18.11.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 281/1

---

Menjalni tečaji eura (1)

17. novembra 2004

(2004/C 281/01)

1 euro=

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3026
JPY	japonski jen	135,97
DKK	danska krona	7,4329
GBP	funt šterling	0,70135
SEK	švedska krona	8,971
CHF	švicarski frank	1,5203
ISK	islandska krona	86,83
NOK	norveška krona	8,1265
BGN	lev	1,9559
CYP	ciprski funt	0,5777
CZK	češka krona	31,328
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	244,60
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6811
MTL	malteška lira	0,4323
PLN	poljski zlot	4,2577
ROL	romunski leu	39 900
SIT	slovenski tolar	239,79
SKK	slovaška krona	39,443
TRL	turška lira	1 893 100
AUD	avstralski dolar	1,6709
CAD	kanadski dolar	1,5506
HKD	hongkonški dolar	10,1257
NZD	novozelandski dolar	1,8446
SGD	singapurski dolar	2,1458
KRW	južnokorejski won	1 405,51
ZAR	južnoafriški rand	7,7866

---

(1)  

Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

18.11.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 281/2

---

Ponovna priglasitev predhodno priglašene koncentracije

(Št. primera COMP/M.3561 – Deutsche Telekom/EuroTel)

UREDBA SVETA (ES) št. 139/2004

(2004/C 281/02)

1.

Dne 27. septembra 2004 je Komisija prejela priglasitev predlagane koncentracije po členu 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Slovak Telecom a.s. („Slovak Telecom“, Slovaška), pod nadzorom Deutsche Telekom („DT“, Nemčija) prevzema v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta nadzor nad celotnim podjetjem EuroTel Bratislava a.s. („EuroTel“, Slovaška), trenutno skupno podjetje Slovak Telecom in podjetja Atlantic West, ki je samo skupno podjetje med Verizon (ZDA) in AT&T (ZDA), na podlagi nakupa delnic.

2.

Ta priglasitev je bila dne 28. oktobra 2004 razglašena za nepopolno. Zadevna podjetja so medtem priskrbela zahtevane dodatne informacije. Priglasitev je dne 10. novembra 2004 postala popolna v smislu člena 10(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Skladno s tem bo priglasitev začela veljati dne 11. novembra 2004.

3.

Komisija vabi zainteresirane tretje osebe, da Komisiji predložijo svoje pripombe glede predlaganega postopka. Komisija mora prejeti pripombe najkasneje v 10 dneh po dnevu te objave. Pripombe pošljite Komisiji po faksu (št. faksa: (+32-2) 296-43-01 ali 296-72-44) ali pošti pod sklicno številko COMP/M.356 – Deutsche Telekom/EuroTel na naslednji naslov: European Commission Directorate-General for Competition, Merger Registry J-70 B-1049 Bruxelles/Brussel

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

---

18.11.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 281/3

---

SPORAZUM

z dne 16. septembra 2004

med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o spremembah sporazuma z dne 1. septembra 1998 o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije

(2004/C 281/03)

EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB) IN NACIONALNE CENTRALNE BANKE DRŽAV ČLANIC, KI SO ZUNAJ EUROOBMOČJA (V NADALJEVANJU: NCB ZUNAJ EUROOBMOČJA), SO SE –

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski svet se je z resolucijo z dne 16. junija 1997 (1) (v nadaljevanju: Resolucija) odločil za vzpostavitev mehanizma deviznih tečajev (v nadaljevanju: ERM II) ob začetku tretje faze ekonomske in monetarne unije dne 1. januarja 1999.

(2)	V skladu z Resolucijo naj bi ERM II pomagal zagotoviti, da države članice zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, usmerijo svojo politiko v stabilnost, spodbujal zbliževanje in jim s tem pomagal v prizadevanjih za uvedbo eura.

(3)

Sporazum z dne 1. septembra 1998 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (2) (v nadaljevanju: Sporazum med centralnimi bankami) določa operativne postopke za ERM II.

