EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Schengen (sporazum in konvencija)

Glosar povzetkov

SCHENGEN (SPORAZUM IN KONVENCIJA)

V Schengenskem sporazumu, podpisanem 14. junija 1985, so se države Belgija, Francija, Nemčija, Luksemburg in Nizozemska dogovorile, da postopoma odpravijo nadzor na svojih notranjih mejah in uvedejo prosto gibanje za vse državljane držav podpisnic, druge države članice Evropske unije (EU) in določene države zunaj EU.

Schengenska konvencija ta sporazum nadomešča in določa ureditve ter zaščitne ukrepe pri vzpostavitvi območja brez nadzora na notranjih mejah. 19. junija 1990 jo je podpisalo istih pet držav, veljati pa je začela leta 1995. Sporazum in konvencija ter povezani sporazumi in pravila tvorijo „schengenski pravni red“, ki se je vključil v okvir EU leta 1999 in postal zakonodaja EU. Z Lizbonsko pogodbo je cilj EU postalo „območje brez notranjih meja, na katerem je [...] zagotovljen prost pretok [...] oseb“.

Danes je 26 evropskih držav, vključno z 22 od 27 držav članic EU, del schengenskega območja.

Tudi Bolgarija, Hrvaška, Ciper in Romunija so v skladu s svojim posameznim aktom o pristopu del schengenskega območja, vendar nadzor na njihovih notranjih mejah še ni bil odpravljen.

Irska je edina država članica, ki ni del schengenskega območja. Čeprav je udeležena v policijskem sodelovanju in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah v okviru schengenskega območja, ni del območja brez nadzora na notranjih mejah in je obdržala nadzor na mejah s schengenskimi državami.

Nadaljnje štiri države, Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico, k schengenskemu pravnemu redu zavezuje njihov schengenski pridružitveni sporazum z EU, in so zato prav tako del schengenskega območja.

Države kandidatke za pristop EU morajo v času svojega pristopa sprejeti schengenski pravni red v celoti. Vendar se nadzor na notranjih mejah odpravi šele (s soglasnim sklepom Sveta) po oceni, ki:

  • se izvede v skladu z veljavnim schengenskim ocenjevalnim mehanizmom;
  • ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za pravilno uporabo ukrepov schengenskega pravnega reda, ki omogočajo odpravo nadzora na notranjih mejah.

GLEJ TUDI:

Top