.7 zgoraj) o uredbi Evropskega parlamenta in Sveta, da se uvede enotna avtorska pravica, ki bi omogočila, da se celotna EU na področju avtorskih pravic obravnava kot notranji trg,
·Komisija ugotavlja, da so bili v obdobju 2017–2019 sprejeti različni zakonodajni instrumenti, z roki za prenos do junija 2021. Komisija bo natančno spremljala izvajanje teh zakonodajnih instrumentov.
·Komisija je decembra 2020 objavila pregled, v katerem je ocenila vpliv razširitve pravil o geografskem blokiranju na spletne storitve, ki zagotavljajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin (avdiovizualnih in neavdiovizualnih). Komisija bo začela dialog deležnikov z avdiovizualnim sektorjem, da bi obravnavala konkretne načine za spodbujanje kroženja avdiovizualnih vsebin v EU in izboljšanje dostopa potrošnikov do njih, preden bo začela razmišljati o morebitnih nadaljnjih ukrepih.
·Glede na navedeno Komisija meni, da ni potrebno dodatno zakonodajno ukrepanje.
3.8
Kar zadeva predlog (glej predlog 2.8 zgoraj) o spremembi Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev, da se zagotovi svobodno opravljanje storitev in sprejemanje avdiovizualnih vsebin v regijah, kjer prebivajo narodnostne manjšine,
·Komisija meni, da pred kratkim revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah zagotavlja, da ponudniki storitev videa na zahtevo (kot so Netflix, Amazon itd.) dejavno prispevajo k cilju spodbujanja kulturne raznolikosti v Uniji. Komisija je v izdanih smernicah za izračun deleža evropskih del zavzela stališče, da je mogoče ta cilj kulturne raznolikosti učinkovito doseči le, če je v vsakem od nacionalnih katalogov ponudnikov storitev videa na zahtevo, ki delujejo v več državah, zagotovljen 30-odstotni delež evropskih del. Tako bo zagotovljeno, da bodo gledalci v vsaki državi članici, v kateri ponudnik ponuja nacionalne kataloge, izpostavljeni evropskim delom v zahtevanem obsegu. Prednost tega pristopa je tudi v tem, da bo verjetno spodbudil pretok in razpoložljivost evropskih del v vsej Uniji.
·Komisija bo redno spremljala uporabo pravil o promociji evropskih del na podlagi poročil držav članic in neodvisne študije, spremljala pa bo tudi splošno uporabo Direktive.
·Glede na navedeno Komisija meni, da sedanja pravila zadostujejo in da dodatna sprememba Direktive ni potrebna.
3.9
Kar zadeva predlog (glej predlog 2.9 zgoraj) o uredbi ali sklepu Sveta, da se določi skupinsko izvzetje projektov, s katerimi se spodbujajo narodnostne manjšine in njihova kultura, iz postopka iz člena 108(2) PDEU,
·Komisija meni, da obstoječa pravila zadostujejo, da države članice podprejo projekte, ki spodbujajo pravice pripadnikov narodnih manjšin in njihovo kulturo.
·Komisija bo tudi v prihodnje pripravljena zagotoviti smernice, kadar se države članice soočajo s težavami pri usklajevanju načrtovanih ukrepov za spodbujanje pravic pripadnikov narodnih manjšin in njihove kulture z obstoječimi pravili o državni pomoči.
·Glede na navedeno Komisija meni, da ni potreben dodaten pravni akt.