(4)	Člen 5 Sporazuma med centralnimi bankami je treba nadomestiti z novo določbo, da bi se tako upoštevala povečana mednarodna vloga eura kot ene glavnih rezervnih valut –

SPORAZUMELE:

Člen 1

Sprememba člena 5 Sporazuma med centralnimi bankami

Člen 5 Sporazuma med centralnimi bankami se nadomesti z naslednjim:

Člen 2

Končne določbe

1.   Ta sporazum začne veljati 1. oktobra 2004.

2.   Ta sporazum je sestavljen v angleškem, francoskem in nemškem jeziku in pravilno podpisan s strani strank. ECB, ki hrani izvirne sporazume, pošlje overjeno kopijo izvirnih sporazumov v angleškem, francoskem in nemškem jeziku vsaki NCB v euroobmočju in zunaj euroobmočja.

---

(1)  UL C 236, 2.8.1997, str. 5.

(2)  UL C 345, 13.11.1998, str. 6. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s sporazumom z dne 29. aprila 2004 (UL C 135, 13.5.2004, str. 3).

---

18.11.2004

SL

Uradni list Evropske unije

C 281/5

---

Pobuda Kraljevine Švedske glede sprejetja Okvirnega sklepa o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi pregona držav članic Evropske unije, zlasti glede težjih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji

(2004/C 281/04)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 30(1)(a) in (b) in 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Švedske,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Eden od temeljnih ciljev Unije je svojim državljanom zagotoviti visoko stopnjo varnosti v območju svobode, varnosti in pravice.

(2)

Ta cilj je treba doseči s preprečevanjem in bojem proti kriminalu skozi tesnejše sodelovanje med organi kazenskega pregona v državah članicah, ob hkratnem spoštovanju načel in pravil, povezanih s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami in pravno državo, na katerih temelji Unija in ki so skupna državam članicam.

(3)	Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov o kriminalu in kriminalnih dejavnostih je temelj sodelovanja med organi kazenskega pregona v Uniji, ki služi splošnemu cilju izboljšanja varnosti državljanov Unije.

(4)

Pravočasen dostop do točnih in najnovejših informacij in obveščevalnih podatkov je ključni element, da organi kazenskega pregona lahko uspešno odkrijejo, preprečijo in preiskujejo kaznivo dejanje ali kriminalno aktivnost, zlasti na območju, kjer je bil odpravljen nadzor notranjih meja. Ker se teroristične in druge hude kriminalne dejavnosti izvajajo tajno, jih je treba nadzirati, informacije, povezane z domnevnimi teroristi, pa je treba izmenjati še posebej hitro.

(5)

Pomembno je, da se na možnosti organov kazenskega pregona, da od drugih držav članic dobijo informacije in obveščevalne podatke o hudih kaznivih dejanjih in terorističnih dejanjih, gleda na horizontalnem nivoju in ne na ravni razlik glede vrste kriminala ali delitve pristojnosti med organi kazenskega pregona in sodnimi organi.

(6)

Učinkovito in hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona trenutno resno ovirajo uradni postopki, upravne strukture in pravne ovire v zakonodajah držav članic; takšne razmere so za državljane Evropske unije, ki zahtevajo večjo varnost in učinkovitejši kazenski pregon ob hkratnem varovanju človekovih pravic, nesprejemljive.

(7)

Nujno potrebno je, da lahko organi kazenskega pregona zaprosijo in pridobijo informacije in obveščevalne podatke od drugih držav članic v različnih fazah preiskave, od faze zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih do faze preiskave kaznivih dejanj. Sistemi držav članic so si v tem pogledu različni, vendar namen tega okvirnega sklepa ni spreminjati teh sistemov. Namenjen pa je, da glede določenih vrst informacij in obveščevalnih podatkov, zagotavlja, da se nekatere informacije, ki so bistvenega pomena za organe kazenskega pregona, v Uniji izmenjujejo hitro in ne ovirajo preiskav hudih kriminalnih dejanj in terorističnih dejanj.

(8)

Odsotnost skupnega pravnega okvira za učinkovito in hitro izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic je pomanjkljivost, ki jo bo treba odpraviti; Svet zato meni, da je nujno treba sprejeti pravno zavezujoč instrument o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov.

(9)

Skupni interes držav članic za boj proti čezmejnemu kriminalu mora vzpostaviti ustrezno ravnovesje med hitrim in učinkovitim sodelovanjem pri kazenskem pregonu ter dogovorjenimi načeli in pravili o varovanju podatkov, temeljnih svoboščin, človekovih pravic in osebnih svoboščin; pričujoče besedilo vzpostavlja to ravnovesje.

(10)

V izjavi o boju proti terorizmu, ki jo je Evropski svet sprejel na svojem zasedanju 25. marca 2004, je Evropski svet naročil Svetu, naj prouči ukrepe glede poenostavitve izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic. Ta okvirni sklep izpolnjuje ta navodila.

(11)

Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta okvirni sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, ki spada v področje iz člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (1). Postopki iz tega sporazuma so bili upoštevani pri tem okvirnem sklepu.

(12)	Osebni podatki, uporabljeni pri izvajanju tega okvirnega sklepa, bodo varovani v skladu z načeli konvencije Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov.

(13)	Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in spoštuje načela, ki jih priznava člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in jih odraža Listina Evropske unije o temeljnih pravicah –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN POMEN IZRAZOV

Člen 1

Cilji in področje uporabe

1.   Namen tega okvirnega sklepa je oblikovati pravila, po katerih lahko organi kazenskega pregona držav članic učinkovito in hitro izmenjujejo informacije in obveščevalne podatke za namene preiskav kaznivih dejanj ali operacij zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih in zlasti glede hudih kaznivih dejanj, vključno s terorističnimi dejanji. Ta okvirni sklep ne vpliva na ugodnejše določbe nacionalnih zakonodaj, dvostranskih ali večstranskih sporazumov ali ureditev med državami članicami oziroma med državami članicami in tretjimi državami ter ne posega v instrumente Evropske unije o medsebojni pravni pomoči ali medsebojnemu priznavanju odločb glede kazenskih zadev.

2.   Ta okvirni sklep od držav članic ne zahteva, da zbirajo in shranjujejo informacije in obveščevalne podatke zgolj z namenom, da jih posredujejo pristojnim organom kazenskega pregona drugih držav članic.

3.   Ta okvirni sklep od držav članic ne zahteva, da morajo zagotoviti informacije in obveščevalne podatke, ki bodo pred sodnimi organi uporabljeni kot dokaz, niti ne daje nobene pravice do uporabe teh informacij ali obveščevalnih podatkov v ta namen. Kadar je država članica pridobila informacije ali obveščevalne podatke v skladu s tem okvirnim sklepom in jih želi uporabiti kot dokaze v kazenskem postopku, mora pridobiti soglasje države članice, ki je te informacije ali obveščevalne podatke priskrbela, kjer je to potrebno skozi uporabo instrumentov o pravosodnem sodelovanju, ki veljajo med državama članicama.

4.   Ta okvirni sklep od držav članic, ki so prejele zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, ne zahteva, da morajo informacije ali obveščevalne podatke pridobiti z uporabo prisilnih ukrepov.

Člen 2

Pomen izrazov

V tem okvirnem sklepu:

(a)

„pristojni organ kazenskega pregona“: državna policija, carina ali drug organ, ki mu nacionalna zakonodaja daje pooblastila za odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali kriminalne dejavnosti ter za izvajanje pooblastil in uporabo prisilnih ukrepov v okviru takšnih aktivnosti. Sodni organ se šteje za pristojni organ kazenskega pregona, če informacije ali obveščevalne podatke po nacionalni zakonodaji lahko hrani ali so dostopne samo temu sodnemu organu;

(b)	„preiskava kaznivega dejanja“: pravni okvir, v katerem pristojni organi kazenskega pregona ali sodni organi, vključno z državnimi tožilci, izvajajo ukrepe za ugotovitev in pojasnitev dejstev, osumljencev in okoliščin enega ali več ugotovljenih konkretnih kaznivih dejanj;

(c)

„operacija zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih“: pravni okvir, ki še ni dosegel stopnje preiskave kaznivega dejanja, ki ga nadzirajo in usmerjajo sodni organi, vključno z državnimi tožilci, v katerem pristojni organi kazenskega pregona, ki so po nacionalni zakonodaji pristojni za zbiranje, obdelovanje in analizo informacij o kriminalu in kriminalnih dejavnostih, ugotavljajo ali so bila storjena oziroma bi lahko bila storjena konkretna kazniva dejanja;

(d)

„informacije in obveščevalni podatki“: vse vrste obstoječih informacij ali podatkov, bodisi ovrednotenih, obdelanih in analiziranih ali ne, ki bi se v preiskavi kaznivega dejanja ali v operaciji zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih lahko uporabili za odkrivanje, preprečevanje ali preiskovanje kriminala ali kriminalne dejavnosti. Take informacije ali obveščevalni podatki vključujejo: (i) informacije ali obveščevalne podatke v zapisih ali spisih pristojnih organov kazenskega pregona; (ii) informacije v zapisih ali spisih drugih organov, do katerih imajo pristojni organi kazenskega pregona dostop, bodisi neposredno ali posredno; (iii) informacije o imetnikih telefonov, mobilnih telefonov, teleksov, telefaksov, elektronskih naslovov ali naročnikih spletišč, ki so navedene v imenikih ali ne, in njihovi naslovi, ki jih hranijo operaterji telekomunikacij; (iv) informacije o osebah in tovoru, ki jih hranijo prevozniki; (v) vse druge informacije ali obveščevalne podatke ali podatke, bodisi ovrednotene, obdelane in analizirane ali ne, ki so bili pridobljeni v okviru preiskave kaznivega dejanja ali operacije zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih ali ki jih je mogoče pridobiti brez uporabe prisilnih ukrepov.

Člen 3

Kazniva dejanja

Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov po tem okvirnem sklepu lahko poteka za kazniva dejanja, ki se po zakonu države članice prosilke kaznujejo z zaporno kaznijo ali ukrepom odvzema prostosti za največ vsaj 12 mesecev. Države članice se lahko na dvostranski osnovi dogovorijo, da se postopek iz tega okvirnega sklepa uporablja na širši osnovi.

NASLOV II

IZMENJAVA INFORMACIJ IN OBVEŠČEVALNIH PODATKOV

Člen 4

Zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov

1.   Države članice zagotovijo, da se informacije in obveščevalni podatki, ki jih imajo ali so na voljo pristojnim organom pregona brez uporabe prisilnih sredstev, lahko posredujejo pristojnim organom pregona druge države članice v skladu s tem okvirnim sklepom.

2.   Države članice zagotovijo, da se pri zagotavljanju informacij in obveščevalnih podatkov pristojnim organom druge države članice uporabljajo pogoji, ki niso strožji od pogojev, ki se za zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov uporabljajo na nacionalni ravni.

3.   Informacije in obveščevalni podatki se zagotovijo na zaprosilo pristojnih organov kazenskega pregona, ki izvajajo preiskavo kaznivega dejanja ali operacijo zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih in delujejo v okviru omejitev nacionalne zakonodaje.

Člen 4a

Časovni roki za zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov

1.   Informacije in obveščevalne podatke se zagotovi nemudoma in v največjem možnem obsegu, ki ga dopušča časovni rok. Če informacij ali obveščevalnih podatkov ni mogoče zagotoviti v danem časovnem roku, pristojni organ kazenskega pregona, ki je sprejel zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, sporoči časovni rok, v katerem jih lahko zagotovi. Takšno obvestilo se opravi takoj.

2.   Države članice zagotovijo ustrezne postopke, da se lahko najkasneje v 12 urah odzovejo na zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke, kadar država članica prosilka sporoči, da izvaja preiskavo ali operacijo zbiranja obveščevalnih podatkov o naslednjih kaznivih dejanjih, kot jih opredeljuje zakonodaja države prosilke:

—	sodelovanju v kriminalni združbi,

—	terorizmu,

—	trgovanju z ljudmi,

—	spolni zlorabi otrok in otroški pornografiji,

—	nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi,

—	nedovoljenem prometu z orožjem, strelivom in razstrelivi,

—	korupciji,

—	goljufijah, vključno s tistimi, ki ogrožajo finančne interese Evropskih skupnosti v smislu Konvencije o varovanju finančnih interesov Evropske skupnosti z dne 26. julija 1995,

—	pranju premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem,

—	ponarejanju denarja, vključno z evrom,

—	kaznivih dejanjih, povezanih z računalništvom,

—	kaznivih dejanjih zoper okolje, vključno z neupravičenim prometom z ogroženimi živalskimi vrstami in ogroženimi rastlinskimi vrstami in sortami,

—	omogočanju neupravičenega vstopa in bivanja,

—	umoru, posebno hudih telesnih poškodb,

—	neupravičenem prometu s človeškimi organi in tkivi,

—	ugrabitvah, protipravnem odvzemu prostosti in jemanju talcev,

—	rasizmu in ksenofobiji,

—	organiziranem ali oboroženem ropa,

—	nedovoljenem prometu s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,

—

prevarah,

—	organiziranem izsiljevanju in izsiljevanju,

—	ponarejanju in neupravičeni uporabi proizvodov,

—	ponarejanju listin in prometu z njimi,

—	ponarejanju plačilnih sredstev,

—	nedovoljenem prometu s hormonskimi snovmi in drugimi pospeševalci rasti,

—	nedovoljenem prometu z jedrskimi ali radioaktivnimi snovmi,

—	trgovinah z ukradenimi vozili,

—	posilstvu,

—

požigu,

—	kaznivih dejanjih, za katera je pristojno Mednarodno kazensko sodišče,

—	ugrabitvah letal/ladij,

—	sabotažah,

—	vedenju, ki krši cestno prometne predpise, vključno s kršitvami določil, ki se nanašajo na število ur vožnje in na čas počitka ter predpise o nevarnih snoveh,

—	tihotapljenju blaga,

—	kršitvah pravic intelektualne lastnine,

—	grožnjah in nasilnih dejanjih proti ljudem in premoženju, zlasti nasilju med športnimi prireditvami ali mednarodnimi dogodki, kot so zasedanja Evropskega sveta,

—

mučenju.

Če država prosilka sporoči, da želi imeti te informacije hitreje, si zaprošena država po svojih najboljših močeh prizadeva odgovoriti na zaprosilo.

Člen 5

Zaprosilo za informacije in obveščevalne podatke

1.   Za informacije in obveščevalne podatke se lahko zaprosi za namene odkrivanja, preprečevanja ali preiskovanja kaznivega dejanja ali kriminalne dejavnosti, ki vključuje kazniva dejanja iz člena 3, kadar obstaja verjetnost, da druga država članica razpolaga z ustreznimi informacijami ali obveščevalnimi podatki.

2.   Pristojni organ kazenskega pregona, ki prosi za informacije, naj ne zaproša za več informacij ali obveščevalnih podatkov oziroma naj ne določa krajših časovnih okvirov kot je to potrebno za namene, zaradi katerih zaproša za informacije.

3.   Zaprosilo za informacije ali obveščevalne podatke naj vsebuje vsaj informacije, navedene v prilogi k temu okvirnemu sklepu (v pripravi).

Člen 6

Kategorije oseb, glede katerih se lahko izmenjuje informacije ali obveščevalne podatke

1.   Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov po tem okvirnem sklepu se lahko nanaša na osebe, ki so po nacionalni zakonodaji države članice prosilke:

(a)	osumljene, da so storile ali sodelovale v kaznivem dejanju ali kriminalni dejavnosti, ki vključuje kazniva dejanja iz člena 3; ali ki

(b)	lahko glede na obveščevalne podatke o kaznivih dejanjih ali druge dokazne okoliščine storijo ali sodelujejo v kaznivem dejanju ali kriminalni dejavnosti, ki vključuje kazniva dejanja iz člena 3; ali

(c)

ne spadajo v kategoriji (a) ali (b), vendar obstajajo dejanski razlogi, po katerih je verjetno, da bi izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov kot nujen del preiskave kaznivega dejanja ali operacije zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih lahko pomagala pri odkrivanju, preprečevanju ali preiskovanju kaznivega dejanja ali kriminalne dejavnosti, ki vključuje kazniva dejanja iz člena 4a.

2.   Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov lahko poteka tudi z namenom prepoznavanja oseb, ki spadajo v kategorije 1(a) do (c).

Člen 7

Načini komunikacije

1.   Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov po tem okvirnem sklepu lahko poteka preko uradov SIRENE ali v skladu s členoma 4(4) in 5(4) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) ali, pri carinskih zadevah, preko osrednjih enot, kot jih opredeljuje člen 5(1) Konvencije o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami ali preko drugih okvirov, oblikovanih na dvostranski ali večstranski ravni med državami članicami Evropske unije. O takšnih okvirih se v treh mesecih pa začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa uradno obvesti Generalni sekretariat Sveta in nato še druge države članice. Obvestilo se objavi v Uradnem listu.

2.   Države članice se lahko dogovorijo, bodisi za vsak primer posebej ali na splošno, da se lahko uporabljajo drugi načini komunikacije za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov po tem okvirnem sklepu, na primer preko uradnikov za zvezo ali neposredno med državnimi ali lokalnimi organi kazenskega pregona.

3.   Informacije ali obveščevalni podatki, ki se ne izmenjajo v skladu s členoma 4(4) in 5(4) Konvencije o Europolu, se v skladu s Konvencijo o Europolu sporočijo tudi Europolu, če se izmenjava nanaša na kriminalno dejavnost, ki spada v mandat Europola.

Člen 8

Izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov na lastno pobudo

1.   Brez poseganja v člen 11(a) do (c), pristojni organi kazenskega pregona brez zaprosila pristojnim organom kazenskega pregona drugih držav članic posredujejo informacije in obveščevalne podatke v primerih, kadar obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi informacije in obveščevalni podatki lahko pomagali pri odkrivanju, preprečevanju ali preiskovanju kaznivih dejanj ali kriminalnih dejavnosti, ki vključujejo kazniva dejanja iz člena 4a.

2.   Zagotavljanje informacij in obveščevalnih podatkov naj bo omejeno na tisto, kar se zdi ustrezno in nujno za uspešno odkrivanje, preprečevanje ali preiskovanje zadevnih kaznivih dejanj ali kriminalnih dejavnosti.

Člen 9

Varstvo podatkov

1.   Vsaka država članica zagotovi, da se uveljavljena pravila in standardi za varovanje podatkov, ki veljajo pri uporabi komunikacijskih načinov iz člena 7(1), uporabljajo tudi v postopku izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov iz tega okvirnega sklepa.

2.   Vsaka država članica zagotovi, da se ob uporabi komunikacijskega načina iz člena 7(2), v poenostavljenem postopku izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov iz tega okvirnega sklepa uporabljajo ustrezni standardi za varovanje podatkov iz odstavka 1.

3.   Informacije in obveščevalne podatke, vključno z osebnimi podatki, zagotovljene po tem okvirnem sklepu, lahko pristojni organi kazenskega pregona države članice, ki jih je dobila, uporabijo:

(a)	za postopke, za katere velja ta okvirni sklep;

(b)	za druge postopke kazenskega pregona, neposredno povezane s postopki iz točke (a);

(c)	za preprečevanje neposredne in resne grožnje javni varnosti;

(d)	za vse druge postopke, vključno s tožbami ali upravnimi postopki, pa samo z izrecno predhodno odobritvijo pristojnih organov kazenskega pregona, ki so zagotovili informacije ali obveščevalne podatke.

4.   Pri zagotavljanju informacij in obveščevalnih podatkov v skladu s tem okvirnim sklepom lahko pristojni organ kazenskega pregona v skladu z nacionalno zakonodajo pristojnemu organu kazenskega pregona, ki prejema informacije, določi pogoje uporabe informacij in obveščevalnih podatkov. Pogoje se lahko določi tudi pri poročanju o izsledkih preiskave kaznivih dejanj ali operacije zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih, v kateri je prišlo do izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov. Za pristojni organ kazenskega pregona, ki prejema informacije, so ti pogoji zavezujoči.

Člen 10

Zaupnost

Pristojni organi kazenskega pregona v vsakem posameznem primeru izmenjave informacij ali obveščevalnih podatkov ustrezno upoštevajo zahteve po tajnosti preiskovalnega postopka. V ta namen pristojni organi kazenskega pregona v skladu z nacionalno zakonodajo zagotovijo tajnost vseh zagotovljenih informacij in obveščevalnih podatkov, ki so zaupne narave.

Člen 11

Razlogi za zadržanje informacij ali obveščevalnih podatkov

Pristojni organ kazenskega pregona lahko zavrne zaprosilo za zagotovitev informacij ali obveščevalnih podatkov samo v primerih, ko obstajajo dejanski razlogi, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bi informacije ali obveščevalni podatki:

(a)	škodovali osnovnim interesom nacionalne varnosti zaprošene države članice; ali

(b)	ogrozili uspeh potekajoče preiskave ali operacije zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih; ali

(c)	v primerih, ko so zaprošene informacije ali obveščevalni podatki očitno nesorazmerni ali nepomembni za namene, za katere so bili zaprošeni.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

Izvajanje

1.   Države članice v dveh letih po datumu začetka veljavnosti tega okvirnega sklepa sprejmejo ustrezne ukrepe, potrebne za uskladitev z določbami tega okvirnega sklepa.

2.   Države članice pošljejo generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedilo določb, s katerimi v svojo notranjo zakonodajo prenašajo obveznosti, ki jim jih nalaga ta okvirni sklep. Na podlagi teh in drugih informacij bo Komisija v dveh letih po datumu iz odstavka 1 Svetu predložila poročilo o izvajanju tega okvirnega sklepa. Svet bo najkasneje eno leto po tem datumu ocenil, v kolikšnem obsegu države članice izpolnjujejo ta okvirni sklep.

Člen 13

Razmerje do drugih instrumentov

1.   S tem se razveljavita odstavka 1 in 2 člena 39 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

2.   Države članice lahko po sprejetju tega okvirnega sklepa še naprej izvajajo dvostranske ali večstranske sporazume ali ureditve, če taki sporazumi ali ureditve omogočajo razširitev ciljev tega okvirnega sklepa in pripomorejo k nadaljnji poenostavitvi postopkov za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov, ki spadajo v področje uporabe tega okvirnega sklepa.

3.   Države članice lahko po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa še naprej sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume ali ureditve, če taki sporazumi ali ureditve omogočajo razširitev ciljev tega okvirnega sklepa in pripomorejo k nadaljnji poenostavitvi postopkov za izmenjavo informacij, ki spadajo v področje uporabe tega okvirnega sklepa.

4.   Sporazumi ali ureditve iz odstavkov 2 in 3 v nobenem primeru ne smejo vplivati na odnose z državami članicami, ki v njih ne sodelujejo.

5.   Države članice v treh mesecih po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa uradno obvestijo Svet in Komisijo o obstoječih sporazumih in ureditvah iz odstavka 2, ki jih želijo še naprej uporabljati.

6.   Države članice v treh mesecih po njihovem podpisu uradno obvestijo Svet in Komisijo tudi o vseh novih sporazumih in ureditvah iz odstavka 3.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu.

---

(1)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

---